. Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Via Machiavelli 13/11., Tel. 3*64*91 — Za Italijo: Gorica, Piazza Vittoria 18. — Poštni predai (casella post! Trst 431. — Pošt. ček. račufi: Trst, št. 11/6464. Poštnina plačana v gotovini Posamezna št. Lir 25 NAROČNINA: trimesečna lir 325 - polletna lir 600 - letna lir 1100. — Za inozemstvo: trimesečna lir 500 - polletna, lir 1000 - letna lir 2000 Oglasi po dogovoru. Sped zione in abb. postale I. gr ŠT. 17 TRST, ČETRTEK 16. SEPTEMBRA 1954, GORICA LET. III ZBILJSKO JEZERO Imena tega jesetra š? ni na zemljevidu, ker je še mlado. Leži blizu Medvod. Jezero so u-metno napravili lani z zajezitvijo ogromnih količin voda na reki Savi, Tam gradijo namreč hidrocentralo. Ta miren in samoten kotiček slovenske zemlje, kjer so prekinjali tišino le šumni valovi Save in kolesa starih mlinov, je zalila voda umetnega jezera. Na njeni gladini opaziš veliko število čolnov z izletniki. Zdi se, da bo to sčasoma ena najlepših turističnih točk naše domovine, Tržaško vprašanje Razgovori o; Trstu so zadeli, kakor beremo, na težave, čeprav so se diplomati v mnogih točkah zedinili. Sporazumeli so se glede pravic, ki gredo Slovencem v coni A in Italijanom v coni B. Sedli a je baje sprejel dvojezičnost v Trslu iti da bodo Slovenci v primernem številu zaposleni v javnih uradih. Proli takemu »popuščanju« se dviga sedaj odpor celo v vladnih strankah, SpOrna je baje še meja : Jugoslavija hoče priti od Hrovatinov do morja, Italija tega noče; toda Tito je v tej točki nepopustljiv in je odbil že dva italijanska »premili je valna predloga. Scelba ne ve, kaj bi naredil. Ce sporazum zàvmè, bi utegnila Jugoslavija v bodočnosti se več zahtevati. Če ga sprejme, se bo vzdignila zoper vlado vsa nacionalistična javnost Italije. Najbolje stori, da sporazum odbije. PO ODKLONITVI EVROPSKE VOJSKE si tla zapadu belijo glave, kako bi kljub vsemu ohranili slogo med zavezniki in obenem j oborožili Nemčijo. Angleži predlagajo, naj bi Nemčija vsto- j pila v Atlantsko’ zvezo. Toda tudi to mori \ Francija odobriti, kèr ima pravico odkloniti sprejem vsakeg'a novega člana. Da bi bila stvar dobro pripravljena, potuje sedaj Eden po Evropi. Obiskal je Belgijo in Nemčijo in dospel vesel v Rim. Na koncu bo govoril s Francozi. Prejšnji sporazum je nujno potreben, sicer nastane lahko spor še v Atlantski zvezi in polom bi bil dvojen. Bomo videli, ali se Edenu posreči potrpežljivo sešiti, kar je Mendčs-France raztrgal. VOJNA NA DALJNEM VZHODU je ža sedaj omejena na napade 9 topovi in z letali med kitajskimi komunisti in nacionalisti. Gre, kakor smo pisali, za otočič Onera oy. Če se Amerika odloči branili poleg F or-moze tudi Quemoy, se vojni plamen razširi in zajame tudi druge dežele. Da bi se to ne zgodilo, predlagajo Angleži nevtralizacijo Formoze in bližnjih otokov. Oblast nad njimi naj bi prevzela Organizacija združenih narodov. NESREČNI POTOMCI Devet let je že minilo, odkar je padla a-tomska bomba na Hirošimo, a še vedno se čutijo posledice na ljudeh, živalih in rastlinah. Zastopnica babic iz Ilirošime je sedaj priobčila pretresljivo poročilo: od otrok, ki so se rodili po' eksploziji, je bil vsak sedmi abnormalen. Med njimi so bili taki z degeneriranimi kostmi in živci, s pokvarjenim sluhom ali vonjem, celo otroci brez oči ali možganov. Ena sama bomba je prinesla prekletstvo na cele rodove. Kaj bi bilo s človeštvom, če bi sc nanj usuli hribi bomb, ki jili hranijo v vojnih sMadiščih! VREME IN ATOMSKA BOMBA Predstavnik Svetovne organizacije vremenoslovcev je izjavil, da je o vplivu atomskih bomb na vreme doslej ugotovljeno samo tole: v krajih eksplozije nastanejo hudi nalivi dežja. Ali povzročajo eksplozije tudi v drugih deželah neurja, ni še dokazano. O tem bodo razpravljali učenjaki aprila meseca v Ženevi. DENAR IZ ZVONOV Sveta dolžnost slovenskih staršev Slovenski starsi so po svoji vesti in po božjih zakonih dolžni pošiljati svoje otro-ke v slovenske šole. Vsi vzgojitelji vseh časov in vseh narodov trdijo, da se otrok mora poučevati in vzgajali v materinem jeziku. Pouk v tujem jeziku je protinaraven. Danes sè marsikateri oče in marsikatera mati premalo zavedata te resnice. Zavedel se je bo ob svojem času njun otrok, ki bo dvignil proti lastnim staršem strašno obtožbo, da so ga dali potujčiti. Morda bo gospodarsko kljub temu uspeval, a njegova kri, ki ostane na veke slovenska, se bo oglašala in mu ne bo dala pokoja! Prišel bo čas — in prišel bo gotovo — kn si bo otrok, želel znati slovensko, a bo prepozno. Saj odnosi Italije do slovanskega sveta se bodo prej ali slej, morda pa celo v kratkem, normalizirali. Med Italijani in Slovani bodo vzpostavljeni živahni gospodarski stiki in v podjetjih bodo iskali ljudi, ki znajo in obvladajo slovanske jezike. Kdor res dobro zna slovenščino, se z lahkoto nauči srbohrvaščino, ruščino, češčino in vse ostale slovanske jezike. Tisti, ki je ne bodo znali, bodo reveži: zaprta jim bo pot v številna trgovska, bančna in industrijska podjetja. Tedaj se bodo otroci dvignili in obtožili svoje starše, da jih niso poslali v slovenske šole. Znanje slovenščine, ki je ključ v slovanski svet, daje samo slovenska šola in nobena druga. Povrhu se dijaki v njej nauče tudi italijanščine. Ker uči OBA JEZIKA, je slovenska šola več vredna od italijanske! To priznavajo vsi strokovnjaki. Slovenski starši naj vedo, kaj jim je storiti: svoje otroke naj vpišejo v naše šole in isto svetujejo prijateljem in znancem. To ni nikakn propaganda, to ni šovinizem, saj mi ne silimo drugorodnih otrok v slovenske šole. Vsak po svojem jeziku! Edino to je pravilno, pravično in sveto! V pariški stolnici Notre Dame imajo zvon, ki se je edini rešil iz velike francoske revolucije (1. 1789). Ostale so prelili in skovali iz njih novce, od katerih so nekateri še danes v prometu. Ohranjeni zvon telita 13 tisoč kg. Da so z njim lahko zvonili, je bila potrebna moč 16 mož. Danes ga ženejo z elektriko. BOLEZNI POVRATNIKOV Pretekli mesec j e bilo v Nemčiji zborovanje zdravnikov. Razpravljali so o boleznih, ki so jih prinesli domov vojni ujetniki in interniranci. Pomanjkljiva in slaba prehrana, združeni z duševnim trpljenjem, je povzročila najrazličnejše bolezni na jetrih, želodcu, pljučih in srcu. Pri posameznih povratnikih je srce zgubilo d o- dve tretjini svoje teže; žilei so se tudi pri mladih ljudeh spremenile, navadno močno stisnile. V nekaterih taboriščih je postalo 90 odstotkov oseb jetičnih. Za vse to gorje sta odgovorna Hitler in Mussolini, ki sta pugnala človeštvo v drugo svetovno vojno. MARIJIN KIP NA TRGU GARIBALDI so preteklo nedeljo slovesno odkrili. Glavni govor je imel kardinal Costantini. Na častnem odru so bili tudi general Winterton, .prefekta iz Vidma in Gorice in diplomatski predstavniki. Zbralo se je nad 15.000 ljudi. Ves čas ni bila izgovorjena niti ena slovenska beseda. Zanimivo je bilo poslušati ogorčene množice slovenskih vernikov. Zakaj je škof odbil našo prošnjo? Nas poznajo samo, ko je treba zbirati denar! Ali je Marija samo' mati Italijanov? Saj stoji njen kip na slovenskem kamnu, ker drugega na Tržaškem ne morejo najti. Ni lepo, da nas pred vsem svetom žigosajo za neenakopravne in manjvredne člane Cerkve! To- je laški nacionalizem in ne krščanstvo. Skrajni čas je že, da bi vsaj v Cerkvi spoštovali naše pravice! TREZEN GLAS O TRSTU Časnikar Mario Cortese je napisal zanimiv članek o Trstu: Velika večina Tržačanov — pravi — se sprašuje, kaj bi jim prinesla Italija. Davčni zakon Vanoni, obvezno vojaško službo in rimski birokratični centralizem. Obljube seveda tudi. Toda jih bodo držali? »To vprašanje si stavi približno 6000 policajev, ki so bolje plačani ko naša policija.« Kdo jim jamči, da ne bodo odpuščeni ali premeščeni v Caltanisetto ? Saj bi v Trstu zadostovalo 500 policistov. Isto vprašanje si stavi več tisoč uradnikov pri ZVU. Ko pojdejo zavezniki, bo sila ljudi zgubilo zaslužek. Zračunali so, da zavezniki potrošijo v Trstu vsako leto 12 milijard lir. »Kdo bo nadomestil Trstu teh 12 milijard?« GUVERNER Gospodarska kriza je že danes v Trstu zelo velika. Pristanišče je prazno. Vzrok je negotova bodočnost mesta. Mednarodni prevozniki se kljub večjim stroškom raje poslužujejo Benetk. Smrtni udarec je zadal gospodarstvu 8. oktober. Razumljivo je torej, da gibanje za neodvisnost Trsta zelo- napreduje. Tu vlada .,splošno mnenje”, da bi prihodnje volitve, če ne pride prej v Trst Italija, prinesle ne-odvisnežem bučne uspehe. Velika napaka je bila podpirati izseljevanje Italijanov iz cone B. Samo po 8. oktobru jih je prišlo v Trst okoli 5000. Tako lahko postane ozemlje s pretežno jugoslo« vansko večino. Če pride Italija v Trst, bo imenovala guvernerja, saj bo prevzela le upravo namesto zaveznikov. Ta bi se ne smel zgražati, kadar bi slišal slovensko govorico. Nasprotno! Poleg drugih jezikov bi moral govoriti tudi slovensko. Kaj porečejo k članku Bartoli in tovariši? BREZPLAČNO POTOVANJE V francoskem kraju Eceuflantu je 10-letni deček zlezel 10. septembra v čolniček velikega balona, ki ga je bil krmar pritrdil na zemlji in nato odšel. Nenadoma so se vrvi razvezale in balon se ie začel ob silnem vpitju prestrašenega dečka dvigati. Plaval je vse više in više, dokler ni postal pikica in izginil izpred oči gledalcev. Takoj so se vzpeli letalci iskat dečka, a brez uspeha. Sele po polnoči se je balon spustil sam od sebe na tla, kamor je deček stopil zdrav in vesel. STRAHOTEN POTRES Alžerijo v francoski Afriki je pretekli teden udarila strašna nesreča. Zemlja se je za-i čela tresti in v 12 sekundah je bila tretjina mesta Orleansvilile v razvalinah. Sunek «o čutili do Pariza. Hiše sv