2,2.	!.	1945
V
LETO II- - ŠTEV- 3.	GOltlCA.	lO.	]ANUAn']\ 1!M5.	CEftA	1	ČIRA.
»Goriški lisi* izide vsako sredo in soboto zjutraj. - Uprava in uredništvo v Spedizione in abbonamento poslale 2° gruppo Celoletna naročnina: 104.— lire, polletna 54,— lir. Plačati v naprej. Cena Gorici, Corso Verdi 47. Tel. štev. 292 - Oglasi se zaračunavajo po ceniku	Poštnina	plačana v gotovini	izvodu	v	Ljubljani:	1.50	lire.	—	Račun	pri Cassa di Risparmio Gorica
Nemške divizije nadaljujejo
z napadom na^zapadu!^^
Msgmojeva linija zasedana južno od.U/eissemburga - Daijnometniiogenj nad Llittichom in AnturerDnom - Ogletiniško delovanje v Italiji - Nemške čete prodrle boljševiške postojanka med Blatnim jezerom in Donavo
Mešetarji
Taka je človeška navada, da kadar se prepirata dva, se vedno vmeša kakšen tretji, ki ju skuša «pomiriti», ju porav* nati in spraviti. Take »pomirjevalce* poznamo dobro iz vsakdanjega življenja in po navadi spadajo med tiste, ki se na tihem vesele in uživajo nad prepirom ter je njihovo «po« mirjevanje* le navidezno in skoraj vedno tako spretno zasnovano, da se prepir še bolj razplamti in postane še ostrejši, utegne pa se pripetiti tudi tako, da jih v takem prepiru največ izkupi »posredovalec*.
To so tisti ljuaje, ki trpe za takozvano »diplomatsko boleznijo*, prepričani, da se najlepše pokažejo, kadar 5e gredo « diplomate », « posredovalce * in « parlamentarce ». Saj jim v resnici nikoli ni za pravi mir, za ureditev spcrov, nesoglasij in nasprotij, gre jim vedno le za to, da v kakem spopadu uveljavijo sami sebe ter se tako najlepša izmažejo, nimajo poguma, da bi se postavili na eno ali drugo stran, umakniti pa se s prizorišča borbe tudi ne morejo.
Star diplomat, menda je bil ravno Palčologue, bivši fran* coski poslanik na ruskem carskem dvoru, je dejal: »Kadar koli je nastala kaka mednarodna afera, se je po navadi razvila sama od sebe, tako, kakor je bilo pričakovati, samo če se niso diplomatje vmešavali vanjo, kadar pa smo se jaz ali moji kolegi, potem je nastalo vedno gorje ali pa vsaj neprijetnosti!»
Tako govori poklicni diplomat o resničnem diplomatskem delu in kaj naj rečemo sedaj o vseh tistih malih, nebogljenih, nepoklicnih in nepoklicanih diplomatkib, diplomsvzih in mešetarjih, ki sedaj med slovenskim narodom »posredujejo* med desno in levo, med dvema taboroma, ki se borita na smrt in življenje in ki sta oba odločena boriti se do skrajnosti, med katerima je nemogoč vsak most, pa naj ga gradi še tako spreten mešetar, še tako zgovoren posredovalec
— ki pa seveda nikdar od nikogar ni pooblaščen, nikdar od nikogar naprošen.
Povejmo kar naravnost: odkar traja boj med nami, slovenskimi aktivisti na Slovenskem, zlasti na Goriškem, in pa med komunistično drhaljo, vedno se pojavljajo in se bodo najbrže še pojavljali ljudje sumljive kakovosti in sumljivih simpatij, ki govo e največkrat nam, naj ne bomo tako brezobzirni proti »Osvobodilni fronti«, češ, saj tam so tudi naši ljudje, so tudi Slovenci, so bratje po krvi in jeziku.
Poznamo te besede, te fraze,
— da ti ljudje na komunističnj strani so bili Slovenci, sedai niso več, sedaj so le z bratovsko krvjo omadeževani in-ternacionalisti in zavezniki savojskih in komunističnih Italijanov, prenehali pa so biti člani našega naroda, iz katerega so se sami izločili.
