Poglejte na številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano.
NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
Telephone: CHelsea 3-1242
TOČ KOT
NA DAN DOBIVATE
C "GLAS NARODA"
PO rofrn NARAVNOST NA SVOJ DOM (lmonii mM nedelj 1» prmsniker).
Čitajte, kar Vas ranimi ::
Reentered as Second Class Matter September 35th, 1940 at the Tost Office at New York. N. Y-, under Act of Congress of March 3rd, 1879.
No. 4. — Stev. 4.
NEW YOFK, TUESDAY, JANUARY 7, 1941 —TOREK, 7. JANUARJA, 1940
Volume XLIX. — Letnik XLIX.
ROOSEVELT PRI
POMOČ DEMO
Vesti od vsepovsod
Se vedno ga kukajo , . .
u
PREDSEDNIK NAGOVORIL 77. KONGRES ... KONGRESNIKOM JE REKEL, DA NI SE NIKDAR PRETILA TAKA NEVARNOST KOT SEDAJ . . . AMERIKA MORA POMAGATI . .
Delavski pregled
Worn j popoldne je predsednik Roosevelt v poslanski idbornici stopil pred kongre* obeli zbornic ter je prebral svojo poslanico, v kateri je razvil politiko -svoje vlade z o-zirom na sedanjo vojno v Evropi. Predsednik se je odločno postavil proti diktatorjem in **poniirjevalceniM, je kongresu priporočal vso pomoč Zdr. litli držav demokracijam, ki se 1m>ro proti diktatorskim državam ter je podal iz štirih točk sestojev načrt za prihodnji mir, namreč: 1. svoboda izražanja; 2. svoboda vere; 3. svoboda preti pomanjkanjem in 4. svoboda pml strahom.
Kongresnikom je rekel, da Združenim državam ni še nikdar pretila taka nevarnost, kakor jim preti ravno sedaj
jo agiCMvno*li in s tem zadr-> <ijejo vojno od naše celine; in zaradi svoje varnosti ne smemo j nikdar privoliti v mir, ki ga bodo vsilili diktatorji, in ga bodo podpirali pomirjevalci.
Neubohodno potrebno je, da pospešimo izdelovanje orožja. Voditelji industrije in delav-
SE VEC LETAL. MOTORJEV NAROČENIH
Topot sta dobila naročila Studebacktr in pa Buick. — Fordova kompanija ima še vedno prednost. — Kurivno olje se ne sme podražiti.
Vojni department je zopet naročil veliko število motorjev za letala in sicer v znesku G1 milijonov dolarjev.
Naročila sta dobila Buick in
stva so se odzvali. Vendar pa . Studebaokcr Corporation.
smo zadej z izdelovanjem ae roplanov, spredaj pa smo z grajenjem bojnili ladij.
Kongres* bom naprosil, da še mnogo več dovoli, da nadaljujemo, kar smo pričeli in izdelujemo municijo in vsakovr atiie vojne potrebščine, da jil. izročimo narodom, ki so sedaj v resnični vojni z agresivnimi narodi. Naših vojakov ne po -trebujejo, potrebujejo v*-*č
Zato je pozval ameriški narod, miljard vrednega obrambnega
''.» prinese žrtve, da je ta nevarnost od vrnjena.
Poglavitne točk:- piedsedni-Ui ve poslani *o na 77
f-o:
Buick je General Motor.«? podjetje.
Ford Motor Company ima še vedno prednost. Njen kon-trakt za letalske motorje predstavlja vrednost 123 milijonov dolarjev.
Po rti Motor Company je načela graditi v River Rouge pri Detroitu livarno za magnezij.
Magnezij je lahka kovina, ki i-gra zelo važno vlogo pri gradnji letal.
Zadnji čas je cena kurivne-mu olju znatno poskočila. Narod noobrambna komisija poroča, da je te podražitve niso povzročila vladna naročila, pač pa privatniki, kajti skoro vse nove hiše imajo peči na o-lje.
Narodno-obrambna komisija dostavlja, da ni nobenega povoda za nadaljno podražitev.
orožja.
Blizu je čas, ko jim ne bo mogoče plačati v gotovini. Ni-koiigre« kakor ne priporočam, da bi jim i posodili v dolarjih. Skoro ve*
Zavedati se moramo, da je njihov materjal bo ob času
vporaben za našo lastno obrambo. V gotovem času po končanih sovražnostih nam bo poplačano s sličnim materjalom,
ŠTEVILO NEZAPOSLENIH NARASLO
Industrije so sictr zaposlile precejšnje število ljudi, istočasno je pa dosti farmskih delavcev izgubilo delo. — Zaposlenih je pa več oseb kot jih je bilo leta 1 929.
te starostne meje.