se po-dirale, kakor da bi bile iz papirja, iz razvalin se se slišali obupni kriki. Plinovodi so popokali in nastali so požari. Nekatere vasi v okolici so se vdrle v zemljo. Težko je bilo hiteti nesrečnežem na pomoč, ker je bilo porušenih tudi mnoge uradnih poslopij in vojašnic. V neki železniški postaji je ostal postajenačeinik z vso družino pod razvalinami. V potresu je zgubilo življenje nad 1300 prebivalcev, ranjenih je bilo nad 2000. NOV OBISK V JUGOSLAVIJI Brž ko- je predsednik turške republike Bajar zapustil Jugoslavijo, je prispel v Beograd odposlanec ameriške vlade Murphy. Pišejo, da bo govoril s Titom tudi o tržaškem vprašanju. Najbrž bo nanj pritiskal. Istočasno pritiska Eden v Rimu, da bi se jadranska soseda čim prej sporazumela. Bomo videli, kaj bv iz tega pritiskanja nastalo. MEHIKANSKI ŠKOFJE so objavili skupno pastirsko pismo o socialnem vprašanju: Najprej zahtevajo, da je treba delavcem preskrbeti delo na domači zemlji, da ga :te bode iskali v tujini. V delavcu je treba spoštovati in ceniti človeka in ne ravnati z, njim kakor z navadnim orodjem proizvodnje. Plače morajo' zagotoviti niemu in njegovi družini človeka dostojno življenje. Razmere v Mehiki sc težke, toda bogatinom si zaradi tega ni treba zatesniti pasu. kakor si ga mora delovno ljudstvo. RUSIJA IN TRST Dnevnik Messaggero Veneto trdi, da je Molotov na miiovnem zasedanju v Ženevi govoril z Edenom in Mendčs-Franceom tudi o Trstu. Ce se tržaško vprašanje, četudi le za. časno reši brez odobrenja Rusije, je baje de-jal Molotov — tedaj Sovjetska zveza ne bo podpisala mirovne pogodbe z Avstrijo. Taka izjava- bi seveda močno vplivala na pogajanja o Trstu, a doslej smo jo brali le v Messaggera! Sovjetska zveza bi morala govoriti glasno in uradno, potem bi šele njena beseda zalegla. Doslej pa o našem vprašanju dosledno molči. POROKA V GOSTILNI V Genovi se je ameriški mornar poslavljal od lepe Concettine Napoli. Pri tem se ga je tako nalezel, da je# je prosil za roko. Dekle izjavi, da bi ga najraje takoj osrečila. Pokliče preoblečenega natakarja ter ga predstavi za uradnika županstva. Sledili so predpisani obredi in mornar se odguga na ladjo in odpotuje. Prepričan, da je poročen, pošilja svoji žen-kici redno denar iz Amerike. Po naključju šele zve, da sc ga vlekli za nos. »Nevesta« se bo morala zagovarjati pred sodnijo. BRIVSKI REKORD Med brivci je bila pred kratkim tekma, kdo si upa najhitreje obriti gosta. Najurnejši brivec na svetu je bil doslej Holandec Henrik Passege. Gosta je cbri-l v 25 sekun- dah, Sedaj je Holandca premagal Dunajčan Oto Eraclitei, ki je isto delo Opravil v 14 in pol sekunde, DVOJNA MERA Italijanski industrijski tečaj na Opčinah je ZVU pred kratkim povzdignila v redno industrijsko šolo. ■Slovenci imajo- v vasi enak tečaj, toda zavezniki ga niso spremenili v stalno šolo. Naše ljudstvo ni enakopravno s priseljenimi I-t ali j ani! Vsak dan nam dajo čutiti, da nas smatrajo za manjvreden nared. Če bi veljala pravica, bi tilorali biti naši tečaji na Opčinah. V Dolini in Nabrežini že pred leti industrijske šole. Da 'smo tuji priseljenci, bi jih že zdavnaj imeli. Ker smo Slovenci in domačini, jih nimamo. KAKO JE V MAO TSE TUNGOVI KITAJSKI? O tem je težko pisali, ker je le male ljudi, ki poznajo sedanje razmere v tej daljni komunistični deželi. Iz Kitajske vračajoče se odposlanstvo angleške laburistične stranke je gotovo imelo odprte oči in bo znalo marsikaj povedati. Mi vemo le te, da je od 20.440 kitajskih ujetnikov na Koreji ostalo m zanadu kar 14.209, to je nad 70 odstotkov. Raje so sc odpovedali svojim hišam, zemlji in družinam, kakor da bi sc vrnili v domovino. RDEČE MRAVLJE V Nemčiji so se vrgli tudi na umetno rejo rdečih mravelj. Zakaj? Ker živalice uničujejo gozdne škodljivce. 'Mravlje se zbirajo v kope, visoke kakor človek, kjer jih živi po en milijon skupaj. Tu imajo tudi mlekarno: kot krave jim služijo listne uši, ki jih mravlje drgnejo, dokler ne izpusti uš bele kaplje. Kadar ne dajejo več mleka, jih zakoljeje in použijejo njih meso. Če je gozd ogrožen, kupi lastnik mravlje, ki planejo kot policisti takoj na škodljivce. 7 LITROV NA GLAVO Na nedavnem 42. občnem zbora nemških vinogradnikov, ki ga je otvoril predsednik republike Heuss, so ugotovili, da se vinski pridelek v Nemčiji veča in znaša povprečno 3 milijone hektolitrov na leto. Na osebo pride 7 litrov. Največ vina pridela Francija: okoli 60 milijonov hektolitrov na leto, ali poldrugi hektoliter na glavo. Sledi Italija s 35 milijoni. VLJUDNI SAMOMORILEC Pred dnevi so v Veroni zagledali na električnem drogu obešenega meža. Pri njem niso našli nobenih dokumentov. V žepu je imel samo listek, na katerem je bilo napisano: »Moja smrt ne bo nikogar prizadela. Pokopljite me, kjer se vam zdi in oprostite mi, da vas nadlegujem.« Samomorilcev je v zadnjem času mnogo, PETDESETLETNICA Dne 15. septembra je dopolnil 50. leto prof. Ivan Theuerschuh. Slavljenec je znan kot neumorni vzgojitelj naše mladine. Poznajo ga vsi tržaški Slovenci, saj že nekaj let predava na radiu, kjer vodi oddajo »Sela in vzgoja«. Našemu javnemu delavcu iskreno čestitamo in mu želimo, da bi še dolgo let med nami deloval in doživel čim več uspehov! Grobokopi demokracije V Italiji Sodnijska preiskava zadeve Montesi odkriva gnilobo „boljše" družbe v republiki = Ljudstvo zahteva, da se krivci strogo kaznujejo V Rimu je v teku sodna preiskava, ki vzbuja silno pozornost ne samo italijanske, temveč tudi mednarodne javnosti. Gre za zadevo, o kateri bi človek na prvi pogled mislil, da nima prav nobene zveze s politiko. V začetku aprila 1953 so našli na morski obali v Tor Vajanica pri Rimu truplo mrtve mladenke Vilme Montesi, o kateri se je vedelo samo to, da je občevala v tako zvani »boljši« rimski družbi. V krog njenih znancev so spadali zabave željni sinovi bogatih in vplivnih staršev, ki so zapravljali in razsipali denar v družbi lepih žensk, hodili z veselice na veselico in videli v uživanju cilj svojega življenja. Središče tega kroga je bil »grel« Ugo Montagna, solastnik veleposestva Capocotta, nedaleč od katerega So bili našli truplo Vilme Montesi. Po Rimu so šušljali, da si je ta družba sitih razvajencev preganjala čas tudi s tern, da je uživala različna mamila. Nabavljali so si baje kokaino y praških ali kadili cigarete »marijuana«, ki so jih tako omamljale, da potem niso vedeli, kaj delajo. Od preobilega strupa je postalo tu pa tam komu slabo. Pojavil se je sum, da je Vilma Montesi od tega umrla. Toda preiskava policije je dognala, da je mladenka umrla naravne smrti : ko je držala noge v morju, jo je zadela srčna kap. S tem je bila zadeva Montesi sodnij-sko razčiščena in bi bila danes že pozabljena, da ni posegel vmes časnikar Silvano Muto, ki je v svojem tedniku »Attualità« začel trditi, da so oblast va celo stvar umetno potlačila, ker so bili v umazanijo vpleteni tudi ljudje iz vladajočih krofov. SPOMENICA NA FANFANIJA IN PAPEŽA Časnikarja so tožili zaradi razžaljen j a časti in tako je zadeva Montesi stopila iznova v luč javnosti. Sodna razprava je prinesla na dan stvari, ki so močno vznemirile vso Italijo’ in imele globok odmev tudi v parlamentu. Povod za to je dala gospodična Ana Marija Caglio, prijateljica »grofa« Uga Montagne, ki se je medtem z njim skregala, ker jo je pustil na cedilu. Napisala je več spomenic, kjer trdi, da je v zadevo Montesi zapleten tudi sin zunanjega ministra Piero Piccioni in celo-, da je on glavni krivec mladenki-ne smrti. Nekaj dni po najdbi njenega trupla sta mladi Piccioni in Ugo Montagna obiskala vrhovnega glavarja italijanske policije Pavo-nea. Ko se je Montagna vrnil, je zadovoljno izjavil svoji ljubici; »Vso zadevo sem uredil!« Zdi se, da mu to ni bilo težko, ker je bil s poveljnikom policije v tesnem prijateljstvu. Pavone in Montagna sta se tikala, hodila skupaj na lov in se obiskovala. Montagna je bil ravno tako o-žji prijatelj rimske g'a kvestorja Polita. Kako je mogla policija nepristransko preiskati zadevo Montesi, če so bili njeni poveljniki tako tesno povezani z družbo Montagna ? Toda pri tej priliki so pride na dan še druge reči : z Montagne so občevali tudi ministri in ljudje iz Vatikana. Kako so se bi- li spoprijateljili, sc je najbolje pokazalo, ko se je poročil sin ministra Spatara. Od dveh prič je bil eden Montagna, drugi sedanji načelnik vlade Scelba. Časniki so pisali, da je bil Montagna z ne< katerimi ministri tudi v kupčijskih zvezah. Objavljeno je bilo, da sta Sp a tar o in stari Piccioni zaslužila pri preprodaji nekih rimskih palač vsak po več milijonov lir provizije. Ana Marija Caglio je svoje obtožbe pojasnila v posebni spomenici tedanjemu kršč. demokratskemu notranjemu ministru Fanfa-niju in prosila, naj da zadevo temeljito preiskati. S spomenico se je obrnila tudi na sv. očeta. PORAZNA ODKRITJA KARARINJEROV In res je Fa n f ani takoj ukazal orožnikom, naj stvar temeljito raziščejo. Nič ga ni pri tem brigalo, ali bo preiskava škodovala tudi kakemu pristašu njegove stranke. Predvsem je hotel vedeti, kdo je pravzaprav ta Ugo Montagna, ki se je znal tako čvrsto usidrati v vladajoče rimske kroge. Orožniški polkovnik Pompei je ugotovil naslednje; Montagna se je rodil pred nekaj več ko 40 leti v Siciliji, je ločen od svoje žene in je imel žc mnogo opravka s sodnijami. Obsojen je bil zaradi potvarjanja menic in drugih si ep arij. Svojo ženo je puščal v stiski, sam pa zapravljal denar v družbi sumljivih žensk in noskih. Leta 1941 ga je policija morala o-pomniti, naj preneha z nesramnimi veselicami v svojem -rimskem stanovanju. Z razgrajanjem, ki traja do ranih ur, vznemirja vso (dedico. Montagna je bil plačan agent