Vprašamo te goriške »diplomatke* in te »posredovalce*, te mešetarje, ki prihajajo k nam in pri nas moledujejo za komunistično svojat, ali so kdaj
Iz zadnjih poročil nemškega vrhovnega poveljstva posnemamo :
Na severni in južnozapadni strani fronte med rekama Maas in Moselo so nemške čete v hudih bojih proti novim poizkusom prodora prve amerikanske armade, okrepljene z angleškimi divizijami. Pri tem so bili uničeni ponovno številni sovražni oklepniki. Vzhodno od Bastogne sovražniki niso dosegli nobenih večjih uspehov ampak je bil nasprotno po nemških protisun-kih potisnjen nazaj.
Na srednjem odseku zapadne fronte so boji v Alzaciji in ob gornjem Renu zavzeli obširnejše prostore. Južno od Weissembur-ga so nemške čete vdrle v Ma-ginojevo linijo. Južno od Stras-burga so nemške čete v presenetljivem napadu vzhodno od Rena proti severu razbile sovražne izvidnice. V brezuspešnih napadih. je sovražnik izgubil 14 oklopnih vozil. Poleg tega je bi-
lo	uničenih preko sto sovražnikovih vozil.
Liittich in Antvverpen sta še vedno pod ognjem nemškega daljnometnega topništva.
V	Italiji ni bilo razen nekaterih krajevnih napadov nič posebnega.
Na Madžarskem so nemške čete in SS oddelki v napadalnih bojih, ki so trajali nekaj dni, prodrli med Blatnim jeztrom in Donavo sovražne postojanke ter so očistli teren severno od gorovja Vertes 40 km. proti vhodu. Oran je bil ponovno zavaet. Med boji, ki so bili kronani z uspehi, je bilo unčemh ali onesposobljenih za nadaljnji boj 159 sovražnikovih oklopnikov in 425 topov. Sovražnik ima visoke krvave izgHbe. Boji se nadaljujejo.
šli v gozdove, ali so kdaj šli v hribe in komuniste preganjajo, za neštete mučence, za žrtve strašnega terorja? Ne, ker tega si ne upajo, zakaj dobro vedo, da bi v najboljšem prirmru naleteli le na surov zasmeh, sker pa bi jih običajno rdeči komisarji takoj proglasiti za »bele* in jih nagra« dtli za njihovo »posredovanje* s krogljo v tilnik. Dobro smo poučeni o vsem, kaj »e dogaja v vtnab banditov m vemo, da tam sptoh ni prišlo ruti do e-nega primeta kakega takt ga posredovanja, ki si ga nihče ne upa tvegat. Torej je posredovanje samo na eni strani, samo mi naj bomo po željan teh diplomatkov obzirni, prizanesljivi in to celo pri urejanju naših časnikov! Samo mi naj torej z rokavicami božamo naše sredince, samo mi naj ne razktinkujemo terencev in komunističnih kolovodij, samo mi naj pripravljamo pot k spravi in sicer k taki spravi, ki bi pomenila za nas neizogibno smrt, in sicer žalostno smet, ktr bi se podali celo brez boja.
So nekateri, celo vidnejši ljudje, ki trpe za takozvano
Hrabra nemško-madžarska posadka v Budimpešti se hrabro brani proti sovjetskim četam, ki napadajo od vhoda. V južnovz-hodnem predmestju Kispest divjajo hude poulične bitke.
V zadnjih dveh dnevih so bili na področju sovražnikovega prodiranja severno od Donave uničeni 101 nasprotni oklopnik po protitankovskem orožju. Ena sama protitankovska divizija je u-ničila v enem dnevu 58 sovražnih oklepnikov s sredstvi za boj na bližino. V področju ob srednji meji Slovaške so naši protinapadi doprinesli do zboljšanja položaja.
