Izhaja drugo soboto vsakega mesca Uredništvo in upravn.: Dunaj XVI/2, Neulerchenfelderstrasse 21. Inserati se sprejemajo in poceni zaračunajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnina: Za Avstrijo celo leto K 1 *50 Za inozemstvo , . K2*— Posamezne številke h 10. Odprte reklamacije so poštnine proste. Poštno-hran konto: 88.153. Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze. Št. 7. Ljubljana, dne 8. julija 1911. IV. leto. Napad na delavske pravice. Delavsko starostno zavarovanje je v veliki nevarnosti! V svojem industrijskem svetu so se namreč spravili fabri-kanti na delavsko starostno zavarovanje. Radi bi imeli delavski izkoriščevalci, da ne postane socialno zavarovanje nikdar postava, a ker se delavstva boje, zato so pa napravili zazdaj zgolj šele take sklepe, ki bi še bolj poslabšali določila name-rovane postave o delavskem zavarovanju. Po vladnem predlogu o starostnem zavarovanju naj bi imel delavec pravico do pokojnine šele, ko bo istar 65 let. V svoji veliki ljubezni do delavstva so pa sklenili fabrikanti v svojem industrijskem svetu, naj bi imel delavec pravico do pokojnine šele, ko bo star 70 let. Vprašamo: koliko delavcev doseže to starost? Ali ne vržejo tvorničarji izžetega delavca že prej iz tvornice? A to še ni vse! »Veliki delavski prijatelji«, tvorničarji, hočejo tudi znižati že itak dovolj nizko odmerjeno starostno in onemoglostno podporo, ki jo namerava Reckov načrt o socialnem zavarovanju. Po tem načrtu naj bi prispevala država vsaki renti letno 90 kron. Tvorničarji pa hočejo znižati državne prispevke na 60 K in tako odžrreti delavcu vsako leto celih 30 kron! Če se to uveljavi, bi prav res ne pomonjalo starostno zavarovanje nič. Poleg lega so ipa sklenili še več delavstvu zelo škodljivih sklepov. Nikdar bi ne bil zrastel tvorničarjem njih greben tako, kot jim je zdaj, ko bi ne bili »delavskim koristim vedno tako zvesti (?) in prijazni (?) socialni demokrati« dobili nekaj državnozborskih mandatov na Dunaju s pomočjo velikih kapitalistov in delavskih krvosesov! Zato je nastopil veliki kapital mesto dosedanje hinavščine, s katero je nastopal do sedaj proti delavskemu starostnemu zavarovanju, zdaj z najnesramnejšo predrznostjo! Nikdar bi si ne bili upali ti ljudje tako na- stopiti, če bi ne bili šli ob zadnjih državnozborskih volitvah socialni demokratje skupaj z največjimi bogataši in oderuhi, ki jih imajo zdaj zato popolnoma v svojih krempljih. Hinavščino in goljufijo naše liberalne stranke nasproti delavskemu zavarovanju pa mi še dobro poznamo iz tiste nesramne gonje, ki jo je ta stranka nedavno uprizorila proti starostnemu zavarovanju na Slovenskem. Oh tej priliki se pa spminjamo s hvaležnostjo dela naših poslancev Vseslovenske Ljudske Stranck (dr. Krek! Gostinčar! V socialnem odseku!) in smo prepričani, da bodo poslanci naše stranke storili vse, da se naša neodložljiva zadeva čimpreje reši. Slovensko krščanskosocialno delavstvo ne bo prej mirovalo, dokler ne izvojujc svoje pravice za mirno, preskrbljeno starost in zasluženo onemoglost. Socialna demokracija ne bo mogla in tudi ne bo prav nič storila, da se pospeši rešitev tega za delavstvo najvažnejšega vprašanja, ker je tudi dozdaj zadevo s prevelikim dolgoveznim gofljanjem svojih »zastopnikov« le zavlačevala v državnem zboru menda svojim fabrikantov-skim volivnim zaveznikom na ljubo, s pomočjo največjih delavskih krvosesov je tudi nastopala ob zadnjih državnozborskih volitvah. In ti ljudje naj bi nastopali odločno in neustrašeno proti tistim, ki so jih preskrbeli s poslanišklmi dije-tami ? Takoj, ko so nastopili največji delavski izkoriščevalci, morali bi socialnode-mokraški voditelji pričeti najodločnejši boj proti delavskim izkoriščevalcem. Mi smo mislili, zdaj, zdaj bodo korakali rdeči delavci po dunajskih in po ulicah drugih mest, da bodo od strahu koprneli fabrikanti. A rdeči niso čisto nič storili. Samo pisali so po svojili časopisih silno žalostne članke in prosili, milo prosili fa-brikante, da naj dajo mir in pa, da go-rovo ne mislijo tako hudo, kot so to s'kle nili v tistem industrijskem svetu, ki ga le prerada posluša vsa!ka vlada, ker jih neguje in ker spoštuje njih denarne bisage. Fabrikanti se pa niso nič zmenili za milo brenkanje po socialno-demokraških listih, marveč šli so k novemu ministrskemu predsedniku Gautschu in mu predložili svoje sklepe. Zdaj se bahajo kapitalisti, kako da je bil Gautscb prijazen ž njimi. Še Gautscbeva velika prijaznost z industrije! ni zdramila dozdaj, ko to pišemo, socialnih demokratov. Načelstvo Jugoslovanske Strokovne Zveze je pazno sledilo sklepom