fašistične tajne policije Ovre. Pozneje je postal zaupnik nemških okupatorjev in se kretal v družbi naeionalno-sr.cialističnih oblastnikov. Ko so Rim zasedli Angleži in Amriekanci, se je približal zaveznikom in se stavil njim na razpolago. Postal je njihov zaupnik. Da bi privezal nase vsakokratne oblastnike, se je posluževal prav nizkotnih sredstev, fašističnim veljakom je preskrboval, če treba tudi pokvarjeno žensko družbo. Po -padcu-fašizma je delal isto z Nemci, po njihovem odhodu pa z Angleži in Amerikanci. Posrečilo se mu je dobiti vpliv celo na kraljevem dvoru. Preden je odpotoval v izgnanstvo, je Humbert III. povzdignil Montagne v plemiški stan : postal je mejni grol sv. Jerneja — »Marchese di San Bartolomeo«. Kako je to dosegel, je prava uganka. Zaradi njegovega sodelovanja z nacisti, ga je nova republikanska vlada hotela poslati v koncentracijsko taborišče, a se je znal izmuzniti. PRVE GLAVE PADAJO Namesto da bi šel v taborišče, si je izredno premeteni in spretni Montagna znal utreti pot tudi v vodilne kioge republike. Polkovnik Pompei našteva med številnimi njegovimi znanci celo osebnega papeževega zdravnika grofa Galeazzi Lisi-ja. Zunanji minister Piccioni je hotel, ko je slišal, kaj očitajo sinu, odstopiti, a vlada mu tega ni dovolila. Pač pa -sta bila odstavljena glavni poveljnik policije Pavone in rimski kvestor Polito. Levičarski poslanci so zahtevali, naj parlament imenuje poseben odbor ter zadevo do- dna razsvetli, vendar večina tega ni sprejela, češ da je to naloga neodvisnih sodnikov. Zato so sodni postopek v zadevi Montesi obnovili. Njeno truplo so izkopali in temeljito pregledali, začelo se je ponovno zasliševanje prič. Preiskovalni sodnik dr. Sepe se pri svojem delu ne da prav nič motiti in ga malo briga, ako pri tem zadene ob visoko stoječo osebnost. V poslednjem trenutku so- posumili, da je v grdo zadevo zapleten tudi vnuk pokojnega Viktorja Emanuela III., mladi princ Mavrici j Hesenski, sin kraljične Mafalde. O njem .trde, da so ga na večer pred smrtjo Montesi j e ve videli v njeni družbi. Dr. Sepe je brez pomisleka ukazal, naj princu odvzamejo potni list in naj bo fant na razpolago sodniji. Ravno tako so vzeli potne liste sinu zunanjega ministra Pieni Piccioniju, Montagni in bivšemu kvestorju Politu. Vsi ti osumljenci ne smejo zapustiti ozemlja republike. Preiskava se bliža kraju in dr. Sepe je že pripravil več novih zapornih povelj. Trenutno so aretacije odložili, najbrž zaradi tega, ker se ravnokar nahaja v Rimu angleški zunanji minister Eden. Čudno bi vplivalo, ako bi ravno med tem obiskom spravili pod ključ sina italijanskega zunanjega ministra ali člana nekdanje vladarske hiše. Preveč bi to škodilo ugledu Italije. KDO IZPODKOPLJE DEMOKRACIJO Zadeva Montesi je pa že -tako povzročila kršč. demokraciji in Italiji škodo, ki se bo dala težko popraviti, čeprav je jasno, da je v Montagnovo družbo padlo tudi mnogo poštenih in nedolžnih oseb. Premeteni pustolovec je znal mojstrsko prevariti njih lahkovernost in preproščino. Dejstvo pa ostane, da se je tič udomačil v naj višjih krogih Italije in to izkoristil v nečedne špekulacije. Mož, ki pred leti ni imel nič, je danes lastnik številnih vil, veleposestev in palač in je razsipal denar kakor pesek. Ani Mariji Caglio je dajal samo za osebne potrebščine pol -milijona lir na mesec in še ji je bilo malo. Davkariji je pa javil vsega 760 tisoč letnih dohodkov, toliko torej, kolikor je vrgel prijateljici vsak poldrugi mesec. V teku let je utajil oblastveni velikanske vsote. Zaradi tega je moral sedaj plačati davkariji okrog 50 milijonov. Od kod je vzela država denar, ki ga ni dobila od Montagne ? Namesto njemu ga je vzela ostalemu prebivalstvu. Da oblast v a niso nič videla in vedela, tega ljudje ne verjamejo. Montagna — pravijo — je moral ime-d tajne pomagače v uradih. Z njimi je skupno plenil državo. Najhujše pa je, da se je okoli njega zbirala najvišja družba, sinovi odgovornih državnikov, ki so se predajali hrupnemu in razvratnemu veseljačenju in zapravljanju. (Nadaljevanje na 4. strani) žl&pifri fr Tfràrifr /1 oij ri hodil v isto smer po desni strani ceste. Sunek je vse tri zvrnil. Najhuje se je poškodovalo dekle, ki je v veliki nevarnosti za življenje. Mladeniča pa bosta ozdravela : eden v 20, j drugi pa v 40 dneh. NABREŽINA Te dni je prižel sem na oddih bivši nabre-žinski p ost a j enačelnik g. Zavadlav Leopold, Našega rojaka so italijanski šovinistični krogi smatrali za »neprimernega«. da hi vodil železniško postajo na slovenskem ozemlju in so ga zato premestili v Italijo. To se mu je že enkrat zgodilo: tja je prisilno romal tudi pod fašizmom. Vemo, da ga je krivica sicer žalila, ne pa zlomila. In res, kdor govori z njim, vidi, da je g. Zavadlav ostal trden in veder, kot je vedno bil. Želimo mu, da bi se še kdaj za stalno vrnil k nam! GROPADA Z navdušenjem smo sprejeli vest, da bomo z novim šolskim letom dobili otroški vrtec. Zanj smo že več let prosili, saj ga nujno potrebujemo. Našima občinskima svetovalcema so- pristojna oblastva že večkrat zagotovila, da bo ta vroča želja Gropajcev uresničena, a vsa leta je ostalo le pri obljubi. Sedaj smo pa zvedeli, da gre zares. Zaenkrat bo moral vrtec gostovati v poslopju osnovne šole. Seveda bode morali pozneje poskrbeti za posebne prostore. Ali ni slovenskih katoličanov v Trstu ? PROSEK V nedeljo je Prosek slovesno praznoval 50-ietnico mašništva domačega župnika Josipa Križmana in obenem 25-lelnico njegovega župnike vanj a v našem kraju. G. župnik se je rodil pri Sv. Antonu v Istri 1. 1880. Ob jubileju so' razna društva kakor tudi posamezniki poudarjali njegovo veliko ljubezen do cerkvene in svetne glasbe. V najtežjih letih fašizma je s svojim bratom učiteljem vodil domači pevski zbor in skrbel, da je slovenska pesem vlivala našim ljudem pogum in upanje v boljše čase. Zvečer pred slavnostjo so zaslužnemu možu združeni pevski zbori zapeli celo vrsto narodnih pesmi. Na dan slavja je bila zjutraj slovesna maša. Nagtovor je imel frančiškan iz Ljubljane p. dr. Roman Tominec. Slavljenec je prejel številne čestitke od na j višjih cerkvenih dostojanstvenikov : od tržaškega škofa, od nadškofa Ujčiča iz Beograda in bivšega tržaškega škofa Fogarja. Tudi mi mu iskreno čestitamo! .(»__________________________ •f<\ Zvedeli smo, da nameravajo v naši vasi zidati nova stanovanja, seveda ne za nas, temveč za »ezule«. Tako se načrtno priseljevanje tujcev v slovenske kraje nadaljuje. Vasi, ki so bile še včeraj popolnoma slovenske, so danes že mešane in tujec se vedno bolj šopiri! Kaj bo šele jutri? Mi pa se med seboj grizemo, namesto da bi se strnjeni borili proti vražjim raznarodovalnim načrtom nasprotnika ! OPČINE V nedeljo, 19. t. m., bo ob 4. popoldne na Opčinah velika Marijanska proslava s procesijo. Na sporedu je govor msgr. dr. Jakoba Ukmarja. Pri slovesnosti bo sodelovala salezijanska godba. Slovesnosti še bodo udeležile številne narodne noše iz Skednja, Sv. Ivana, Barkovelj, Rojana, Opčin, Trebč in Proseka. Vabljeni so tudi vsi cerkveni pevski zbori. BOLJUNEC V nedeljo, 12. septembra, sta se poročila Karel Bersenda, ki je zaposlen pri steklarni v Zavijali, in Jordana Križman. Oba novo-poročenca sta iz Boljunca. Mlademu paru iskrene čestitke! KATINARA V ponedeljek zvečer se je zgodila v bližini križišča pri Ratinati huda prometna nezgoda. Proti Trstu sta se vozila na vespi 26-letni Campo Pavel in 19-letna Marija Susina, ki je sedela na zadnjem sedežu. Nenadoma sta trčila ob pešca Karmela Alija, ki je Grobokopi demokracije (Nadaljevanje s 3. strani) In to se je godilo v času, ko ima Italija 2 milijona brezposelnih, ko morajo neštete družine živeti po luknjah in revne matere nimajo kaj dati jesti otrokom. Kolika sebičnost in koliko pomanjkanje socialnega čuta pri ljudeh, ki jih smatrajo za bodoče voditelje naroda! S svojim ravnanjem lahko izzovejo v delovnem ljudstvu le odpor in ogorčenje, ga že- ICer so ob vseškofijski slovesnosti pri novem Marijinem spomeniku prireditelji 12. septembra bole prezrli slovenske vernike in proslavo izvedli samo v italijanskem jeziku, nastane vprašanje: ali ni v Trstu slovenskih katoličanov? V devetih farnih cerkvah mesta Trsta se redno opravlja nedeljska služba božja za slovenske vernike. V vseli vaseh cone A imamo slovenske dušne pastirje in ustanovljene lastne župnije. To dokazuje, da živimo na Tržaškem tudi slovenski katoličani, čeprav je v mestu samem slovenska služba božja skrčena na najmanjšo mero in bi se morala opravljati še najmanj v petih tržaških cerkvah! Zakaj torej ni bilo preteklo nedeljo nič slovenskega ob blagoslovitvi novega Marijinega spomenika v Trstu ? Odgovor je kratek: tržaška škofija je za slovenske vernike mačeha in pusti, da živijo hirajoče versko življenje, kakor je značilen primer pri Sv. Ani. pri salezijancih in še marsikje! Vso italijansko tržaško katoliško javnost, zlasti še demo-krščansko stranko v Trstu pa obdaja tako debela plast pogubnega nacionalizma kakor je visok novi spomenik na trgu Garibaldi! Za to trditev imamo dokaz na dlani: To poletje so v neki merodajni družbi razpravljali, ali naj bo tudi kaj slovenskega pri skupnih škofijskih proslavah. Vsi razen dveh so planili v zrak in odločno protestirali in neki tržaški prvak je celo zagrozil, da takoj odstopi, če bi škofija Slovencem popustila. Gospodje, to so dejstva! Ker je torej nekdo grozil =• odstopom in so drugi vprašani odločno odsvetovali, zato nismo bili tržaški Slovenci ob velikih škofijskih praznikih priznani! Nič ni pomagalo pisanje v časopisih, nič niso dosegle pisme- ne j o v najostrejšp opozicijo zoper obstoječi politični in družabni red