V Kurlandiji nemške čete se- ■ verno od Doblena še nadalje ra- I
Primanjkljaj v državnem proračunu Bunomijeve Italije, ki je znašal že v septembru prejšnjega leta nad 43 milijard lir, je po poročilih korespondence EFE v decembru presegel vsoto 62 milijard.
Neenotna, nesoglasna ministrstva niso mogia zavarovati niti javnega reda, kaj šeie da bi bila zmožna voditi smotieno gospodarsko politiko. Togliattia, buzza m druge komuniste, ki zavzemajo gospodarsko važna ministrstva, prav nič ne briga, Ce njih eksperimentiranje tira italijansko gospodarstvo v poioin.
5 « diplomatsko boleznijo » in nemara ceu? resno mislijo, da se da z lepo besedo in z aristokratsko gesto, z naparfumi« ranimi rokavicami, vse opraviti. Tako so mislili tudi l. 19i7 v Kusiji pristaši Kerenskega, tudi pred špansko državljansko vojno so mislili tako, piav pred kcatkun so se taki ljudje zopet bridko zmotili v Ho.nunlji, v Bolgariji, na Madjarskem, na Piusnem, v Ftanciji, v Belgiji, v Orciji, v Srbiji. Povsoa so se taki posredovalni poskusi pokazati za brezuspešne. Toda taki aaivn* posredovalci, katerim niti nočemo ocuekati neke mere poštene volje, so v manjšini. Vecma «posreciovalcev» pa una zanrbtne namene, ker tajno simpatizira s komunisti. K nam se hodijo laskat in lizat in prosjačit za to, za ono, za usluge te ali one vrste, na tihem pa pošiljajo pošto komu-ni*ličnim «furikci jnarjem«, kakor jim pravijo ali pa se celo po različnimi pretvezami sestajajo z njimi.
Poznamo to gadjo zalego svetoblinskik lic, te hinavske preroke bratoljubja, namreč bratoljubja pri nas in mtžrije
zbijajo kljub ojačeni sovražnikovi obrambi sovjetske čete. Po tamkajšnjih poročilih je bilo zajetih v teh bitkah preko 500 ujetnikov in je bilo uničenih ali onesposobljenih za nadaljnji boj 58 o-klopnikov in 128 sovražnikovih topov.
Severnoamerikanski teroristični letalski oddelki so napadli v teku zadnjega dne zapadne in jugozapadne predele Nemčije. Tudi to pot so bili objekti, kamor so odvrgli boinbe, stanovanjski predeli. V dveh nočnih britanskih napadih proti središču premikanja je bila povzročena občutna škoda na zgradbah, zlasti v središčnih predelih mesta Monakovo. Številne kulturne zgradbe so bile razrušene.
Finančni krogi Bonomijeve Italije so zato forsirali, naj prevzame italijansko gospodarstvo v roke močna in strokovno usposobljena osebnost, ki bo seveda izvrševala njihovo voljo.
Ta osebnost se je našla Imenuje se Luigi Emaudi. Prišel je pravkar iz Švice, kamor je zbežal tik po 8 septembru. Emaudi je v italijanskem političnem in gospodarskem življenju že znana osebnost. Po poklicu je univerzitetni profesor linanCnih Ted in pisec mnogih, temeljitih knjig o finančnih vprašanjih.
pri komunistih. Nismo neizkušeni in vemo, kaj je naša dolž-nost:
Med nami in komunizmom ni mogoča nobena sprava, izključen je vsak kompromis, tukaj gre za biti, tukaj bo šel boj tako dolgo dalje, dokler ne bo en ali drugi tabor uničen in vsi znaki kažejo, da bo uničen prav gotovo komunizem, zakaj mi se borimo za pošteno slovensko ljudstvo, ki je v ogromni večini na naši strani. Zato so odveč vsi »posredovalci*, vsi lažni »diplomatje*, vsi goljufivi mešetarji, ki bi radi osleparili nas poštene borce ter s tem še bolj omagali komunistom, Razkrinkovati bomo še v bodoče vse sredinče, vse terence in tudi vse nepokli-cane »posredovalce*, med seboj si enake bratce, vse tajne pomočnike komunizma na na* š’b tleh, vse, ki se nam lažejo v obraz, zahrbtno pa nas sovražijo in škodujejo naši sveti borbi, kjer le morejo. To »bo-lezen diplomacije* bomo temeljito in z ostro operacijo kaj kmalu izlečili z našega na* rodnega telesa!