industrijskega sveta in nič se ne sramujemo povedati, da smo tudi čakali, če prične socialna demokracija z velikim odporom, ki bi se mu bili gotovo tudi mi pridružili, kakor smo se pridružili svoj čas veliki akciji za splošno in enako volivno pravico, da je bila manifestacija veličastne jša. A ko smo videli, da se socialna demokracija boji tistih milijonarjev in delavskih krvosesov, s katerih pomočjo in po katerih milosti je pridobila na Dunaju nekaj državnih poslancev, smo sklenili, da pozovemo vsa slovenska krščanskosocialna delavska društva, naj protestirajo proti napadu velikih bogatašev, združenih v industrijskem svetu, na delavsko starostno zavarovanje. Jugoslovanska Strokovna Zveza in naše uredništvo je zadelo pravo. To nam dokazujejo vsa dozdaj došla poročila. Ves teden je bil v znaku protesta slovenskega krščan-sko-socialnega delavstva proti napadu kapitalistov na pravice delavstva. Hvalo smo ob tej priliki dolžni uredništvu »Slovenca«, ki je otvorilo nov oddelek »Jugoslovanska Strokovna Zveza«, v katerem se objavljajo poročila, ki tičejo protesta slovenskega krščansko-socialnega delavstva. Odločno je protestiralo za svoje pravice slovensko krščansko delavstvo, medtem ko socialni demokrati niso prav nič storili, da nastopijo za delavstvo! Zborovanje tobačnega delavstva. V torek, dne 11. julija, je zborovalo v »Ljudskem domu« ljubljansko tobačno delavstvo. Zborovanje je vodil tov. Čatar, ki pozdravi in podeli besedo naprošene-mu govorniku dr. Kreku. Dr. Krek izvaja med drugim: Časi, v katerih živimo, so silno resni. Ošabno dvigajo socialni demokrati svoje glave, dasi nimajo za to nobenega povoda, ker je bila socialna demokracija oslobljena v zadnjem državnozborskem volivnem boju. V Ljubljani sami je imela socialna demokracija pred desetimi leti 600 do 700 volivcev, in danes jih tudi nima nič več. Nasproti nam nima pri nas socialna demokraciza nobene moči. Mi smo pričeli v Ljubljani resno izobraževalno delo prej kakor socialni demokrati. Imeli smo poučne sestanke. Socialne kurze. Ustanovili smo’ konsum-no društvo. Kdaj so šele pricapljali za nami socialni demokrati! Ustanovili smo delavsko stavbeno društvo, delo, o katerem se socialnim demokratom niti ne sanja. Zavzeli smo se z vsemi silami za strokovno delavsko združevanje. Socialni demokrati bodo kričali, kako da je bil »klerikalizem« v tem volivnem boju tepen. To bo pot, ki jo bodo hodili socialni demokratje. Njih delo je, da kadar delavstvo dobe na svojo stran, prično delati na odstop iz Cerkve, kakor so to storili na severnem Češkem. Kakšna je bila socialno-demokraška zmaga ? Prej so imeli socialni demokrati v državnem zboru 87 poslancev, zdaj jih imajo zgolj 82. Tisti, ki je izgubil, nima nikako pravice, da se baha. Na Dunaju so res socialni demokrati nekaj dobili, a za to nimajo nikakega povoda, da se bahajo, ker, kar so dobili, so dobili s pomočjo tistih, proti katerim so sc vedno borili. Zakaj so šli kapitalisti s socialnimi demokrati? Zato, ker se jih ne boje in ker sc ne bodo socialni demokrati upali nastopiti proti oderuhom, v strahu, v prihodnje bi nas več ne volili. Krščanske stranke po volitvah. Za krščanske stranke sc volitve splošno v Avstriji niso poslabšale. Naraslo je povsod število krščanskih volivcev. To vse stranke dobro znajo in se zdaj skrbno ogibajo napadov na vero in Cerkev. Kapitalisti so delali na to, da oslabe krščanskosocialno stranko na Dunaju, ker je delala ljudstvu in tudi delavstvu prijazno politiko. Zato so šli v boj skupno s socialnimi demokrati. Takoj, ko so socialni demokrati dobili nekaj dunajskih mandatov, so pa šli kapitalisti h Gautschu in zahtevali, da naj se poslabšajo za delavstvo važne zadeve, kakor starostno zavarovanje, združevalno pravo itd. Avstrijska krščanska tobačna delavska zveza. Govornik nato priporoča, da naj ostane delavstvo zvesto Zvezi, ker ravno na njo bodo navalili socialni demokrati v tvornici z vso silo. Mi ne smemo zapustiti te zveze. Krščansko-socialna stranka je še večno močna. Saj hodijo vsi za njimi! Nemški nacionalci, liberalci, ki so jim pomagali socialni demokrati na konja, se zdaj nič ne zmenijo za socialne demokrate, marveč njih listi jih zaničujejo. Saj so dobili krščanski socialci na Dunaju 140 tisoč glasov. Vlada na socialne demokrate ne ho prav nič gledala in to tem manj, kolje socialna demokracija razbita. Razbita socialna demokracija. Kar sem že napovedoval pred leti (Res je!) na Vaših shodih, to sc je zgodilo. Na Dunaju bomo imeli tri socialno-demo-kraške klube. Kam se bo naslonila naša socialna demokracija? Ali bo ostala s svojimi strokovnimi