v Italiji. To so največji pomagači socialnega prevrata, grobokopi demokracije in sovražniki krščanstva. Zato pričakujemo, da bo sodnija nastopila proti krivcem z neusmiljeno odločnostjo. To je tem bolj potrebno zavoljo tega, ker je danes v Italiji na oblasti stranka s krščanskim in demokratskim programom, v katerega premnogi odkritosrčno verujejo ter se zanj nesebično in požrtvovalno borijo. ne prošnje Slovencev. Z nami v Trstu ravnajo kakor s Slovenci v Slovenski Benečiji. Še celo na Koroškem veje drug. veter. Prve dni septembra bo v Celovcu Marijanski kongres in iz sporeda vidimo, da bodo pred latinsko škofovo mašo molili rožni venec in vmes prepevali nemške in slovenske pesmi. In to v Celovcu! Ce govoriš o vseh teh težavah s pametnimi Italijani, ti porečejo : Kaj se Slovenci pritožujete? Saj imate svoje šole in celo učiteljišče, gimnazijo in radio, na podeželju je pa tako vse vaše. Kaj še hočete? Vprašamo italijansko Krščansko demokracijo, ali bi vse to imeli, če bi bili že leta 1945 naši gospodarji Italijani? Kar imamo, so nam dali zavezniki, so nam dali — protestanti! Skoda je le, da nima na škofiji odločilne besede kak zavezniški duhovnik! V težkem ponižanju, ki je zadelo vso slovensko javnost, pozivamo odgovorne, naj preberejo izjavo našega ideologa msgr. dr. Ukmarja na slovenskem taboru na Opčinah : »Želimo, da bi tako imenovani kristjani postali pravi kristjani, prizanesljivi in umevni do sosednih narodov ter pravični do narodnih manjšin na lastnem teritoriju!« Zapomnijo naj si, da ne bomo nikoli nehali zahtevati svojih jezikovnih pravic pri skupnih škofijskih proslavah. Ako vodstvu Cerkve ne uspe uveljaviti lepih načel okrožnice »Exuil familia« niti v demokratičnem Trstu, potem se zastonj trudi za te lepe cilje med brezpravnimi priseljenci in pogani! Vse Slovence, ki študirajo na različnih katoliških univerzah, vabimo, naj seznanjajo katoliško mednarodno inteligenco s krivicami, ki se godijo katoliškim Slovencem v Trstu in v Italiji. 7y\^ž77v*77//VVŽ//VVV\C»NVvV/WVYW\V\?W\AAV\NVVWvWvVvVWWVVWVV,> NIŽJA TRGOVSKA ŠOLA Vpisovanja se zaključijo dne 25. t. m. Prošnje za vpis sprejema tajništvo vsak dan od 9. do 12. ure v šolskem poslopju pri Sv. Ivanu, trg. Gioberti 4. GLASBENA ŠOLA Vpisovanje gojencev v Glasbeno šolo Slov. Prosv. Matice prične dne 20. t. m. in traja dnevno do preklica od 10. do 12. v ulici Machiavelli št. 22-11. INDUSTRIJSKI 1STROKOVNI TEČAJ V DOLINI Vpisovanje je vsak dan od 9. do 11. ure. Trajalo bo do 25. t. m. Starše vabimo, da pobite z vpisovanjem otrok in ne odlašajo do zadnjega dne. is (pobifrfae Z VRHA Vsak leden čilamo v Novem listu, kako vneto in odkrite se bori za potrebe slovenskega ljudstva. Zato ss oglašamo danes tudi mi in hočemo javnosti ter zlasti oblast v om potožiti svoje gorje. Naša vas se čuti zapuščeno od vseh, kakor da bi bila v Sibiriji. Čudimo se, da se njene gospodarske potrebe tako grobo zapostavljajo, čeprav bi bila kaj pripravna, da bi zaradi svojega divnega zraka postala prijeten kraj za domačine, letoviščarje in morda tudi primerno zdravilišče. Razlogov, da smo nezadovoljni z upravo ljudskih koristi, imamo več. Danes se hočemo omejiti le na nekatere. V prvi vrsti smo nezadovoljni s poštno upravo. Naša vas' je bila s pošto popolnoma zadovoljna, dokler j c spadala ped Opatje selo. Namesto da bi napredovali, smo zašli na rakovo pot. Saj prihaja k nam Novi list šele v ponedeljek, torek ali celo sredo in četrtek. Zgodi se tudi, da dobimo važna pisma- šelei Itedaj, ko bi morali važno zadevo, tudi uradno, že davno urediti. Koliko škodo trpimo zaradi nemarnosti državne poštne uprave'. Naše ceste, posebno one do Sovodenj in na Sv. Mihael, na katerem je danes vojni muzej, so po zadnjih neurjih tako pokvarjene, da zahtevajo takojšnjo popravo. Vrh, ki je Gorici pred nosom, spada med tiste vasi na goriškem Krasu, ki še nimajo elektrike. Kdaj se bodo zganila merodajna oblastva in preskrbela tudi temu sibirskemu delu Goriške svetlobo, ki jo zahteva moderna civilizacija ? Za časa P eli ine mobilizacije smo bili občutno oškodovani zaradi kopanja jarkov in sekanja grmičevja. Škoda je bila že ocenjena, a do danes nismo debili niti beliča odškodnine. Čuditi se moramo, da imajo oblastniki tako malo smisla za trpeče prebivalstvo naše revne vasi. Za nas pomeni vsaka bilka zlato; uničiti jo je lahko, a škodo povsem popraviti je nemogoče. Vendar hi se vsaj potolažili, če bi videli, da ima j o tisti, ki so škodo napravili, vsaj nekaj sočustvovanja. Morali bi odškodnino takoj izplačati. Kako malo zavesti, da je pravica temelj držav! Na drugi strani pa nas davčni zmaj davi, da ne moremo dihati. Saj plačuje pri nas n. pr. srednji posestnik kar 24 tisoč lir zgolj občinskih davkov na leto. Kaj pa dobi kmet v zameno? Malo- več ko nič! Če se pa proti previsokim -davkom pritožujemo, nam odgovarjajo, da ima naša vas veliko njotornih vozil. Res je to. da uh jo v naši vari le 26 Toda vozila služijo delavcem za- na delo-. Od nečesn pa mora-mo- živeti, saj je znano, kako pičlo rodi kraška zemlja. Končno rai gospodi še povemo, da manjka našemu Krasu pitna voda. Privoščite nam kozarec zdrave vode ter zgradite v naši in d runih k raških vasicah čimprej vodovod. Domači občinski upravi pa odkrito povemo tole : Govori se, d-a- sv sklenili najeti državno posojilo 22 milijonov lir za kanalizacijo in asfaltiranje glavne občinske ce te. Prizadevanje je bvale vredno, čeprav je naša občina skoraj izključno kmečka. Vendar trdimo, da bi morala občina popraviti nai■ prej obupne ceste v naši vasi, potem šele misliti na dalekosežne načrte asfaltiranja. To zahteva socialna pravičnost in pravilno razumevanje ljudskih potreb ter pravega sožitja med raznimi naselji v občini. IZ SOVODENJ Na zadnji seji je občinski upravni odbor spet razpravljal o ureditvi ceste, ki gre od. Gorice skozi Sovodnje in Rubije do Zagraja. Vprašanje, ki muči našo upravo' že več let, bodo pretresali tudi na prihodnji seji občinskega sveta, najbrž 15. septembra. Mislimo, da bi bilo mogoče urediti našo glavno prometno žilo z dolgoročnim državnim posojilom. Morali bi najprej preurediti obcestno kanalizacijo, pozneje pa cesto- asfaltirati. Vsa dela bi stala približno 22 milijonov lir. Kanalizacija ceste se nam zdi nujno potrebna. Z asfaltiranjem se pa ne mi remo popolnoma strinjati. Dvomimo namreč, da bi služilo v prvi vrsti domačemu kmečkemu prebivalstvu. Od take ceste imajo glavno -korist le lastniki avtomobilov, avtobusov in kamionov. Ne moremo pa tajiti, da s-o oblaki prahu, k: jih dvigajo motorna vozila, neprijetni in da škodujejo zdravju. Vsekakor hi morali prispevati h kritju zneska 22 milijone. država, goriška občina, Zagraj, dežela in av ioliusna podjetja. IZ RUPE Odkar je v Sovodnjali otroški vrtec, se je tudi nam zbudila želja po njem. Občinska uprava je zato predložila prefekturi načrt za gradnjo otroškega vrtca v Rupi. Stavba bi stala skoraj 4 milijone lir. Upamo, da ho sklep odobren. IZ JAMELJ V starem delu naše vasi so letošnja neurja cesto popolnoma pokvarila. Zaradi kamenja, ki štrli iz grap, je cesta postala za ljudi n živino neprehodna. Kakšna razlika med asfaltirano glavno cesto in razrito staro! Vendar vozarijo prijetno po asfaltu mrtva bitja, po stari cesti pa se mučijo ljudje in živina! Doberdobska občinska uprava naj se čim-prej zgane in’ naj cesto popravi. Pri tej obnovi bomo prizadeti vaščani po svojih močeh sodelovali! JZ ŠTEVERJANA Jugozapadni del Števerjana je v sredo pic. tekle-ga -tedna zopet -pobila zelo debela toča. Posebno hudo so bili oškodovani nasadi v Jazbinah, Valerišču, Plešivem in Vipolžah, torej isitctam kot v juniju. Kmetje so po junijski toči posadili polja s stročnicami. Toča je to pot uničila zlasti fižol, zadnjo koruzo (činkvantin) in buče. Tudi tokrat je bila škoda zelo velika. Novi list je o nesrečni toči že večkrat pisal in opozarjal prizadete kmetovalce, naj ne gojijo prevelikega upanja v izdatno in zares hitro -pomoč. Predobro pač poznamo iz nad 35-letnega izkusiva poslovanje finančnih intendane in notranje državne uprave, zato- smo hoteli s svojim pisanjem pripraviti naše oškodovance na pičlo pomoč, ki jim jo bo dala država v njihovi bedi. In res, kredit v znesku 57 milijonov lir, ki ga je država nakazala za obnovo nasadov, ' je tako ne-znaten in združen z raznimi pro-5-1 njami ter tako neprijetnimi pogoji, da se bo lastnik pomišljal, ali se mu sploh splača zaprositi za obnovitveni prispevek. Prava denarna podpora pa, ki jo je država nakazala za vse oškodovance na Goriškem, znaša en milijon lir. Od te vsote odpade na Steverjan 160.000 lir, medtem ko znaša ocenjena škoda nad 22 milijonov. Prav je imel zato- Novi list, ko je pravočasno poučil oškodovance, da se bo država slabo odrezala s svojo pomočjo. Vendar priznamo, da smo kljub svojemu izkustvu nad pomočjo razočarani, kaj šele prizadeti nesrečniki! Pomoč enega milijona za škodo, k znaša dejansko nad 100 milijonov lir, more le razkačili bedne ljudi. Videli bruno, ali se bodo oblastva vsaj zdaj zganila, ko je naša občina drugič hudo prizadeta. Pri vsej naši bedi pa nas tare še ta nesreča, da manjka naši občini v tem žalostnem času -glava. Naš župan se je mudil le nekaj dni pri nas. Revež si je bolno nogo tako posilil, da se je njegovo zdravstveno stanje znatno poslabšalo. Želimo mu skorajšnjega okrevanja, da bo našo občino spet krepko vodil. IZ KRMINA Krminsko županstvo javlja, da bo do nadaljnjega ukinilo dobavo pitne vode od 1 ure zvečer do 6. ure zjutraj. Zato naj si g spodinje priskrbijo vodo pravočasno. IZ TRŽIČA V našem mestu so- se začele preteklo nedeljo velike cerkvene slovesnosti, da na dostojen