Cunjonim čitateljom sporočamo, da smo morali zaradi tehničnih ovir izili samo na dveh straneh. Prihodnja številka pa ho zopet popolna. Čitatelji naj nam lu blagohotno oprostijo!
Bil je imenovan za senatorja že pred vstopom fašizma in je to tudi ostal skozi 22 let fašistične ere, kljub temu, da je bilo splošno znano, da je v srcu hud antifašist. Kot rojen Piemontez je vedno držal ozke stike z dvornimi krogi in užival od tam vsakovrstno zaščito. Pa padcu fašizma je stopil na dan z besedo. Pridružil se je krogu, ki se je
v	tistem razdobju sešlo okrog rimskega dnevnika „Giornale d’Italiaa. Tam je objavil več člankov o nastalem položaju. Med drugim se je zelo zameril komunistom, ker je ostro pisal proti njim. V avgustu i. 1943 je bil imenovan za rektorja univerze t Turinu. Te službe ni niti nastopil, ker je prehitro prišel 8. september in za njim vrnitev fašizma.
linaudi je zelo star človek : blizu sedemdesetih let, srednje postave, popolnoma belih las, z obrazom renesančnega učenjaka, ki sedi za velikimi foljanti in piše še rečje fo-Ijante. Njegove knj.-ge so izdelane, kjub obširnostt in težki snovi dajejo čitalcu občutek jasnosti in finese.
V	srcu je star liberalec, v njem so še mladi koncepti izpred osemdesetih l«l in še brstijo ideje, ki so drugod ž« propadle. Je sovražnik vsake diktature, vsake avtoritarnosti, bodisi z desne, bodisi z leve. Spominja na tiste francoske gospode, ki niso hoteli nič slišati o socialnih reformah, niti o marksizmu, ker je bilo ianje vse to že obseženo v „Dek!araciji človeških in državljanskih pravic" iz l. 1789. Levičarji in komunisti vidijo v njem zastopnika kapitalizma. Vsekakor njegovo imenovanje na mesto predsednika „Banca d’Itaiia“ raz galja trenja in borbe med raznim; „ demokratičnimi “ strankami v Rimu.
Kot teoretik je Einaudi nesporna veličina. Njegove praktične sposobnosti pa niso znane, za dobe fašizma se namreč ni dejavno udejstvoval. Trde pa, da je pred svojo profesorsko karier« slovel kot strasten borzijanski špekulant, ki si je s špekulacijami in tveganjem nabral veliko premoženje, ki mu je omogočilo, da se je oženil z neko beneško plemkinjo.
I	.	I	«	,■»,	.	»	.	«1	    m	—«	I >»■<*■*■ — <-»1	*»■	'II	*■■»	—	-iV	»I	■	I,
Stran 2.
»GORIŠKI LIST«
Štev. 3
Zapiski
Marseille « ameriško mesto
Kakor poroča DNB iz Ženeve, piše francoski list „Les Allo-brogges“, da je Marseille postalo pravo ameriško mesto. Zaradi vednih maquističnih (partizanskih) neredov, je morala prevzeti vso javno varnost v mestu amerikanska policija. Z besno brzino vozijo amerikanski avtomobili po mestnih ulicah. Če kakšen Francoz obstoji na cesti, zasliši žvižg amerikanskega policista, to je poziv, naj gre na-prej.