podružnicami pri nemški socialni demokraciji na Dunaju, ali so bo priklopila češkim centralam v Pragi? Češki socialni demokrati so se, kakor je znano, tudi s svojimi strokovnimi društvi ločili od nemških dunajskih socialno-dcmokraških strokovnih central. Mirno čakamo, kako sc bodo razvile stvari. Zdaj sc kregajo nemški in češki socialni demokrati med seboj, da je joj. Eden drugemu očitajo izdajalstvo. Kadar bodo socialni demokrati kaj bahali, naj se jim pove, da je šla socialna demokracija že vsaksebi in to so bo še bolj razvilo. (Tem mislim pristavimo mi še nekaj misli, ki jih je obrazvil dr. Krek oh neki drugi priliki, da bo slika še popolnejša. Socialno demokracijo, bojim se, čaka popoten razpad. Preveč je obetala in zdaj v državnem zboru ne bo ničesar dosegla. Bojim se, da se poloti obup razočaranega delavstva in da postane popolnoma topo za vsako organizacijo. Iz te toposti se razvijejo lahko strašne stvari, popolna anarhija. — Tako dr. Krek. Ti pojavi se že kažejo na Francoskem, kjer je že delavstvo popolnoma obupano. Mi se bojimo, da se to pojavi tudi pri nas. Pred volitvami so socialni demokratje strašno zabavljali o draginji, a zdaj po volitvah, ko znajo, da ne bodo ničesar dosegli, pa zabavljajo proti Cerkvi in duhovnikom. A po »protifarški« gonji se delavsko stanje ne bo izboljšalo. — Opazka poročevalca.) Proti socialnim demokratom napovedujejo, da nastopijo njih zavezniki liberalci. Prva reč, ki jo hočejo doseči, je postava proti štrajkom, kar jo krivica. Razredni boji. Socialni demokrati bodo trdili, tudi Kristan bo tako govoril, da je padla krščansko-socialna stranka na Dunaju zato, ker je hotela združiti vse stanove, in proglašal razredni boj. Na svetu pa ni mogoče drugače, kakor da živi stan poleg stanu. Priznam, da je to težko. A drugače ne gre, kakor da se ljudje zglihujejo. Miru sledi vojska, vojski pogajanja in pogajanjem zopet mir. Vsi naj imajo prostor na svetu, samo oderuh ne! Vsem stanovom se mora pomagati, da se jim bo boljše godilo. Glede na stare penzijoniste je tudi govoril poslanec dr. Krek. Stvar je sledeča. Letos ob preisku že vpokojenih delavk, med njimi tudi takih, ki so že več let vpokojene, je dr. Pregel silil malone vse vpokojene delavke nazaj na delo in je napravil več delavk sposobnih za delo. Državnega zbora ni bilo. Zato je pritiskala glavna direkcija na to, da se zniža število stalnih penzijonistinj. Dr. Pregel je nastopil, kakor smo čuli, zelo strogo. Več prizadetih delavk je nam poročalo, da je dr. Pregel kar brez vsake preiskave delavkam ukazoval, da bodo morale na delo. Dr. Krek je glede na to izjavil: Boljše je, da jih sto neupravičeno uživa pokojnino, kakor da se godi krivica samo eni delavki. Boljše, da jih je še več vpo-kojonih,4kakor jih je, kakor da se sili že vpokojena delavka zopet na delo. Poznejše preiskavanje je umazano. Sklenilo se je glede na stare penzijonistovkc vložiti primerno spomenico. Odločne korake napravi tozadevno tudi Jugoslovanska Strokovna Zveza, ki ima tudi lepo število članov in članic vpokojenih tobačnih delavcev in delavk. Ob tej priliki ne moremo kaj, da bi tudi vpokojeno delavstvo opozarjali na to, da stori najbolje, če tudi v pokoju ostane pri strokovni organizaciji in da je naročeno na »Našo Moč«, ki naj se še bolj, kot je že, razširi po tvornici, in glavno: pridno dopisujte vanjo! Po dr. Krekovem govoru se je sprejela na predlog Marije Blejec resolucija, ki obsoja napad industrijskega sveta na delavsko starostno zavarovanje. Krščanska strokovna društva 1910. Osrednja komisija avstrijskih strokovnih društev objavlja poročilo o stanju in moči krščanskih strokovnih društev 1. 1010. Ker je učinkovala gospodarska depresija lani na veliko industrij, ni bilo mogoče, da bi bile strokovne organizacije znatno napredovale. Soc. demokraška strokovna društva so izgubila minulo leto okroglo 15.000 članov, krščanska strokovna društva pa niso imela nikakih izgub, marveč so še pridobila. Centralna komisija, ki je štela koncem leta 1909 šele 30.072 članov, obsega zdaj 30 organizacij s 35.433 člani in 11.120 članicami, skupno torej 46.553 članov. Pri centralni komisiji nista dve češki strokovni zvezi s 27.230 in slovenska strokovna društva s 6136 člani in pa nekaj ncmšikh organizacij s 3423 člani. Poleg nekaterih manjših nemških strokovnih organizacij, niso v statistiki izkazani organizirani hišniki, ki štejejo nad 7000 članov. Koncem lanskega leta je bilo organiziranih v krščanskih strokovnih društvih 82.342 članov, 5413 več kot lani. Ti člani se tako-le razdele: Stroke Centralni komisiji priklopljene organizacije slovenske organi- zacije češke organi- zacije nemške organi- zacije Skupaj izven centralne komisijo 1 Peki 2112 2112 2 Stavbni in kamno-delavci. . . . 