način proslavimo Marijino leto. Versko slavje se bo zaključilo 26. septembra s slovesno -mašo, ki jo bo bral kardinal Borgoncini Duca. V ostalem je naša pozornost posvečena reševanju težke gospodarske krize. Pretekli petek so bili razgovori med sindikati naših ladjedelnic in raznimi senatorji in poslanci. Želimo, da bi razgovori krizo, če že ne rešili, vsaj nekoliko omilili. Govorijo, da je sema tor Riz-zatti dobil brzojavno obvestilo, da je minister Romita določil prispevek 120 milijonov za gradnjo ljudskih hiš na Goriškem. Od tega zneska odpade baje na Tržič večji del. Prav je tako, s-aj je pri nas huda stanovanjska kriza in mnogi še stanujejo v jamah. PRAZNIK GROZDJA V Gorici, Krminu in drugod so že začeli delovati pripravljalni odbori, -da bi letošnj-i praznik grozdja uspel še bolje ko druga leta. Praznik bo v prvih dneh prihodnjega meseca. BOJ PROTI ROPOTU Goriška policija je že pred tedni pričela z ostro borbo proti motilcem nočnega miru in povzročiteljem cestnih nesreč. Vsak dan padajo občutne denarne kazni na brezvestne vozače motornih vozil, ki se ne držijo predpisov cestnega reda. Kazni sicer letijo na desno in na levo, a v nekaterih gori-ških u -icah, zlasti v ulicah Orzcni, Mo-nte Santo in Vittorio Veneto, se stanovalci še vedno pritožujejo nad ropotom v zgodnjih jutranjih urah. Zato naj cestna policija posveti vso- pozornost zlasti tem ulicam. PRIJAVA DOHODKOV ZA OBČINSKE DAVKE županstva v Gorici in na podeželju pozivajo davkoplačevalce, naj na posebnih obrazcih, ki jih lahko dvignejo na občinskih uradih, prijavijo dohodke za razne občinske davke. V Gorici se obrazci lahko dobijo v ulici Crispi št. 5. Kdor je že v davčnih seznamih in se mu dohodki niso spremenili, temu ni treba delati prijave. Ostali morajo izpolnjeni obrazec oddati do 20. septembra. J}i>iit>?ìlifi //rt - Utmul,'tleti il oli mi IZ ŠEMPETRA SLOVENOV Tatje dajo navadno pri nas orožnikom le malo opravka. Pred kratkim so pa imeli z njimi veliko skrbi. V mesecu avgustu so tatovi ponoči vdrli v poštni urad ter v liišo znanega mizarja Antona Rakarja ; obe poslopji stojita prav blizu orožniške postaje. Tat sicer ni prišel na svoj račun, ker ni našel tistega, kar jc iskal; napravil pa je precejšnjo škodo, ko je zlomil vrata, omare in na poštnem uradu uničil mnogo dopisov. To pot se je orožnikom posrečilo prijeti tatu, 21-letnega Marija Specogno iz Podbr-nasa. Izkušeni in drzni tatič je okradel svoj čas že cerkev Matere božje na Stari gori in odnesel 200 tisoč lir. Tedaj je bil obsojen na zaporno kazen devet ilet, zaradi amnestije pa je ostal v zaporu le 6 mesecev. Pri njem so našli kar 28 različnih ključev in pri zasliševanju je priznal, da je med drugim ukradel tudi kolo- v Podbrnasu in 12 tisoč lir učitelju Alojziju Mašeri ; kolo in 12 tisoč lir Mariji Petričič; 95 tisoč lir je odnesel strokovni šoli v Šempetru; 30 tisoč pa »Casi di riposo« v Čedadu. Priznal je tudi, da je pcskusil na Stari gori drugič svojo srečo, a je našel pri vlomu v cerkveni skrinjici le 20 lir. Sedaj čaka na razsodbo v čedadskih zaporih. Pri procesu bo morda prišla še kaka njegova tatvinai na svetlo. Temu mlademu človeku je pomilostitev očividno škodovala, ker ga jc v tatinski strasti le utrdila. IZ MATAJURJA Pred kratkim smo poročali o nesrečnem dogodku, ki se je pripetil v naši vasi zaradi nasilja financerjev. Na žalost so skoro sami južnjaki iz Sicilije in zate ne poznajo značaja naših ljudi in mislijo, da imajo opravka s sicilijansko mafijo. To je glavni vzrok tako neumnih in nečloveških, nasilnih dogodkov, kakor sta bila dva v Matajurju in zadnji v Topolovem pri Grmeku. V Matajurju je surovi financar udaril po glavi tudi ženo- enega izmed aretirancev, ker je protestirala, da ravna z njenim možem kot s svinjo. Zena je morala iskati pomoči pri zdravniku. Financar ie bil sicer premeščen, a la ukrep ni zadosten. Zdi se, da v Beneški Sloveniji ne bo več pravega miru, dokler se ne odstranijo vsi južnjaki, ki s surovim ravnanjem rušijo ugled in temelje demokratske države. Saj je za mirne, morda celo preboječe beneške Slovence značilno, da je prišla pred kasarno financarjev protestirat skupina 30 prebivalcev, ko so bili aretirani štirje nedolžni domačini. Množica je odločno zahtevala, da aretirance izpustijo. Namesto tega pa so financarji aretirali še petega domačina, in sicer Danila Gorjupa. O tem je poročal Gazzettino 13. 8. 1954. Tv je najjasnejši dokaz, kako' so se zaostrile politične razmere v Beneški Sloveniji in kako so odločni ukrepi notranje državne uprave nujno potrebni, da se prepreči hujše zlo. Ob tej priliki sporočamo slovenski javnosti veselo vest, da so bili izpuščeni iz čedadskih zaporov naši aretiranci. Ko je državno tožilstvo zadevo temeljito preiskalo, mu n' preostalo nič drugega kot to, da je izpustilo nedolžne ljudi. Vso krivdo za razburljivi dogodek nosijo le surovi financarji. Z gotovostjo pričakujemo, da bodo izpustili še aretirance iz Topolovega. IZ PLATIŠČA Župnik iz Platišča, g. Angel Spekoinja, je tako opešal, da je moral iskati pomoči v videmski bolnici. Ko okreva, bo odšel na počitek k svojemu bratu Alojziju, ki pase du- še v škofiji Garsini v Romanji. G. Angel Špekonja je edini slovenski duhovnik, ki je vztrajal med sorojaki zapadne Beneške Slovenije, dokler mu niso zaradi napetosti, v kateri mora živeti slovenski duhovnik v današnjih razmerah, popolnoma odpovedali živci. Želimo mu, da bi kmalu okreval in se povrnil v ljubljeno domačijo1. TRBIŠKI TRGOVCI NEZADOVOLJNI Z Vanonijevo preureditvijo davčnega sistema trbiški trgovci nikakor niso zadovoljni. Prijave tukajšnjih trgovcev je davčni urad zavrnil, češ da so- prenizke. Pravijo namreč, da je v Trbižu veliko prometa z Avstrijo in da se zato prijavljeni dohodki ne skladajo z resničnim stanjem tukajšnjega gospodarstva. Pozabljajo pa pri tem, da dober del trgovcev, ki se okoriščajo z avstrijskim prometom, niso domačini, temveč potujoči kramarji, ki zvečer pospravijo svojo kramo ter se odpeljejo proti jugu. Razumljivo je, da ti »trgovci« svojega denarja ne investirajo na mestu. Da izigravajo pri tem tudi državo, saj jih na kraju, kjer oni objavljajo svoje dohodke, ne morejo kontrolirati, se pozni že po tem, da prevažajo- nekateri letos svojo kramo v udobnih tovornikih, medtem ko so jo še lani prenašali na rami. Da je pri tem oškodovan domači živelj, menda ni potrebno posebej poudarjati. UKVE Preteklo nedeljo je bila vsakoletna procesija s kipom Matere božje. Cerkveno slovesnost obhajamo v spomin na hudo- nesrečo, ki je 13. septembra 1903 zade-la Ukve. Huda povodenj je zasula vso spodnjo vas in je odnesla del pokopališča. Uničila je tudi župnišče, ki je tedaj stalo blizu cerkve. Z župniščem smo zgubili ves arhiv, ki ga je zelo s'koda, ker je vseboval dragocene starinske listine. Ukovška fara spada namreč med najstarejše v Kanalski dolini. Spomini iz starega Trsta Ko niso uspele vladne ustanove, so pa zasebniki tem pridneje začeli tekmovati. Mnogo je k temu pripomogel nov odlok, da je vse blago, ki se izvaža preko Trsta v svet, carine prosto. Za uvoženo blago je pa carina za polovico manjša kot v drugih jadranskih lukah. Tega so se -posluževali podjetni možje, ki so že 1. 1733 ustanovili velike trgovske hiše. Med temi velikimi trgovci beremo imena : Milharčič, Presei j, Mayer, Izgorr, Grassi. Trezzi, Oesterreiclier. Iz tega vidimo, da so bile prve velike trgovske tvrdke v Trstu ne samo v italijanskih, marveč tudi v nemških in slovenskih rokah. I Posebno spretni v trgovini in industriji šobili novopriseljeni Grki in Slovani z Balkana. k’ so jih imenovali Ilire. Prvi so se naselili že 1. 1735. To so bili Mainati, Brevetas, Fo-kas z otoka Zante. Trgovali so s posušenim grozdjem in z južnim sadjem. Neki Pe-tatos Santa Maura je začel trgovati s kavo. Velika skladišča je odprl v Ljubljani Mihael Zois, urednik slovenskega mecena barona Žige Zoisa. Trgovina se je že tako- razvila, da so ustanavljali tržaške trgovske podružnice celo v daljnih prekomorskih deželah. Že 1. 1722 se je ustanovila posebna trgovska družba s po- družnico v Koromandiji na vzhodni indijski obali. Ker smo že tu in tega prav gotovo še niste slišali, naj povem, da je Trst imel preko morja celo lastne kolonije. Za časa Marije Terezije so tržaški trgovci ustanovili 1. 1775 kolonijo v Delagoa na vzhodni afriški obali. Ladje s tržaško zastavo so zasedle celo 16 otočkov na arhipelagu Nikobari v Indijskem oceanu. Vsega skupaj so imeli 157 kvadratnih milj. Toda Angleži s-o postojanke napadli in pregnali tržaške trgovske agente. Tudi francoska mornarica je na oceanih preganjala tržaške ladje. Čudno, zdaj so spet Angleži in Francozi tisti, ki delajo burjo po Trstu. Pozneje so ustanovili posebno progo s sedmimi ladjami, ki je vezala Trst s Kitajsko. Toda bodisi indijska, bodisi tržaško-ki-tajska trgovina, obe s-ta propadli zaradi tuje -konkurence in notranjih sporov. Za vodstvo teh družb sta se namreč potegovala neki Boliš in grof Proli. Toda kjer ie kreg in prepir, nič ne zraste. Kako je morska trgovina napredovala, povedo tudi številke : leta 1767 s-o izvozili preko tržaške luke za deset milijonov goldinarjev blaga! Koliko pa danes? V luko je prijadralo nad 4000 ladij! In danes? NOVA LUKA Zaradi tako velikega prometa je bilo- treba misliti tudi na razširjenje pristanišča. Do začetka 18. stoletja je imel Trst le majhno luko, ki s-o jo imenovali »notranji Mandrae-chio«. Bila je približno tam, kjer je danes »Excelsio-r« do Cavane. Imela je dva pomo-1 a : Mandracchio in severnega ali desnega » della bandiera«. Ta je segal približno- do začetka današnjega »mola Audace«. Okoli 1. 