Rooseweit o moči Nemčije
V	sobotni izjavi je Roosewelt obravnaval evropska vprašanja. Glede zasedenih dežel je dejal, da je mnenja, da morajo za-padne demokracije omogočiti tem deželam, da si izberejo tako obliko vlade, kakršno si zares žele. Ker pa je sedaj težko vedeti, kaj ljudstvo pravzaprav želi in ker je ogromno ljudi odsotnih po ujetmštvih, na frontah itd., je treba, da se v zasedenih deželah vzpostavi taka vlada, ki ne bo v ničemer vsiljevala svojim podanikom določenih nazi-ranj in v ničemer vplivale na bodočo svobodno odločitev.
Izjavil je, da vlada med zavezniki popolna sloga in da so tisti, ki širijo nasprotne vesti, v službi nemške propagande. Koliko ta izjava drži, pa pove prvi del i izjave, ki je v popolnem nasprotju z moskovsko politiko.
Kar se pa Nemčije tiče, pa je izjavil Roosewelt, da bi se zelo motil, kdor bi mislil, da je Nemčija na tleh. Dokler bo živ le en narodni socialist, Nemčije ne bo konec.
„Battaglioni specialiM
Usoda slovenskih fantov, ki so bili poklicani v italijansko vojsko v takoimenovane „Batta-glioni speciali" je še zelo negotova. Amerikanci ne puste Titovim agitatorjem med nje, na drugi strani pa skuša Bonomije-va vlada uveljaviti pravice, ki jih ima napram njim, čtš, da so to italijanski podaniki ter vojni obvezniki.
Reakcija proti anarhiji
Pod naslovom „Mir ali meščanska vojna“ prinaša časopis „La Resistance Republica,ne“, ki izhaja v Bsyonne, član* k, v katerem odkrito priznava, da se je že dolgo časa nabiralo nezadovoljstvo proti maquistom (po naše partizanom) in to tudi v protinemških krogih in krogih, ki niso soglašali z Vichyjsko politiko. »Lahko se zgodi", pra-
vi	list, „da se bodo taborišča vedno bolj polnila s Francoz', ki bodo obdolženi .kolaboracio-nizma". A Francozi so maščevalni ljudje in tako bodo šla
IVAN LAHARNAR UMRI.
Prejeli smo vesi, da je na Šentviški gori umrl znani skladatelj Ivan Laharnar. Z njim je izgubila Primorska zlasti pa Goriška enega svojih velikih mož. Saj njegove skladbe niso znane samo v domovini, ampak je prodrl njihov sloves tudi v tujino.
Laharnar je pravi ljudski skladatelj, njegove skladbe so melodijozne in lahko izvedljive.
Prepojene so s pristnim slovenskim duhom, zato ga skoro ni kora na Goriškem,
kjer bi ne peli ene ali druge njrgovih t-kladb, pa tudi ni skoraj bilo podeželske prireditve, kjer ne bi prišel na vrsto tudi Laharnar.
Laharnar ima za nas silno velik pomen. Prvič, vzbuja ponos na kmečki stan ki ima v sredi take može, kateri s svojo močjo in s svojo voljo vzgoje v sebi talent, da se lahko s svojim duhom družijo v zbor izbranih. Drugič pa nam je dokaz, da smo kulturen narod, ne samo v svojih višjih desetliso-čih, ampak' tudi v ljudstvu samem.
DOPISI
Dornberg
V	nedeljo 7. t. m. je lzvid-niška domobranska patrola ujela blizu Prevačme dve tovarišici kurirki. Bili sta na kolesih. Plen, ki so ga pri njih našli, je bit za domobrance večje vrednosti, kot če bi stJ partizanov vjen. S tem se je razkrinkala mreža za vso Srednjo Vipavsko.
Solkan
Razširila se je vest, da bodo sedaj morali tudi nasi terenci in vsi moški, kateri so se na ta ali oni naCin odmikali od 16. do 50. leta v partizansko vojsko, t gozd. Sedaj, ko nimajo več koga pošiljati v osvobodilno klavnico, ker smo se mnogi zadnje ča»e vrnili in prijeli za tlelo, kot se človeku spodobi, bo-
do morali sami sebe žrtvovati, če hočejo še naprej ostati ljubljenci Usvobodune Fronte. Kako bo uspela mobilizacija, katero so že začeli, bomo poročali. Zakaj so se borili in se borijo naši terenci, ni treba več nobenemu Solkancu razlagati lo so saiai že večkrat, kakor tudi tam prvega novembra, javno pokazali, ko so položili na našem pokopališču venec z zvezdo in rdečim trakom za tako imenovane padle tovariše.