893 750 1643 3 Rudn., solinski in plavžni delavci 3374 41 590 4005 4 Okrajni cestarji. 1810 — 1810 5 Železničarji . . 8026 — — — 8026 6 Mesarji .... 190 190 7 Prekajalci mesa . 984 — — — 984 S Gostilničarski pomočniki . . . 750 1049 1799 9 Trgovsko pomoč-no in prometno osobje .... 589 99 688 10 Hišni uslužbenci — 340 1170 — 1510 II Lesni delavci. . 2298 275 1200 __ 3773 12 Bolniški strežniki 107 — — 107 13 Poljedel. delavci 98 — 2230 — 2328 14 Usnjarski delavci 318 — 2 — 318 15 Izvoščeki . . . 778 — — — 778 16 Kovinarji . . . 2066 128 820 ___ 3014 17 Papirni in kemični delavci . . 204 845 1049 1» Krojači . . .- . 470 — 11560 — 2030 19 Mostni uslužbenci 353 — — 1143 1496 20 Veziljarji . . . — — — 1040 1040 21 Cestni delavci . 1342 _ 1324 22 Tobačni delavci . 6662 1684 340 — 8686 23 Telefonski delavci 451 — — 451 24 Tekstilni delavci 10027 194 3050 — 13271 25 Ostale stroke, ki niso naznanile podrobno stanu svojih članov . 2669 2629 14520 92 19910 46553 6136 26230 3433 82342 Centralni komisiji pripadajoče organizacije.so imele lani 1890 (4 65%) več članov kot predlanskim. Prirastek je tembolj razveseljiv, če se vpošteva, da so morali osobito kovinarji in cestni delavci, a tudi druge organizacije, premagati velike ovire. Osobito kovinarsko zvezo so strastno napadali člani novoustanovljenega stro- 1 2 1 Krojači in čevljarji. 2 Glej: krojači. kovnega društva dunajskih mestnih delavcev, ki jo je srečno zavozilo pod soc. demokraško zastavo, ko se je v strupeni agitaciji še posrečilo, kovinarski zvezi odtrgati delavce po delavnicah dunajske poulične železnice. Organizacija cestnih delavcev je kljub posebnim razmeram hitro napredovala, dasi reakcija ni izostala, ker se niso mogli dovolj hitro delavci všo-lati. Po višati pa tudi niso mogle števila svojih članov druge organizacije, ker so se morale boriti z nepremagljivimi ovirami. Če se vse to vpošteva, se mora pripo-znati, da je napredovalo število članov, dasi močno, le ugodno. Člane so pridobili: tobačno delavstvo 521, lesno delavstvo 478, rudarski in sol-niški delavci 497, železničarji 353, poljska zveza 286. Izgubili so kovinarji 511, cestni delavci 285, tekstilni delavci 167, ki'ojači 47 in prekajalci 39. Centralni komisiji priklopljene organizacije so štele na Dunaju 1.0.525, v Šle-ziji 5609, na Zgorenjem Avstrijskem 5514, na Nižjem Avstrijskem brez Dunaja 4708, na Češkem 3624, na Moravskem 3089, na Kranjskem 1484, na Predarlskem 1104, na Štajerskem 939, na Solnograškem 938, v Dalmaciji, Istri in na Primorskem 511, na Koroškem 245, po drugih deželah pa 263 članov. Organizacije priklopljeno osrednji komisiji so imele 1. 1910 sledeče dohodke: Pristopnina...........K 7.39P40 Prispevki.............„ 471.315-45 Drugi dohodki . . . ■ „ 58.038-87 Skupaj . K 530.745-72 Stroški so pa znašali: Podpore: Podpore stavkajočim.................K 33.596-88 Podpore brezposelnim ...... „ 37.065-71 Popotne podpore.....................„ 2.148-75 Pravno varstvo.......................... 12.981-56 llolniške podpore...................„ 100.916-40 Druge podpore...................... . „ 46.750-07 Skupaj . K 233.459-37 Drugi izdatki: Zvezina glasila, knjižnica itd. ... K 68.557-50 Deleži krajnih skupin.....................„ 41.700-84 Prispevki osrednji komisiji .... „ 4.288-47 Agitacija.................................„ 34.395-52 Osebna uprava.............................„ 48.152-67 Stvarna uprava............................„ 53.216-71 Skupaj . K 250.311-71 Koncem leta 1910 je znašalo premoženje glavnih blagajn 209.884 K 85 v, premoženje krajnih skupin 34.291 K 71 v, vrednost inventarja 17.231 K 76 v, skupno premoženje 261.408 K 32 v. Centralni komisiji priklopljene organizacije so imele leta 1910 več 61.997 K 35 v dohodkov kot leta 1909, ko so znašali 474.748 K 37 v. Dohodki so zato poskočili za 13 12%, medtem ko se je povišalo šte- Blagajniške razmere organizaciji priklopljenih centralnih organizacij. Izdatki O X 05 CO 05 »ra 05 rf 05 cd CD CO CD Dl CO rH 05 !>■ rH CD 44 94 37 13 rt X Ih* CD 05 05 CD Dl X O g g ofuozomojd oudinjs x x X »ra CD 05 co o »ra Dl rH »ra O co 05 CD TH CD O co CO rt O rt Dl rH »O Dl GO X cD CO rH 05 05 rf( GQ CO co CO -t 295 578 2731 13827 1099 »ra x r>- rr cd o »ra o x di x rt x X X Dl 03 rH I'- t—' Dl CO O CD !