1747 so začeli graditi nove valolome in pomole. Dva manjša sta bila pri ribarnici in kjer je danes pomorska postaja. Tako je nastajala nova luka »porto delle navi«. Proti odprtemu morju sta jo zapirala pomol sv. Karla (imenovali so ga tako, ker so navalili skale na potopljeno fregato San Carlo) ; drugi je pa bil »molo dello Zucco-«, danes »Lanterna«. »Zucco« je bil skalnat rtič, ki je štrlel iz morja. Na njem je bila še do L 1718 zgrajena cerkvica sv. Nikolaja, pomorskega zaščitnika. Potem So jo pa valovi spodjedli. Tretji pomol je segal od Sv. Andreja do- starega svetilnika. Na s redi je imel ozek prehod za majhne ladje, imenovan »boccola«. Ta je bil dograjen okoli L 1751. Nekaj let potem so začeli graditi tudi morske dohode ali kanale v sredo novega mesta. Beneški mojster Matija Pirona je L 1754 dobil ukaz, naj skoplje Veliki kanal. (Nadaljevanje prihodnjič) IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA KRAJNSKI KOMEDIJANTI V soboto zvečer je odprlo Slovensko narodno gledališče za Svobodno tržaško ozemlje svojo letošnjo in hkrati že svojo deseto sezono. Za to slavnostno priložnost je uprizorilo xeno komedio v treh aktih katera Linharta inu županovo Micko tiče«, namreč prijetno in vedro komedijo Bratka Krefta Krajnski komedijanti. Igra je doživela že v Ljubljani in drugod zelo ugoden sprejem in tudi tržaško občinstvo ni bilo razočarano nad njo, četudi so nekateri -gledalci starinsko ljubljansko narečje včasih bolj težko razumeli. To težavo so omiljevali igralci s svojo odlično, jasno izgovarjavo-, predvsem pa s svojo sijajno igro, s katero so nadvse dostojno proslavili prvi pomembni jubilej svojega, -gledališča. Bratko Kreft je izredno duhovito in lahkotno zasnoval svojo komedijo na osnovi literarno-zgodo-vinskih podatkov o nastanku Linhartove županove Micke in življenjepisnih podatkov o ljudeh Cojzo-vega kroga ter nekaterih drugih osebnosti iz ljubljanskega življenja tedanjega časa, poleg tega pa se je oprl na vsebino županove Micke in na klasično formulo rc-kokcjske komedije, n. pr. kar se tiče ljubezenskih intrig, prebrisanih služabnikov, zamenjave pisem itd. Iz vsega tega je zmesil vedro in dovolj zanimivo ter napeto veseloigro, ki jo je požla-htnil z ljubeznivo satiro in navdihnil z iskreno, toplo ljubeznijo do ljudi, ki so -obudili v življenje slovensko Talijo, in do slovenskega gledališča sploh. Naši tržaški igralci in igralke pa so zaigrali tako, da se je igra na mah prikupila gledalcem. Premalo imamo prostora, da bi podrobneje ocenili igro vseh, zia-to- se bomo omejili samo- na nekatere glavne vlcge. Prav posebno je treba pohvaliti Štefko Drolčevo, ki je odlično zaigrala »pervo hišno dekelco- per baroni Zoisi«. Ustvarila je nepozaben- lik prisrčnega in zdravega, poštenega slovenskega dekleta-, ki pa je hkra-ti polno- hudomušnosti in pretkanosti. Le narečje ji je delalo nekoliko težav, kot se je zdelo-, kar pa je- bilo- še nekoliko- bolj očitno pri Stanetu Starešiniču v vlogi »pervega hišnega služabnika«. Drugače pa je tudi on dobro | zaigral. Odličen je bil Modest Sancin -kot baron žiga Cojz in pra-v tako Rado Nakrst kot grof Ho-henwart. S svojo- igro sta nadkriljeva-la vse ostale. Zlasti Nakrst je ustvaril tak lik elegantnega, lahkotnega i-n premetenega rokekojske-ga gospoda, da ga borno težko- pozabi-li. Med ostalimi vlogami so se prav posebno odlikovali Jožko Lu-keš ko-t Linhart, Leli Nakrstova kot njegova žena, Zlata Rodo-škova kot gospa Frančiška od Garzarollija, Anton Požar kot advokat Repič — bil je nepozabna komična figura —, Stane Raztresen kot župnik Japel, Marij Marsič kot škof in Elza Barbičeva kot laška -pevka. Tudi ona je ustvarila skoro do popolnosti izdelan lik. Režija Jožeta Babiča je bila, uravnovešena in nadvse skrbna, scena inž. Viktorja Molke pa moderna i-n kot vedno eiegantna ter pretehtano smotrna. Lektor Jože Tiran gotovo ni imel lahkega, dela, a uspeh je bil zelo- dober, dasi je bilo včasih še opaziti nekoliko negoto-vesti v izgovarjavi, kar pa Je razumljivo. Kostumi so biii zelo posrečeni in pristni, odlična pa je bila tudi glasbena spremljava Dimitrija žebreta, ki jo je izvajal pro-f. Karel Boštjančič. Pri pevskem nastopu na koncu se je odlikovala Barbičeva. Najbolj neskladno je tudi tokrat učinkoval — c-der. Koliko časa- bo Slovensko- narodno gledališče v Trstu še čakalo- na dostojno pozornico? Filmski festival v Benetkah Od 22. avgusta do- 7. se-pte-mb-ra je bil v Benetkah 15. mednarodni filmski festival. Za nagrado Zlatega leva sv. Marka je tekmovalo 27 filmov iz 17 držav. Združene drža-ve so bile zastopane s petimi filmi, Italija s štirimi, Japonska, s tremi, Mehika, Francija in Argentina z dvema filmoma vsaka, vse ostale dežele pa vsaka z enim filmom. Mednarodno filmsko razsodišče, -kateremu je predsedoval italijanski književnik Igna-zio Silo-ne in so bili v njem 4 Italija-ni ter 4 člani drugih narodnosti, je dodelilo prvo nagrado angleško-italijan-skemu filmu Romeo- in Julija. Po njegovi sodbi je režiser Castellani znal v rnje-m odlično- rešiti mnogo vprašanj, kii so v zvezi s transpozicijo. Vsebina filma je povzeta po znani Shakespearovi žalodgri. V nje-m nastop-ajo večinoma angleški igralci. Odlično igrajo- Susan Shent-al vlo-go- Julije, Flora Rob-son dojilje in Laurence Harwey vlogo Romea. Ost-ale nagrade na festivalu so dobili: ameriški film Na pomolu, ja-ponska filma Sedem samurajev in Velja-k Sansho ter italijanski film Cesta. NA POMOLU — NAJBOLJŠI FILM Po sodbi mnogih -kritikov, tudi italijanskih, bi morala prva nagrada pripasti ameriškemu filmu Na p-omo-lu. To pa zaradi tega, ker je ne samo tehnično in režijsko- odlično- izdelan, temveč z razliko od Castellanijevega tudi po vsebini izviren. Saj obravnava življenje v okolju, katerega- do danes še nismo videli na platnu. Njegova vsebina je v kratkem naslednja: Poglavar neke skupine pristaniških delavcev, Friendley, ravna s svojimi tovariši na delu zelo samovoljno, koristoljubno in pristransko. Ko pride v pristanišče preiskovalna komisija, se mladi p-ristaniščnik Joey odloči, da ji pove vse poglavarjeve zlorabe in nerodnosti. To-da Friendley ga prehiti ter ga da umoriti, iz strahu pred Friendleyevo maščeva-1-zlcčinca86 Pristaniščnikov ne upa javiti te^SroveT°rjT|a pristaniščnika Edie se zaradi tega poveze z duhovnikom Barryjem tor s-ku-pno začneta boj za razkrinkanje Friendleya in -njegova tolpe. Pn trm jima tajno pomaga nekdanj-i S leye-v varovanec, prist-anlščnik Terry ki se ie za ljubil v Edie. Friendley ga sumi, da mu je postal nezvest ter da zaradi tega svoji tolpi nalog, naj ga umori. Toda morilci zgreše ter namesto- Terryja ubijejo njegovega brata. Terry se tedaj spopade s Več^ro^6111 m njegJ,vo tolpo, toda brezuspešno c e ima pri tem cče umorjenega Joeva ka 55? St ".SL*’™™” ’ t=r "/k-„t Svevau smrt svojega sina. s tem je Friendlev no-polnoma izgubil ugled med pristlniščtoki Ti ^ zdaj rešijo strahu m postanejo svobodni ljudje Kakor vidimo, obravnava film vprašanje prebujanja vesti Uudi, ki so otopeli zaradi strahovanja m nasilja. Delo je hkrati obsodba vseh sramotnih tolp in klik, ki skušajo zagospodariti z nepoštenimi in nasilnimi sredstvi. Film je režiral znani režiser Kaizan. v glavnih vlogah nastopajo odlični igralci Marion Brando t-terry), Eve Marie Saint (Edie), Karl Ma-lden (du> novnik), in Leo Cobb (poglavar). MNOGO DOBRIH FILMOV, A NOBEDEN ODLIČEN O japonskih filmih gre glas, da so prišli v ospred. je svetovnega zanimanja zaradi svojstvene vsebine, eksotične glasbe, izbranega sloga, zložnega pripovedovanja in krasnih barv. Film Sedem samurajev pripoveduje o boju sedmih pravičnih vitezov proti tolpam razbojnikov, ki sejejo- strah in grozo med poštene delo-vne ljudi. Velja-k Sa-nsho pa opisuje strahote, ki so se godile -japonskim sužnjem v XI. sto-letju. Prvi film je režiral Kurosa-va, ki ga poznamo že po Rašomu-nu, drugo- delo je vodil Mizoguchi. Na to-kratnem festivalu ni bilo filma, ki bi po kakovosti lahko te-kmo-val s svetovnimi, je pa zato bilo mnogo dobrih filmov. Dobra sta ameriška Dmytryko-v Upor na rušilcu Calne in Wiseo-va žeja po oblasti. V prvem delu, ki je posneto po romanu Hermana Wc-uka, je obdelano vprašanje, ali je upravičeno odreči poslušnost poveljniku rušilca v kritičnem položaju med tajfunom; v drugem je o-risa-n boj za ravnateljski stolček v nekem podjetju. Film obdeluje vprašanje ambicije in stremuštva po oblasti. Med do-bre filme spadajo italijanski filmi Fellinijeva Cesta, Quilioijev šesti kontinent, Zampina Rimljanka in Viscontijevo čustvo. Velika Britani- ja je na festival poslala samo en film, in sicer Ha-merjevega Očeta Browna, ki je bil izdelan po slovitem Chesitertonovem ro-man-u, v ka-terem se veseli duhovnik-dete-ktiv zavzema za spreobrnitev tatov in zločincev. Lepo sta bila sprejeta tudi oba mehi-kanska filma Cre-vennin Upor o-ješencev in Bunue. lova Reka in smrt, Pri-pomnit-i pa je tre-ba, da si Je občinstvo od mehiške filmske umetnosti več pričakovalo, Tem filmom je tre-ba -prišteti še francoski deli — poetični Carne-tov Pariš-ki zrak in morda Beckerjev Ne dotikaj se denarja, ki obravnava strašno življenje iz gangstrske-ga podzemlja. Zelo prijeten je avstrijski film- Pikica in Tonček, ki je zajet po istoimenskem Kastnerjevem romanu. Med slabe filme so kritiki uvrstili -bolgarski film Pesnitev o človeku, švedski Kakor v sanjah in indijski Eksplozija. Prvi je neprepričljiv in frazer-s-ki, drugi je po zamisli otročji in izumetničen, indijski -ima pa preveč neobdelane značaje in patetično igro. Pri tekmovanju dokumentarnih in otroških filmov sta prejela prvi nagradi avstralski film Onstran obzorja in angleški film Skrivnost izgubljene c-pice. Nagrado