Velike Zabije
Dne 31. decembra p. 1. so domobranci obiskali našo vas in obenem tudi tajnico z,ivec Milico, pri kateri se je tudi nahajala tovarišica Komisarka Bizjak banica, po domače Koboiova. Prišla je v intimen pogovor s stražarji. V svoji nadutosti si je u-pala tako daleč, da j*ii je nagovarjala, naj se tudi oni pndiu-žijo partizanski vojski. 1'ako sigurna je bna svojega diplomatskega uspeha, čes, pridobila
trenja in preganjanja vsedilj. Ge se bodo višiie občinske voiitve v febiuarju, lahko računamo na gotov padec L»e Gamlea. vojna gre napiej, oskiba ne posluje v redu in uporniško gibanje je naredilo ogromno napak, hrevec je družin, ljudi, pnjateijev, ki so prizadeti zaiadi preganjanj in vse to povzroča v deželi veliko nezadovoljstvo".
Protest estonskih beguncev
.Dagens lMyhetei‘‘ sporoča, da je skupila estonskih beguncev, ki se nahajajo v švedskem kopališkem mesiu Hoehe, posiaia švedskemu zunanjemu ministrstvu protest proti nesramnosti sovjetskin diplomatov, ki so taborišče obiskali in se menili s pregnanci, kot bi bili to sovjetski državljani in ne podaniki svobodne ljudske dižave Esto-
nije. Protest pravi dobesedno : „Mi smo pribežali iz^ nase domovine v nevtralno Švedsko iz političnih razlogov, lu smo prejeli svobodo m varstvo. Za nas je nemogoče vrniti se v domovino, prosimo zato še nadalje za varstvo in zaščito".
Načrti — Made in UiA
,Adria Zeitung“ poroča: Kakor javlja agencija »stefanr je ,i\ew York liines“ pisal, da amcrikansko zunanje ministrstvo predviaeva vzpostavo habsburške Avstrije, kateri bi pripadala južna InolsKa m Kanuja, la nacit obsega vse evropske vzhodne dižave in daje -novi Jugoslaviji Keko, istro, Zader in dalmatinske otoke. Za (Jonco m trst je pa določen pleuiscit, ki naj bi odiocu ali naj pripadata italiji aii Avstriji.
sem jih! V prevelikem veselju je dejala: „Saj imam tudi partizansko pošto danes še za od dati/ Stražarji pa ne bodi zanikrni, so to tovarišico pogled li pobližje ter našli pri njej precej važnih listin in pisem. Kurirke in terenci, nič vam ne bo pomagalo zagovarjati se : Saj nismo bili sodelavci. Imamo črno na belem 1 Ostalo še pride !