>• Dl x »ra o X -t 0“ cb“ 0 ' co 05 »ra 05 Dl 05 -t ' CD C0“CD" Dl CO rH Dl Dl X TH 3 2 1 S § -t C0 1- Ol 05 05 05 Dl »ra O i> x »ra »ra 016J iujqui90 -op -n: oppus CO X X X o I> 05 o o »ra i co o o x t> »O rH CD l- Dl CO Q rH Dl -t rt Dl X X CD C0 rH L'- X CD 05 8 i 295 275 2031 9198 765 o »ra o di CD O O |r »ra x x »ra -t Dl rH rH »ra rH Dl Dl X Dr 8 £ Dl l> D1 i'iulmiS jirjuoAut 'UA'Ujđtl •UUJUA^g ■UAtUdu ■ufiovcji^v OAIKJVA OIlAtJJJ OJOtl ■ pod omod lil 011)08 -odzojjj uiijoP -m{Aii)s ojodpoj «061 ‘l Op)V« u! !>lpoi|0(i 0161 'j moonon AOini|0 O)TA0)^ O cd N •f—( c cd bc o “c: _ i-H ZD -Q CD CO C'l CD CD ^ O !>• l> r-t rH tH (N ^ S^ 5^ o CO (M 00 CD 05 iO CD GO »O GO »O CD 05 t—( T-H O CO O (M (M iO tO Dl CD 05 CD " 05 ‘ cd -^ "cb Di_co t-< Di o; »d '00 Dl -f CD Dl ■'T Ih S S S CD tH CD rH t—( GO O CD T-H O CO I'- 05 CD »O 00 >Q CD 05 CD 00 rH 1—1 lO Dl lO o co CO o rH CO r+ CD »O O rH rji »o Ito CO ^ CO CO »O »b L'r ^Dl O Dl »O rf GO CD GO CO 05 Dl 05 rH CD Dl »O CO '"t rH »O IČ5 co »ra »ra s š rf rH CD l> rf CO »ra Di i i i i i ”Q Š » O O' ^ S ^ ^ S — »ra ITT i ii Tl I I Dl S CO 05 CD vH O O CO CO OJ CO CD -t I TTFW~ 03 vH 00 GO Dl Dl rf 0X0 r-^ 05 di »ra Dl CD 05 rH CD Dl CD -f X‘ »ra co CD CD D4 05 CO X —b »— I.'- O t—i 05 O rH 05 Dl rH CD 12? e . i s? -* e — O 05 x co rt Dl Dl o I cS Ss X i-H rj Dl o 5 rs- “čiTT^ r-( O CO O O X rH CO rt GO o »ra CO rH 05 »O Dl rH S 3 X o »ra th ntu^uoj l>[A0d8 -ud uidu>i8 !?0i°n o 8^r i 3~7 a co -t co 1 »ra di co 1— rt X rH 8 3 12 8 3 8 05 D3 rH R 5 8 05 rH O 1 “ l 201 2927 1 378 293 2747 146 3 3 2 8 8 8 ” g 1 35 2 I J\ip0)O5[ ‘oomziriui •ofsidoevo g 8 t sr 1 3 S rcD 1 co -g 88 8 3' S 1 g & g a 8 S ir , 3 2 1 s S R o ^ 3 co co tr 05 05 rt X 2 562 2904 2169 41 5605 542 317 8554 351 3 1 1 oaodpod oupoazi ut i 1 l 1 1 1 1 1 1 M2i 3 1 1 g 1 8 l 5 817 135 160 5030 33900 1255 40 155 1 CO X rH 1 Dl , di | »ra | cd »ra o x »ra rH co cd »ra co C0 CO T-H 2765 146 1 1 _co »ra I Dl O 1 1 1 g 1 1 1 »ra O CD rt< »ra cd i> cd cd cd cd co »ra rt i^ -t o co cD Dl X 2 • iuodpod 3x?iui°a 1 8 1 1064 2202 CD »ra i i ^ 1660 1 156 1565 1378 73 05 l> rt Dl Dl »ra x 05 fr o rH rH rH rH CO I> rt Dl rH rt 05 Dl rt CO co CO rH T—t 2 i o r~cp o cd" Dl I 05 I'- rt O ^ X »ra . th cd »ra S I I I 32S.TT »ra o Dl rt Dl O »ra ~ | g s~r Dl rH X »D O . cd cp o »ra th CD rt X “S ^ i« I CO 05 CO »ra o x rt Dl 05 “TO I X »ra -t rH I> »ra x Dl l> cd »ra Dl o S o D3 »ra rt Dl »ra »ra x di X 05 rH rH Dl 0“CD D l CO S 3 as nrr i i s Id P SJ s 10 gg i i i 1 1 1 1 g 1 2 1 R 1 3 R 1 1 1 38 i- •r-j» 2« | | | 1 1 1 X , »ra 1 3 11 l ii3 g S . . m.o||| Dl 1 .2 bo N • rH 34967 051 12233 54 5947 49 15294 79 118586 71 704 94 40376 91 51006 82 - 6239 50 30420 33 338 50 7876 38 19692 40, 30612 47 1793 531 60114 38 5468 43 12795 80 97697 SO, 366146 120983 89 16843 02 g i g £ O 3 £18 3 2 8 S IM 00 00 00 Q rH C0 I> § 3 Dl CO CD rH Dl rH T^- zo »ra pi O rt O r i rt X CD Dl S CD Dl »O »D »D n x 2 S _?P_ *o ’ ^ ‘G £ > o> oj 'O I 3 •n C S £ o H ^ ra •S 1 :=. - u S 1 Hi 5 £ S 3 ^ "S Ph O N f| o a § 2 o S* ,g -S sl o o a a o c w O • c a iS ! 2 1 ^ I S dl O H H • rH > ra dt co rt-»ra" S ‘ra >N CO K« d o m •p ^ .2. !m O o U p» 55 ,2 * O > zn * rŽ . 'O Td * o . G >CJ * a 05 * ^ •rH •£ I Š •rH -pH > a o ra W Oh ra N 05 > a X 05 O ‘ rH Di C0 rt »ra CD 'fr 'X rH rH rH rH rH rH »H rH rH d « 2 > O • > 0) ■H» *r-» zn *d t 2 D _ G C 1 N — to 2 ^ S ° >CJ O ‘-3 9 1 d H H H Q '05 0 rH Dl th D l Dl Dl •d S o a o a :£ 2 g ra >CJ *a >—i N 05 > N S 2 c« ‘ra d d Dd N 05 > H •rH 05 >N d Sh Td N 2 KJ 3 zn •r—> ra d d -d o d o s g “ • rH 2 o •rH ‘d 'd 05 • > 05 > ra 2 Za domove rekonva: vilo članov le za 4 56%. Izdatki so poskočili leta 1910 za 55.389 K 50 v, 12-93%. Stanje glavnih blagajn se je pomnožilo za 52.974 K 64 v, za 33'76%, ker je znašalo 1. 1909 156.910 K 21 v. Skupno premoženje se je povišalo za 71.140 K 63 v, 37 38%. Na vsakega člana je odpadlo leta 1910 na dohodkih 11 K ^8 v, 1. 1910 10 K 41 v, glede na premoženje glavnih blagajn pa pride na vsakega člana 4 K 41 v, nasproti 3 K 44 v leta 1909, glede na skupno premoženje pa 5 K 49 v, nasproti 4 K 17 v 1. 1909. 