za najboljšega moškega -igralca je dobil Francoz Jean Gabin. Jugoslavija se festiva-la ni udeležila, ker je prepozno poslala prijavo. Tekmovati je nameravala s filmom Anicini časi, ki ga je po noveli Iva Andriča priredil režiser Pogačic. VZGOJNI KOTIČEK UMAZANO PERILO Ali ste morda že oipazili, da hodi gospa Klara na obiske in poseča javne lokale brez svojega moža? Čudno se vam zdi, kajne! Saj sta mož in žena vendar eno. Kdo izmed njiju je kriv temu, ne vemo. Znano nam je samo to, da se ne razumeta. Gospa Klara trdi, da je ona boljša polovica, mož pa se seveda protivi temu. V družini torej ni soglasja in zato so na dnevnem redu prepiri. Gospa Klara pa pozna tudi skrivnost letečih krožnikov. Kadar se zakonca sporečeta, tedaj prisluhnejo sosedje. Gospe je to všeč. Naj zvedo še drugi, kako krutega moža ima. Še okna in vrata odpre, da ja ne bodo sosedje česa preslišali. Pa to še ni vse! Po vsakem prepiru sq odpravi gospa Klara k prijateljicam in znankam in na dolgo in široko obrekuje svojega moža in vse njegove sorodnike do četrtega kolena. Razen tega jim pa tudi razkriva vse senčne strani njunega zakonskega življenja. Vsi, ki poznajo gospo Klaro, pravijo, da pere okoli svoje umazano perilo. Takega in sličnega pranja umazanega pe- j rila je danes vse jiolno. Kar vzemite v roke dnevno časopisje in tedenske revije, pa se boste o tem prepričali. Najljubša snov današnjega tiska sta zako-nolomstvo in ločitev zakona raznih princev, filmskih igralcev, boksarjev, kolesarjev itd. V besedi in sliki skušajo spretni časnikarji čim globlje poseči v skrivnosti zakonskega življenja teh oboževancev in čim privlačneje prikazati ljudem vse umazanije zakonske nezvestobe. Zdi se, da večina ljudi nima več smisla za lepo in dostojno branje, ampak da hlasta le še po navlaki, polni senzacij in človeške pokvarjenosti. To šibkost današnjega pokole-nja pa spretno izkoriščajo razni založniki, ki dan za dnem mečejo med ljudi na sto in sto tisoče izvodov te sodobne duševne brane. In kdo ima pri tem največjo škodo? Naša mladina! Le opazujte jo doma, na cesti, v tramvaju in v javnih lokalih, kako hlast-no požira vrstico za vrstico iz te ali one revije. Kaj se -dogaja ob takem branju v njeni duševnosti, ve le ona sama. Ali je potem čudno, če starši tarnajo, kako jim doraščajoča mladina uhaja iz rok? GOSPODARSTVO STO LET BORBE PROTI ŽUŽELKAM Žuželke oziroma živalski mrčes je brez dvoma mučil človeštvo že prej, kot je Noe spravil v svojo barko samčka in samičko posameznih vrst iz živalskega sveta. Že v sv. pismu stare zaveze je govora o kobilicah, ki so požrle letne pridelke. Tudi o drugem mrčesu je tam govora. O ušeh bi marsikaik vojak iz prve svetovne vojne znal mnogo povedati. V Galiciji je nekdo slekel srajco in jih začel šteti. Ko je prišel do števila 200, se mu je zazdelo, da jih je vedno več. Sel je nadnje s krtačo. Zanamcem se verjetno še sanjalo ne bo, koliko so morali njihovi predniki pretrpeti zaradi živalskega mrčesa. Po drugi strani pa so žuželke tudi nosite-Ijice različnih bolezni. Koliko ljudi je pomrlo med obema zadnjima vojnama zaradi pegastega tifusa! Prenašajo ga uši! Malarija je zahtevala v Južni Evropi, posebno v Italiji, nekaj tisoč smrtnih žrtev na leto. Bila pa je razširjena tudi y drugih predelih sveta. V obeh Amerikah, v Afriki in Aziji je prevečkrat razsajala rumena mrzlica, ki je samo v obvodju reke Mississipi zahtevala kakšno leto na tisoče žrtev (1. 1873 kar 13.000). Malarijo in rumeno mrzlico širita dve različni vrsti komarjev. V Afriki še ni premagana spalna bolezen, ki jo povzroča muha tse-tse. Za to boleznijo umrje letno na stotine ljudi, delozmožnost in storilnost stotiso-čev pa je zelo zmanjšana. Isto se dogaja tudi pri malariji in rumeni mrzlici. Tudi kugo je širil predvsem živalski mrčes. Ogromno škodo povzročajo žuželke v gozdarstvu in kmetijstvu. Prevečkrat izbirajo celi gozdovi zaradi delovanja lubadarja, gobarja, prelcev in drugih škodljivcev. Po žuželkah povzročeno letno škodo v kmetijstvu ZDA računajo na približno 4 milijarde dolarjev ali okoli 2500 milijard lir, kolikor so vredni vsi kmetijski pridelki v Italiji. Računajo pa, da bi v ZDA znašala letna škoda nad 20 milijard dolarjev ali polovico pridelka, če se proti žuželkam ne bi borili s primernimi sredstvi. In koliko znaša škoda na vsem svetu ? RAZVOJ BOJNIH SREDSTEV Prvi znanstveniki, ki so začeli smotrno proučevati življenje žuželk in iskati primerna sredstva proti njim, so začeli delovati komaj pred pičlimi 100 leti. Eden prvih je bil dr. Asa F iteli, katerega je v ta namen sprejela v službo njujorška občina. Danes posvečajo na vsem svetu desettisoči veščakov vse svoje sile proučevanju in uničevanju žuželk. Samo v ZDA je za to nastavljenih nad 1000 veščakov z visokošolsko izobrazbo in drugi tisoči z nižjo. Ni še mnogo stoletij, ko človeštvo sploh ni poznalo nobenega učinkovitega sredstva proti žuželkam. Zato so pač morali ljudje voditi boj proti žuželkam z rokami, nekateri so se zatekali k seči, drugi so trosili pepel. V bistvu si je narava morala sama pomagati v svojem večnem stremljenju po ravnovesju, po soglasju: kjer se je neka žuželka posebno razpasla, tam se je kmalu pojavila druga, ki je uničila škodljivko. Prva dobra sredstva proti žuželkam je dal tobak. Tobačni izvleček je bil razširjen že pred 150 leti in je kraljeval kot sredstvo proti mrčesu do polovice prejšnjeg'a stoletja. Okoli 1. 1860 so se pojavili arzenali, kmalu nato petrolej in »ušivec«, to je prali iz bol-hača (piretrum), ki ga še danes Jugoslavija mnogo izvaža. Ta sredstva pa so uporabljali vedno le v malem obsegu. Leta 1892 je dr. L. O. Howard odkril, da petrolej uničuje zalego komarjev, ki prenašajo malarijo in rumeno mrzlico.. Tedaj so v ZDA razpršili zelo mnogo petroleja po vseh močvirnatih krajih. Od tedaj sta bolezni začeli upadati. DDT IN DRUGA ODKRITJA DDT je odkril neki avstrijski kemik že pred 80 leti in ga opisal v nekem strokovnem listu za kemijo. To važno odkritje pa takrat ni vzbudilo zanimanja in je prešlo 70 let, dokler ni DDT na novo odkril švicarski kemik dr. Mueller, nastavljen pri kemičnem podjetju Geigy v Baslu. Podjetje je v začetku druge svetovne vojne prodalo patent A-merikancem, ki so začeli proizvajati DDT na debelo. Ameriška vojn.i uprava je na široko uporabljala to sredstvo proti mrčesu, založila je z njim zaveznike in tako niso zavezniški vojaki trpeli zaradi uši in podobnega mrčesa. Ameriška vojna uprava je z DDT tudi razkužila vse kraje, kamor je vojna vihra zanesla njene vojake. Tako je bila razkužena tudi vsa Italija in njena močvirja in s tem so bili uničeni prvi pogbji vsake malarije in tudi klice drugih bolezni. Po končani vojni so dali Amerikanci svoj DDT na razpolago vsemu svetu, največ preko organizacije UNRRA. Danes je to sredstvo razširjeno po vesoljnem svetu, od vzhoda do zahoda in od Eskimov pa do pritlikavih Pigmejcev v afriškem pragozdu. V r= CŠportni breg led —| NOGOMET Slovenski nogomet preživlja, v teh dneh hudo notranjo krizo. L:tos je slovenski predstavnik v naj-višjii ligi »Odred« zdrknil nazaj v II. ligo, a ni gotovo, ali bo sploh tudi v tej ligi obstal. Zakaj to? Zato, ker so se »bele vrane« v slovenskem nogometu preselile na jug, kjer so materialna sredstva obilnejša. Iz Ljubljane gre lahko vse, kar^ je boljšega, ; kaj novega pa ne sme priti, In kakšen izgovor za opravičilo? Treba, je paziti na kvaliteto ! Ta izgovor pač ne drži! Slovenski nogomet je upravičen, da brani svoj ugled. Kje pa je glavni .izvor teh težav? V modernem športnem profesionalizmu, ki je šport, spremenil v dobičkonosen poklic. Njegov vpliv se širi že tudi tja, kjer je profesionalizem uradno prepovedan. Domača »Triestina« je imela v nedeljo v gosteh klub »Olimpijo« iz Pireja, ki je letošnji grški prvak. Odpravila ga je s 5:0. Kljub visokemu rezultatu pa domači enajst orici še veliko manjka do »relativne« popolnosti. Nima pravega sistema. V začetku sezone je nameravala Triestina, uvesti »M« sistem, katerega uporabljajo Madžari, sedaj pia prehajajo na latinski sistem igre, ki je letos v Italiji ponovno v modi. V nedeljski igri so se posamezniki precej izka-i zali, v skupni igri pa ni razumevanja in Perugii se bo moral še precej znojiti, preden bo lahko delno I zadovoljil domačo športno javnost. Ugajali so: Cur- DDT je zelo učinkovit proti ušem, bolham in stenicam ter še mnogim drugim zajedavcem. Rod žuželk pa je trdoživ in polagoma so se razvile druge žuželke, ki so proti DDT odporne. Bri nas je nekaj takih muh, ki sc za DDT neobčutne. A tudi tem je človek napovedal boj in odkril druga sredstva, ki jih uničujejo. V zadnjih letih je bilo odkritih vse polno sredstev, ki so mnogo učinkovitejša kot DDT. Samo nekaj imen : lindan, clordan, al dr in, dieldrin, endrin, liektaklor itd. Vsako- teh sredstev zatre določeno skupino žuželk, a pričakovati moramo, da se bodo razvile nove vrste, ki bodo kljubovale tudi tem sredstvom. Zatiranje rodi odpor! Zadnja odkritja v boju proti žuželkam so tako imenovana sistemična sredstva. S temi poškropimo rastline, ki škropivo vsrkajo, zaradi česar postane sok strupen. Ce žuželka srka tak sok ,pogine. Z njimi pa so še težave, ker so nevarna tudi človekovemu zdravju. NARAVNI POMOČNIKI Že zgoraj smo omenili, da vlada v naravi neko ravnovesje : narava ne dovoli, da bi neko bitje popolnoma nadvladalo nad drugim. Tudi žuželke imajo svoje naravne sovražnike, navadno druge žuželke, seveda poleg ptičev. Človek skuša podpirati koristne žuželke proti škodljivim. Koristne žuželke imenujemo najezdnike. Znanih je že precejšnje število, ki se od časa do časa poveča z novimi odkritji. Predvsem so za takimi najezd-niki na lovu po vsem svetu Amerikanci. Bo pa tudi z njimi zadeva kočljiva: nevarnost je, da postanejo sami škodljivi, ko bodo enkrat — če jih seveda bodo — uničili škodljivce. Ob zaključku lahko rečemo, da je bil v zadnjih 100 letih boj proti mrčesu oziroma zajedavcem uspešen in da je postalo človeško življenje lagodnejše: mrčes človeka toliko ne muči in tudi večja gospodarska šoda je omejena. Ne moremo pa še trditi, da je človek že popolnoma nadvladal žuželke, ki so v svojem boju za obstanek zelo trdožive. ti, Secchi, Lucentini in vratar Soldan. Vsekakor pa se zdi, da bo letos zopet težava z obrambo, katera čestokrat zakrivi neuspeh. LAHKA ATLETIKA Jugoslovanska lahka atletika je prejšnji teden dosegla dva uspeha, in sicer v Meranu, kjer so bile mednarodne medmestne tekme, in v Cagliariju, kjer so bile mednarodne akademske tekme. V Meranu je moštvo Beograda zasedlo drugo mesto. Rezultati so bili v splošnem pod povprečjem. V Cagliariju pa so jugoslovanski visokošolci v močni konkurenci sijajno zmagah. Jugoslavijo so zastopali: Milakov, Jovančič, Otenheimer, Oipčič, Milandinovič in Stankovič. Češki metalec diska Ini Mer ta je dosegel nov češki rekord z metom. 