Šturje
Ob Novem letu se vsakemu kar nekote vzbujajo spomini preteklosti. Sobota 8. julija preteklega leta ne bo nikdur pozabljena. Ta večer je bila v Z'ipužah prelita nedolžna kri 22 letne mladenke Stanislave Brecljeve. Kdo je bil njen morilec ? Uovo-rilo se je, da je bil to neki čevljarski učenec Stojan Kiemše, doma iz Uhajn. - Le par sto metrov proč leži dom Jožeta Breclja. Bil je stric Stanislave. Banditom je šlo za uničenje o-beh sorodnih družin. Zahtevali so vse s seboj. 60 letni oče se je vdal njihovi zahtevi. Orožju se ni mogel upirati. Vzeli so tudi hčer, Marico (predsednica Marijine diužbe v Šturjah) staro 31 let in 29 letno Angelo, kakor tudi 14 letnega deCka Martina. Odpeijali so jih po noči kakor zločince. Oropali so v hiši vse, kar jim je ugajalo. V hlevu so pobrali vso živino. Doma je ostala !e mati, kateri je izjavila hči Marica ob slovesu : „rtama, nasvidenje v nebesih 1“ Marica je bila več let trgovska pomočnica v trgovini g. Repica. Videla je mnogo, šlišala še več kaj so vsega zmožni podivjani ljudje. Kaj je zakrivila družina Jožeta Breclja? Saj so bili vzor krščanskega življenja. V zakonu so imeli pet sinov im dve hčeri. Vsi so vedno sledili naukom svojih stanšev. Radi so povsod pomagali in se lotni vsakega dela. Prijazni in nasmejani proti vsakomur so bili. Kdo iz štunj-skih faranov, ako ima vest in srce, jim bi mogel kaj očitatr? So pa ljudje med nami, ki so to dvoje že zapravili, Zato so poslali na moriiče nedoižae poštene ljudi, da so sebe proslavi-
li	kot veljake terence. Zvedeli smo že naslednje dni, da so njinove postaje trpljenja bile Šmarje potem pa Gorenje Bia-mce, kjer so jih že po štirih dneh umorili. Tako se je govorilo. Slišan so se še mnogi drugi glasovi o njih. Toda prav ruč se m izkazalo za resnico, lcva-riši terenci I Niko Buoihna. Gašper Hovšca in Angel Brecelj ki se dela podžupana naše občine I Poglejmo si danes v oCi: Poštenje m resnica besed vas je bolela, zato ste zahtevali uničenje teh oseb. Kaj ne 1 ludi to vemo, da leži na vas krivda, da je zagorela vas Zapuže. In še marsikaj nam je znano. Danes povemo samo še to: da so biii kot voditelji vaških zaščit soudeleženi pri ropanju, aretacijah
in umorih naslednji Polde Krapež, Anton Poljšak, doma iz Planine. Lojje Kretič, Erbižan Ladislav in Čekovin Bernard To so osebe, katerim ste zaupali vi delo, za katerega pa ste vi odgovorni. Ljudstvo je molčalo prevtč dolgo, tako pravijo, zato hoče danes vse povedati javno-
Goče
Prejeli smo vest, da je padel nekje ob Soči eden prvih hujskačev in stari komunist OF Peter Kovačev.	To	je	bil	tisti,
ki se je posluži 1 vseh zvijač, samo da je pridobil Jankota Premrla za svojo .organizacijo in z njim druge Vipavce. Premrlu so zagotovili, da mu pusiijo popolno prosto mišljenje glede krščanskih naukov. Povdarjali so, da gre le za osvoboditev naroda. Peter Kovačev	se	je	tudi kot
eden najdrznejših banditov udeležil raznih akcij.	Saj	je	bil v
tem delu nad	tri	leta	in	se je
jzkuril za pravega mojstra. Slišalo se je, da je devetkrat preplaval Sočo. Dokončal je 1 Kar je iskal, je tudi prejel 1
Črni vrh
Večkrat čitam "Goriški listM in vidim, kako se povsod ljudje j e z j o na terence. Vsaka vas kaj pove o njih, le mi Črnovršci pa molfcimo, kakor da bi jih ne i-meli pa smo vendar največ pretrpeli zaradi zadloških terencev. Oni so krivi, da imamo požgane in oropane domove, ^ena glavnega terenca je prosila svojega moža. Vidmarja Dominika, naj ji preskrbi propustnico, da bi prinesla lačni družinici malo hrane, On, kot mož postave, ji odvrne, da naj počaka, kar sedaj propustnic ne izdajajo. Žena pa ni hotela čakati, ker je bil skrajni čas, da nekaj ukrene, Ko se je čez nekaj dni mož vrnil domov in vidi na klopi pri peči žakljič koruzne moke, vpraša ženo, kje jo je dobila, ko ni imela propustnice. Zena se ga je ustrašila, ko je tako rentačil in celo zagrozil ji je, da jo bo naznanil na partizansko komando. Ker ni hotel nehati v vpitjem in grožnjami, so morale priti sosede, da so ga pomirile.