48 23 odstotkov izdatkov je odpadlo na podpore, za strokovna glasila, agitacijo, stvarno in osebno upravo pa 51'77%. Na vsakega posameznega člana je odpadlo leta 1909 4 48 odstotkov leta 1910 pa 4 94 odstotkov. Prvič so se tudi v številkah izkazalo stavke, kolikor je bilo mogoče. Centralni komisiji priklopljene organizacije so se udeležile 155 plačilnih gibanj, 66 stavk in 8 izključitev od dela. Med 155 plačilnimi gibanji se jih je 63 izvedlo samostojno, 92 pa skupno z drugimi organizacijami. V 69 slučajih je bila večina v krščanski organizaciji. Doseglo se je izboljšanje v okrogli vsoti 1,000.000 K na leto in 600.000 delovnih ur manj. Leta 1910 so imele v Zvezi združene organizacije 14 strokovnih listov. Tedensko je izhajal zgolj »Textilarbeiter Zci-tung«. Dvakrat mesečno: »Dcr christliche Gevverkschafter«; »Dcr Backerarbeiter«; »Oesterr. - Ung. Eisenbahner - Zci-tung«; »Allgemcine osterr. Fuhrvverks - Zei-tung«; »Gastgewerbliches Zentralargan«; »Holzarbeiter - Zeitung«; »Mctallarbeiter - Zeitung«; »Myšl Robotnicza«; »Fachblatt dcr Tabakarbeiter«. Enkrat mesečno: »Das gleiche Recht«, Organ dcr Han-delshil fsarbeiter. »Einigkeit«, Organ dcr Fleischselcher und Fleischhauer. »Robotnik chrzešcijanski« in naš »Glasnik«. Krščanska strokovna društva so lani dobro napredovala, kar je tim večje važnosti, ker so soc. demokraška nazado- vala za 15.000 članov. Kljub temu moramo vsi delovati, da naša organizacija še bolj napreduje in se izpopolni. Zvezno obvestilo. Računsko poročilo za L četrtletje 1911 Dohodki: & 24 v K 9767-04 h 30 „ „ 7539-60 K 5 40 v . . . . „ k 20 .............. 40.696 prispevkov 25.132 prispevkov 232 vpisnin 7 novih knjižic Obresti.............. Koledar.............. Strokovni listi.... Brošure samozaložbe . tuje zaloge Imovina krajnih skupin 95-35 —•60 Vsota . Saldo 1. januarja . Izdatki: Bolniške podpore................... Porodne podpore ................... Pogrebščina........................ Obresti krajnim skupinam........... Plače in nagrade .................. Strokovna glasila.................. Pisarniški izdatki ........ Agitacija . .................. Prispevek Saccu.................... Delegacije, seje itd............... Tiskovine.......................... Telefon............................ Darila in prispevki h korporacijam . Strokovni komisiji, IV. obrok 1910 Knjige, časopisi................... Zavarovalnina...................... Razno ............................. Povračila krajnim skupinam .... Zaostanki krajnih skupin........... Koledar . . ..................... Vsota . Saldo 31. marca 1911 17.306-64 „ 92-80 „ 1-40 „ 37.9-40 „ 461-60 „ 113-82 „ 95-95 „ 553-25 K 19.004-86 „ 22.620-52 K 41.625-38 K 9.477 16 „ 1.124-20 „ 200-— „ 1.723.97 „ 1.110-„ 999-43 „ 388-12 „ 405-85 „ 600-—• „ 1.347-52 „ 169-70 „ 125-- „ 67-- „ 263-09 „ 69-77 „ 255-87 „ 31-74 „ 283-36 „ ' 882-79 „ —'60 K 19.525-14 „ 22.100-24 K 41.625-38 Premoženje: Gotovina.........K 22.100-24 Vrednostni papirji . „ 2.814-— Deleži....... „ 100-— Skupaj . K 25.014-24 Nove cene tobačnim izdelkom. I. SPLOŠNA TARIFA. V velikih objavah in razglasih se je javilo svetu, da je tobačna uprava podražila tobačne fabrikate. Pod ražene so v prvi vrsti ceneno vrste smodk, cigaret in tobaka. Smodke so, izvzemši Ste li elan „Prvega ljubljanskega delavskega konsumnega društva**? To društvo je naše. Zato ne pristopajte nobeni drugi konsumni zadrugi kakor „Prvemu ljub. del. kons. društvu**. novih vrst, vse podražili, cigarete so ostale le tri vrste pri starih cenah. Najcenejša ostane ogrska cigareta, ki obdrži ceno 1 vinarja, a zato bo manjša. »Kaiser« obdrži staro ceno 4 vin. »Drama« bo stala S vin., a zato jo povečajo. Povišali so tudi cene tobaku. Objavljamo nove cene, po katerih bodo zdaj prodajali izdelke tobačne režije. Gotovo marsikdo opusti kadenje in gotovo je, da se zniža tobakov konsum. A. Smodke. Smodke za luksus: Ideales v zabojčkih po 25 kom. 22 K 50 h, 1 kom. 90 h. — Victorias v zabojčkih po 25 kom. 15 K, 1 kom. 60 h. — Entre-actos v zabojčkih po 25 kom. 11 K 25 h, 1 komad 60 h. — Imperatores v zabojčkih po 25 komadov 11 K 25 h, 1 kom. 65 h. — Aromaticos v zabojčkih po 25 kom. 10 K, 1 kom. 40 h. — Graciosas v zabojčkih po 25 kom. 7 K 50 h, 1 kom. 30 h. Fine smodke: Regalitas v zabojčkih po 100 kom. 20 K, 1 kom. 20 h. — Trabucos v zabojčkih po 100 kom. 18 K, 1 kom. 18 h. — Britanica v zabojčkih po 100 kom. 16 K, 1 kom. 16 h. — Pane-letas v zabojčkih po 100 kom. 15 K, 1 kom. 15 h. — Operas v zabojčkih po 100 kom. 14 K, 1 komad 14 h. Srednjefine smodke: Kubo-Portorico v zavitkih po 100 kom. 11 K, 1 kom. 11 h. — Fine vir-žinke v zavitkih po 50 kom. 5 K 50 h, 1 komad 11 h. —• Brasii-viržinije v kartonih po 100 kom. 9 K, 1 kom. 9 h. — Rosita ((breznikotinska) v zabojčkih po 100 kom. 9 K, 1 kom. 9 h. — Porto-rico v zavitkih po 100 kom. 8 h, 1 kom. 8 h. Manj line smodke: Virginiosa v kartonih po 50 k. 4 K, 1 k. 8 h. — Meš. inozemke v zav. po 100 kom. 6 K, 1 k. 6 h. — Zigarillos v etuijih po 20 k. 1 K, 1 kom. 5 h. — Male tuzemke v zavitkih po 20 kom. 4 K, 1 kom. 4 h. B. Cigarete. Nil b. u. v kasetah po 100 kom. 7 K, v kasetah po 20 kom. 1 K 40 h, 1 kom. 7 h. — Stam-bul b. u. v kartonih po 50 kom. 3 K, 1 kom. 6 h. — Sultan z. u. v kartonih