52,10 m. V atletskem srečanju Nemčija : Francija je prva zmagala s 121:83. PLAVANJE V Zadru so na plavalnih tekmah padali državni rekordi kot toča: doseženih je bilo kar 8 novih rekordov. Najizrazitejši je bil mladi Camby, ki je na 200 m (metuljček) dosegel čas 2:35.5, ki je evropski rezultat ; še več, v Turinu bi bil tretji. VIII. evropsko plavalno prvenstvo je dalo nov plavalni slog »Delfinska mrzlica«, ki je navdušil ljubitelje vodnega športa. Posredovali so ga Madžari in najbrže s tem zadali smrtni udarec staremu slogu »butterflyju«. V finalni tekmi na 200 m (metuljček) so med 8 plavalci na startu stali 4 »delfinisti« in 4 »butterflyisti«. Notvoslogaši so do-j segli 1., 2., 4. dn 6. mesto. Upamo, da bomo kmalu tudi v Trstu opazili prve »delfine«, ki pa ne bodo | delali škode tržaškim ribičem in njihovim mrežam. ZA NASE NAJMLAJSE Howzùh, &in dfamùlt Tarzanovo človeško čustvo je biio močnejše od ljudožrskega nagiba. Spustil je Kulcngovo truplo z veje. Tik pod njim je stala ženska. V kotliček je namakala puščice, Tarzan je uganil, da je to strup, ki dela puščice smrtonosne. Tarzan je premišljeval, kako bi dobil neka j takih paličic. Tedaj j è začul divji vzklik pod drevesom, kjer je Visel umorjeni vojščak, drnec je kričal, mahal s sulico in kazal 'navzgor. Na mah je bila vsa vas pokonča: Tarzan je uganil, dà sp bili našli truplo- njego-ve žrtve. Urno se je spustil v zapuščeno vas, pograbil nekaj puščic in stopil v kočo. Tu je bilo mno-go orožja in človeških lobanj. Tarzan je vse preuredil po svojem okusu. Zgornjo lobanjo je okrasil s Kulongovim peresnim nakitom. Ker je začul glasno trkanje, je naglo pograbil še ostale puščice, prevrnil kotel ter se urno pognal v vejevje. Na vaški ulici se je pokazal sprevod domačinov. Kulomgovo truplo so nesli v kočo, katero je pravkar Tarzan preuredil, a so kmalu iz ruje zbežali vsi preplašeni. Vso to čudno preureditev koče so pripisovali hudobnim duhovom. Obložen s plenom se je .Tarzan vrnil h Kerčakovemu rodu. S ponosom je pripovedoval o svoji prigodi. Kerča.k je bil ljubosumen na tega člana rodu. Iskal je priložnosti, da bi se znesel nad Tarzanom. Mesec dni se je Tarzan vadil z lokom. Kljub temu ni opustil raziskovanj v koči. Našel je dnevnik svojega očeta, nekaj fotografij in demantni medaljon, katerega si je Tarzan takoj obesil okrog vratu. Ko je postrelil puščice, je hotel Tarzan dobiti novih. Vrnil se je v vas prav v času, ko so imeli črnci krvavo ljudožrsko slavje. Na povratku je Tarzan srečal levinjo Sabor ter jo usmrtil z eno svojih strupenih puščic. Skrivnost DRJA FU-MANČUJA ROMAN — Spisal : Sax Rohner » Prevedel : A. P. »Zelo radi bi vedeli, kaj vas je prestrašilo, Miss Eltham.« Vgriznila se je v ustnico in bojazljivo pogledala proti oknu. »Skoro se bojim povedati očetu,« je takoj odvrnila. »Menil bo-, da si vse domišljam, toda vi ste bili tako ljubeznivi, da vam povem. Videla sem dvoje zelenih oči! Oh! Gospod doktor, zrle so vame s stopnic, ki vodijo na livado. In sijale so kakor mačje oči.« Besede so me nenavadno presunile. »Ali ste gotovi, da ni bila mačka, Miss Eltham?« »Oči so bile prevelike, gospod doktor. Nekaj strašnega, nekaj groznega je tičalo v njih. Sama sebi se zdim neumna in bedasta, da sem se v dveh dneh dvakrat onesvestila. Toda mislim, da je temu kriva ta negotovost. Oče meni« _ postala je očarljive zaupljiva, kakor mnogokrat ženske, ki govore z rahločutnim zdravnikom — »da smo tu zaklenjeni in tako varni pred čemer koli.« S skrbjo sem «Pazil, da je spet živčno vzdrhtela. »Teda od našega povratka semkaj je moral še nekdo drug' biti v Redmoatu!« »Kaj menite, Miss Eltham?« »Oh, sama prav ne vem, kaj menim. Kaj vse to pomeni ? Vernon mi je pojasnjeval, da streže neki strašni Kitajec Mr. Naylandu Smithu po življenju. Toda če hoče isti mož umoriti tudi mojega očeta, zakaj tega še ni storil?« »Ne razumem vas.« »Seveda, razumljivo. Toda — tisti človek v vlaku. Cisto lahko bi naju bil oba ubil! In — snoči je bil nekdo v očetovi sobi.« »V njegovi sobi?« »Nisem mogla spati in sem slišala, kako se je nekaj premikalo. Moja soba je takoj zraven. Potrkala sem na steno in zdramila očeta. Nekaj je moralo biti, in sem dejala, da je moralo biti tuljenja psa, ki me je zbudilo.« »Kako bi kdor koli mogel priti v njegovo sobo?« »Ne morem si misliti. Prepričana pa sem, da jo bil kak moški.« »Miss Eltham, vznemirjate me. Kaj menite?« »Mislili si boste, da sem neumna žrtev živcev, toda mogoče je, da medtem, ko z očetom nisva bila v Redmoatu, niso z dovoljno previdnostjo skrbeli za obrambne naprave. Ali je kje kak stvor, kakšna velika žival, ki bi lahko splezala po zidu gor do okna ? Ali poznate kakšno žival z dolgim, tenkim truplom?« Za trenutek ji nisem odgovoril, pač pa motril njeno zalo lice in njene živahne modrosive oči, ki so široko odprte zrle vame. Ta ni bila ena tistih živčnih oseb. Imela je čisto polt in od sonca ožgan vrat; njene okrogle in trdne lehti so imele zdravo barvo in imela je gibko postavo mlade Diane, ki ji ni bilo videti, da bi ji slabokrvna RADIO TRST U Nedelja, 19. septembra ob 8.45: Kmetijska, oddaja. 9.30: Vera in naš čas. 11.10 : Slovenske samospeve poje tenorist Samo Smerkolj. 13.00: Glasba po željah. 17.00: Slovenski zbori. 18.00: Rimski Kor-sakov: Šeherezada. 21.00: Bellini: MESEČNICA, opera v 2 dej. Ponedeljek, 20. septembra ob 19.00 : Mamica pripoveduje. 20.45: Franck: Simfonične variacije za klavir in orkester. 22.00: Književnost in umetnost, 22.15: Schuman : Simfonija št. 4. Torek, 21. septembra ob 13.00 : Glasba po željah. 18.40: Koncert mezzosopranistke Justine Kralj-Vu. gove. 19.00: Šola in vzgoja. 21.00: Radijski oder — Giulio Viola: V IMENU OČETA, igra v 3 dej. Sreda, 22. septembra ob 13.40 : Operne slike -pojeta Ondina Otta in Marijan Kos. 19.00 : Zdravniški vedež. 20.30 : Zbor slovenske filharmonije. 22.15 : Čajkovski: Simfonija št. 5. 'četrtek, 23. septembra ob 18.21: Gotovac : Simfonično kolo. 19.00 : Mamičina povestioa. 20.05 : Slovenski oktet. 21.00: Dramatizirana zgodba. 22.30: Dvorak : Simfonične variacije na originalno terno, Petek, 24. septembra ob 13.00 : Glasba po željah. 21.00 : Tržaški kulturni razgledi. 21.15: Pevski tercet. 22.15 : Iz angleških koncertnih dvoran. Sobota, 25. septembra ob 13.30: Slovenski motivi 16.00: Oddaja za najmlajše. 19.00 : Pogovor z ženo 20.05 : Zbor slovenske filharmonije. 22.20 : Mozart : Koncert za flauto in ork. TEDENSKI KOLEDÀRCEK 17. septembra, petek : Lambert — Prvan 18. septembra, sobota: Jožef K. — S okolica 19. septembra, nedelja : Konstantin — Vitograd 20. septembra, ponedeljek : Evstahij — Morana 21. septembra, torek : Matevž — Blagoslav 22. septembra, sreda : Kvatre — Mavrici j 23. septembra, četrtek : Tekla — Slavna VALUTA — TUJI denar Dne 15. septembra si dal oz. dobil za: ameriški dolar 625—627 lir avstrijski šiling 23,25—24 lir 100 dinarjev 103—108 Mr 100 franc, frankov 163—168 lir funt šterling 1670—1700 lir pe&os 20—22 lir švic. frank 146—146,50 lit zlato 715—718 lir m: tHtui m ODGOVORI Vprašanje št. 23. Kot gostilničar imam na pipi več sodov vina, pač toliko, kolikor sort točim. Nekaterega vina pa gre več in zato se mi sodi prej izpraznijo; drugega gre manj in sodi ostanejo več časa na pipi. V poletnih mesecih se mi neredko pripeti, da se vino v teh sodih skisa. Kako bi to preprečil, ker gostje ne marajo nakisanega vina in imam zaradi tega občutno škodo? Odgovor. Dva pripomočka poznamo : če nataknete na sod tako imenovano točilno veho, katera razkuži zrak, ki mora v sodu nadomestiti iztočene vino, se vam vino ne bo skisalo do zadnjega litra. Točilna veha je tako napravljena, da mora zrak skozi vodo, v kateri sta raztopljena metabisulfit in vinska kislina, ki zrak razkužita. Drugi izhod bi bil, da držite na pipi samo sode z vinom, katerega se več proda, ostale sorte pa v pletenkah (flaško-nih, damižanah) s samodejno (avtomatično) natego. če bi se pa tudi v pletenkah imelo vino skisati, dajte vanje po eno kroglico »flor-stop«, ki v praznem delu pletenke razvije neki plin in s tem onemogoča razvoj kana ih kislobe. Vprašanje št. 24. V edgo/eru na vprašanje št. 18 sem srečal besedo Amazzonas in sem se spomnil na Amazonke, ki da so bile baje nekoč bojevit na- lil TOVARNA dobijo tu!« »Toda kako. Smith?« »Prav to je skrivnost. Značilen pa je ubiti pes v grmičevju.« »Mar meniš, da je zares kak odposlanec Fu-Mančuja v notranjosti Redmoata?« (Nadaljevanje v prihodnji številki)