Kupujte I Čitajte I Širite I
iški Lisi"
Odgovorni urednik ; Or. Milan Komar - Goilct
yr. Jiii Mit: I  ~1
16
Z
60D0VINA SLOVENSKE. BESLDt V POSOČJU
Leta 1842 je izdal seznam svoje zaloge: »Per poročen j a vredne bukvice za Slovence, ki se tudi v Gorici vdobijo«. V tein seznamu je navedenih 109 slovenskih knjig, to se pravi vse, kar se je od Vodnika dalje do 184^ slovenskega natisnilo. Poleg nabožnih knjig Baragovih in Slomškovih je prodajal Linhartovega Matička, Vodnikove Pesmi, Prešernov Krst pri Savici, Kranjsko Čbelico, Smoletovega Varuha, Ko-rytkove Narodne pesmi, Vodnikovo Pismenost Metelkovo Slovnico itd.
In ko so 1843 začele izhajati »Novice«, jih je navdušeno sprejel in jih začel širiti po Goriškem. Sam je naročil — 50 izvodov! »Novice« so ponatisnile tudi nekaj njegovih kmečkih pesmi, a Bleiweisu je poslal tudi svojo labodnico z besedami: » Vaš preprijazni spomin me je mojstra-skaza v pesništvu tako navdušil, da sem se še enkrat spravil na Pegaza; sprejmite to drobtinico blagovoljno, pa ne sodite je preojstro, zakaj po-
jem le kakor mi srce veli; ušesa so mi edino merilo in slovnica mi ni zmiraj v glavi, kakor bi mi mogla biti.« la njegova zadnja pesem »llvaia vinske trte« iz leta i843 je njegova najdaljša in najboljša. Neposreden povod zanjo je pač dal M. Vertovec, ki je tedaj priobčeval v »Novicah« spis o vinski trti s prav istim naslovom, s katerim je označil Stanič svojo odo. O tem nas prepriča prva kitica, v kateri ne skriva, odkod j« dobil navdihnjenje:
Slišal sem, trtica, undan hvaliti tvojo dobrotljivo žlahtno lastnost.
Pesem tud jest ti želim pokloniti, močno pa vstavlja me siva starost. Dvajsetkrat tri ino zraven deset Štejem življenja preteklega let.
Tako je Stanič prav do konca delal in s svojim živim zgledom, z ustvarjanjem in posredovanjem slovenskih knjig in našega tedanjega edinega lista »Kmetskih in rokodelskih novic« pripravljal tla, da je mogla narodna misel leta 1848 — ob obletnici njegove smrti — zajeti vse sloje in da potem ni nikdar več zamrla. Z Levcem, ki je prvi obširneje prikazal Staničevo delo ob
stoletnici njegovega rojstva 18^3 v goriški »Soči« moremo reči: »in če se tudi Staničevo ime v slovenskem slovstvu ne glasi tako lepo kakor Vodnikovo ali Prešernovo, Ravnikarjevo ali Metelkovo, če se bodo njegovi spisi sčasoma med Slovenci pozabili: literarni zgodovinar se bode vendar rad pomudil pri tem zanimivem možu, poudaril bode njegove mnoge zasluge za goriško-slovenski narod, pohvalil njegovo dobro voljo, njegovo vztrajno delavnost, njegovo plemenito srce, posmejal se morda tudi marsikateremu originalnemu činu njegovemu ter končno na glas izrekel: Poštenjak si bil! Storil si mnogo za naš narod, več nego je bila tvoja dolžnost. Hvaležen ti bodi spomin mej Slovenci!«
VI.
Prenden preidemo h kulturnim delavcem našega Posočja, ki so izšli iz Staničeve šole, sj^oznaj-mo še moža, ki je v gorenji Vipavski dolini pomenil isto, kar Stanič za Soško dolino. Videli smo, da nas Staničeva labodja pesem spomni Matija Vrtovca, pomembnega sotrudnika Blei-weisovih »Novic«.