po 50 kom. 2 K 50 h, 1 kom, -- h. — Memphis b. u. v kartonih po 100 kom. 5 K, 1 kom. 5 h. — Kaiser z u. v kartonih po 50 kom. 2 K, 1 kom. 4 h. — Damen z u. v kartonih po 50 kom. 2 K, 1 kom. 4 h. — Hercegovina z u. v kartonih po 50 kom. 2 K, 1 kom. 4 h. — Soprt b. u. v kartonih po 100 kom. 3 K, 1 kom. 3 h. — Dalmatinke z. u. (v Dalmaciji) v kartonih po 50 kom. 1 K 50 h, 1 kom. 3 h. — Je-nidge z u. v kartonih po 100 kom. 3 K, 1 komad 3 h. — Drama b. u. v kartonih po 100 K 2 K, 1 kom. 2 h. — Donau z u. v kartonih po 50 kom. 1 K, 1 kom. 2 h. — Viržinske z u. v kartonih po 100 kom. 2 K, 1 kom. 2 h. — Ogrske b. u. v kartonih po 100 kom. 1 K, 1 kom. 1 h. C. Narezani pušilnl tobaki. Naj finejši turški (fino in debelo rezan) v pločevinastih kasetah po 200 g 8 K, v kartonih po 100 g 4 K. — Fini turški (macedonski cigaretni tobak) a) v zavojih po 100 g 2 K 40 h, b) v zavojčkih po 25 g 60 h. — Fini hercegovinski: a) v zavojih po 10C g 1 K 76 h, b) v zavojčkih po 25 g 44 h. — Srednjefini turški: a) v zavojih po 100 g 1 K 28 h, b) v zavojčkih po 25 g 32 h. — Drama: a) v zavojih po 100 g 96 h, b) v zavitkih po 25 g 24 h. — Kruli: a) v zavojih po 100 g 80 h, b) v zavojčkih po 25 g 20 h. — Knaster v zavojčkih op 25 g 16 h. — Ekstrafini Treh kraljev: a) v zavojih po 100 g 64 h, b) v zavitkih po 25 g 16 K. — Najfinejši ogrski cigaretni tobak v zavojčkih op 25 g 16 h. — Fini ogrski (dolgo in kratko iezan): a) v zavojih po 100 g 60 h, b) v zavitkih po 25 g 15 h. — Srednjefini .ogrski: a) v zavojih po 100 g 40 h, b) v zavitkih po 25 g 10 h. — Fini gališki (v Galiciji in Bukovini): v zavojih po 100 g 40 h, b) v zavitkih po 25 g 10 h. — Turški graniški pušilni tobak (v Dalmaciji, Galiciji in Bukovini) v zavitkih po 25 g 10 h. — Cserbel (na mejah prot Ogrski in inozemstvu) v zavitkih po 25 g 10 h. — Selski tobak, fino rezan: a) v zavojih po 70 g 21 h, b) v zavitkih po 30 g 8 h. — Graniški pušilni tobak (II. vrste) fino narezan (na meji proti inozemstvu): a) v zavojih po 100 g 28 h, b) v zavitkih po 30 g 8 h. — Debrecinski (v Galiciji in Bukovini) v zavitkih po 30 g 80 h. — Selski tobak (v Galiciji in Bukovini) v zavitkih po 30 g 8 h. — Selski tobak (za druge upravne pokrajine) v zavitkih po 30 g 8 h. — Graniški pušilni tobak (III. vrste) debelo narezan (na meji proti Ogrski in okupiranama deželama) v zavitkih po 30 g 7 h. D. Zvit tobak. Hanauski zvitki 50 g 20 h. — Zvitki in klobase 50 g 15 h. — Severnotirolski žvečilni tobak (na Tirolskem, Solnograškem in Koroškem) 50 g 12 h. — Vorarlberški žvečilni tobak (na Tirolskem) 50 g 8 h. — Tobak v vedricah ((na Tirolskem) 50 g 8 h. — Zablotowski Skulliks (za Galicijo in Bukovino) 1 komad 20 h, pol komada 10 h. — 1 urice (v Dalmaciji) 1 komad 12 h. II. TARIFA SPECIALITET. Smodke. Coronas v zabojčkih po 10 kom. 7 K, 1 kom. 70 h. — Regalia Favorita v zabojčkih po 50 kom. 14 K, v zabojčkih po 25 kom. 7 K, 1 kom. 28 h. — Operas especial v zabojčkih po 100 kom. 14 K, v zobojčkih po 25 kom. 7 K, 1 kom. 28 h. — Trabucos especial v zabojčkih po 100 kom. 26 K, v zabojčkih po 25 kom. 6 K 50 h, 1 kom. 26 h. — Regalia v zabojčkih po 100 kom. 24 K, 1 komad 24 h. — Prensados v zabojčkih po 100 kom. 22 K, 1 kom. 22 h. — Selectos (breznikotinske smodke) v zabojčkih po 25 kom. 5 K 50 h, 1 kom. 22 h. — Medianos v zabojčkih op 100 kom. 20 K, 1 komad 20 h. — Regalia media') v zabojčkih po 100 kom. 20 K, v zabojčkih po 25 kom. 5 K, 1 kom. 20 h. — Havanske viržinije2) v zabojčkih po 100 kojtn. 20 K, 1 kom. 20 h. — Brevas v zabojčkih po 100 komadov 18 K, 1 kom. 18 h. — Trabuquillos v zabojčkih op 100 kom. 18 K, 1 kom. 18 h. — Porto-rico especial1) v zabojčkih po 100 kom. 17 K, 1 k. 17 h. — Pigmeos v zabojčkih op 25 kom. 4 K, 1 kom. 16 h. — Galanes v zabojčkih po 100 kom. 14 h, 1 kom. 14 h. — Viržinije especial v zabojčkih po 100 kom. 11 K, 1 kom. 11 h. — Senoritas: a) v zabojčkih po 100 kom. 11 K, 1 kom. 11 h, b) v kartonih po 200 kom., t. j. v 20 etuijih ]*> 10 k., 10 kom. 1 K 10 h. — Damas v zabojčkih po 100 k. 10 K, 1 kom. 10 h. — Infantes: a) v zabojčkih po 100 kom. 10 K, 1 kom. 10 h, b) v kovčegih po 100 kom. 14 K. — Vzorna zbirka, sestavljena iz vrst: Coronas (t. št. 1). Regalia Favorita (t. št. 2), Operas especial (t. št. 3), Trabucos especial (t. št. 4), Delavci! Delavke! Agitirajte, da bo združena vedno večja armada v Avstrijski kršč. tobačni delavski zvezi Prensados (t. št. 6), Selectos (t. št. 7), Medianos (t. št. 8), liegalia Media (t. št. 9), Trabuquillos (t. št. 12), Portorico especial (t. št. 13), Pigmeos (t. št. 14), Galanes (t. št. 15„ Senoritas (. št. 17), Damas (t. št. 18), v kasetah po 69 kom. 27 K. — Prejšnja vzorna zbirka luks. oprem. 30 K. Cigarete. Coronas, s pozlačenim ustnikom, v kasetah op 100 kom. 12 K, 1 kom. 12 h. — Sphinx, s pozlačenim ustnikom, v kartonih po 100 kom. 10 K, v kartonih po 25 kom. 2 K 50 h, 1 kom. 10 h. — La fleur z. u. v kartonih po 50 kom. 4 K, v kartonih po 10 kom. 80 h, 1 kom. 8 h. — La favorite z. u. v kartonih po 50 kom. 3 K 50 h, v kartonih 1)0 10 kom. 70 h, 1 kom. 7 h. — Khedive b. u. v kartonih po 100 kom. 7 K, v kartonih po 25 kom. 1 K 75 h, 1 kom. 7 h. — Dames z u. v kasetah po 100 kom. 6 K v kartonih po 25 kom. 1 K 50 h, 1 kom. 6 h. — Princesas z. u.4) v kartonih po 50 kom. 3 K, v kartonih po 10 kom. 60 h, 1 kom. 6 h. — Kgiptske, III. vrste, b. u.s) v kartonih po 100 kom. 6 K, v kartonih po 25 kom. 1 K 50 h, 1 kom. 6 h. — Vzorna zbirka, sestavljena iz vrst tar. št. 1 do 8 v kartonih op 80 kom. 7 K. — Prejšnja vzorna zbirka nanovo opremljena (imitirano usnje) v kartonih po 80 kom. 8 K. Pušilni tobaki. Sultan flor. v kasetah op 200 g 13 K, v kasetah op 100 g 6 K 50 h. — Superfini turški v kasetah po 200 g 10 K, v kasetah op 100 g 5 K. — Fini Kir v kartonih po 100 g 3 K. — Fini purži-čan“) v kartonih po 100 g 2 K 60 h. — Najfinejši hercegovinski1) v kartonih po 100 g 2 K 50 h. — Pristni Latakia v zavojih po 100 g 1 K 20 h. — Varinas v zavojih po 100 g 1 K -20 h. Najfinejši ogrski (dolgo in kratko rezan) v zavojih po 100 g 80 h. Z 1,2, 3, 4, 5, 6 in 7 označene specialne vrste smodk: Regalia-Media, havana-viržinske in Por-torico-especial, dalje princesas in egiptske cigarete III. vrste ter fini puržičan in najfinejši hercegovinski pušilni tobak se bo s 1. julijem 1911 izročil v splošno prodajo in ga bodo od takrat naprej poleg tobačnih specialitetnih trgovin prodajale lahko tudi tobačne trafike. LISTEK. Godec v stiski. (Humoristična črtica.) 'Precejšnje število fantov se nas je zbralo na Veliki Ponedeljek popoldne pri »Želincu«. Samoobsebi umevno, godca Antona z »Ravbarjev« ni smelo manjkati med nami. Sedel je na klopi pri peči in natezal svoj meh, da so se nam začele-kar pete vzdigovati. Pragarjev Tone in Star-cov Matija sta šla po dekleta, in mi smo ostali sami. Ker smo dobro znali, da ne prideta takoj nazaj, začeli smo peti. Jaz sem jo urezal naprej, moj brat Janez, dober tenorist, »počez«. Ostali so basirali. Godec Tone spremljal nas je s svojo harmoniko. Zapeli smo »Zagorsko«, zatem »Škrjanček«, »Stoji, stoji L j Ubijan ca«, in še več drugih takih bolj okroglih, kaj se hoče, mladost je norost. Med petjem je krožil kozarec ruj nega Istrijanca. »Kam neki sta zašla Pragar in Starc, da ju tako dolgo ni nazaj?« vpraša Mihov France. »E najbrže ju je zmotilo kako dekle,« meni godec. »Kaj boš ti govoril »Ravbar«, ko si že star,« odvrne mu Mihov France. Povedati moram še prej, da so godcu rekli navadno le »Ravbar«, ker je bil iz vasice »Ravbarjev« doma. »Star sem res, star, fantje moji, pa bil sem tudi jaz mlad, kakor vi . . . Živ in navihan tako, da mi ga ni bilo para,« pravi godec Tone in zvrne kozarec rumene vinske kapljice v svoje uglajeno, vina in druge pijače navajeno grlo. »Tako navihan in premeten, da si zlezel na hruško, ko te je srečal medved,« pravi hči krčmarja, rdečeliča Micka. Vsi pogledamo začudeno godca, ker tega ni še nihče slišal izmed nas. »Ravbar, zdaj pa kar povej tisti dogodek,« vpije dolgi in suhi Slemencev Janez. »No, Tone, povej, povej, saj vidiš, da smo vsi radovedni! Omoči si grlo z vinom, da ti bo jezik bolj gladko tekel,« mu prigovarjamo. Tone zlije vino v svoje vedno suho grlo, pomiga nekoliko s svojimi brkami — pljune prav močno, vsede sc k mizi in prične: »Komaj sem izpolnil enoindvajseto leto, ko sem začel vasovati . . . Nekoliko-krat sem jo dobil po grbi, pa kmalu sem se zlizal ter šel drugič zopet, ne mene se za unške fante . . . Moja sedanja žena je služila takrat pri Kladu na Uncu. Svitlo je sijala, luna, ko sem šel po' cesti proti domu. Strah me ni bilo, tudi ko sem šel mimo pokopališča, čeravno so si ljudje pripovedovali, da hodi rajni Martinov Jože; Bog mu daj večni pokoj, katerega so bili tam nekje ubili, strašit. Mirna tihota je bila povsodi. Misleč na svojo Franico, sem stopal mirno in počasi po cesti naprej. Iz zamišljenosti zmoti me čudno čapanje in rožlanje verige . . . Ozrem se . . . Velika, črna, čveteronogata žival, stopica za mano . . . Vol ni — som si dejal takoj — krava tudi ne . . . morebiti osel — sem se tolažil in šel mirno naprej. (Konec prihodnji?.' Izdajatelj: Fran Ullreich, Dunaj. —^Odgovorni urednik Mihael Moškerc. — Tisk »Katoliške tiskarne" v Ljubljani.