Ce v tovarni manjka izvež-baniii delavcev, prevzamejo tisti, kar jih ji*, vlogo nadzornikov iziroma inštruktorjev. V razmeroma kratkem času se nauči navaden delavec dela, ki so jih prej vršili samo strokovnjaki.
Perkinsova proti spremembi delavskih postav
Delavska tajnica Frances Perkins je sporočila Kongresu, da bo nasprotovala vsaki večji spremembi delavskih postav, ki bi jo _skušali izvesti pod krinko na rod no-obrambnega programa.
—	Ves narodno - obrambni program, — je rekel, — temelji na obljubi, da ne bodo ogroženi delavski pogoji ter da ne bodo zmanjšana socialna in gospodarska izboljšanja.
—	Ce je bila kdaj potrebna mezdno-urna zakonodaja, je
V bližini East Brunsv/ieka, X. J.f so agent je zakladniške-ga departmeiita in državni po lwisti na Silvestrov večer aretirali 31 letnega Hermana Schimminga poti obdolžbo, da je obratoval nepostaven žga-njekuh, ki je produeiral na dan tisoč galon žganja.
John I.oiihard, voditelj zveznih agentov v Trentonn, je namignil, da bo vkratkem aretiranih deset Schimmingovih tovarišev.
Schiming je bil zarental veliko farmo ob Cranburv-South River cesti ter postavil v sked-J nju moderno distilerijo. V o-koli<*i so bili noč in dan stražniki, ki so s* posebnimi električnimi aparati opozorili gospodarja, če se bliža farmi kakšen tuje*. Schimminga so aretirali, ko se je vrnil z obiska na Staten Tslandu.
Novo" orožje papeževe garde
Dvesto mož papeževe garde je imelo do novega leta moderne x^usko', ki so jim b le pa po novem letu zamenjane s starimi puškami iz Napoleonovih časov. Za tako puško je treba dveh mož: eden jo baše, dru^l pa strelja ž njo. Z njo j<* mogoče streljati na raza 1 jo 1<MH) j a nI o v.
Čemu ta nenadna izpromem-ba. nilw'e ne ve. Nekateri pravijo, da se papež zelo zanima za starinske uniforme in -ta-rnsko orožje.
Japonski vnanji minister za mir
bil mir leta 1019 mnogo manj krivičen, kot pa tako "poniir jevanje", ki se je pričelo celo že pred Mmakovem in ki so
nadaljuje pod novim redom za ali pa, ako bomo hoteli, v dru-tiranja, ki že preti, da se raz i geni blagu, ki ga izdelujejo in siri na vsaki del sveta.	j ga mi potrebujemo.
Prva doba vpada v naš dt! Recimo demokracijam: — sv(ta ne bo tedaj, ko so bo iz-j "Pošiljali vam bomo v vedno kreala prava armadi. Potre- večjem številu ladje, aeropia bne strategične točke bodo za-(1,e, tanke, topove." Taka po-. ; (Ili tajni igenti in njihovi za-1 moč ni vojni čin. Ako pa se Hepljeuci — in ve'i ko število j diktatorji odločijo, da gredo z r»h je že tukaj in v latinski |z mami v vojno, tedaj ne bodo Ameriki.	j čakali, da bomo storili kak
Naša narodna polRIkr. v vna-i vojni čin. rj.'h zadevah sloni na spošto- i Vsi se moramo pripraviti, vanju pravic in dostojanstva j <la prinesemo žrtve, ki jih zn-vseh narodov. Vsled jasno iz-jhtevTa položaj. Del teh žrtev ražene volje naroda se moramo | pomeni večje davke. Nikdo pa v vsakem aziru zavarovati; j ne sme in mu tudi ne bo do-moramo pomagati vsem onim j voljeno, da ol>ogati pri tem odločnim narodom, ki se upira- načrtu."
ANGLEŽI NAPREDUJEJO V LIBIJI
Angleži so so ddbro zavarovali v zavzeti Bardiji ter so takoj pričeli prodirati dalje proti Tobruku, ki so nahaja 70 milj zapndno od Bardije. Aeroplani ho že pričeli sipati bomlbe na močno utrjeni Tiibruk in v teh bojih so izstrelili 11 italjan-sk:4i aeroplanov, medtem ko Angleži uiso izgubili niti enega aortiplana.
Konferenčni urad, ki je pri vatna statistična organizacija, poroča, da je meseca oktobra in novembra ra raslo število nezaposlenih za 573 tisoč ter znaša zdaj 7 milijonov 217 ti-.-oč ose»b.
To poslabša ij«. na delav-i-cm trgu je >zelo presenetljivo, tol-lnačiti ga je pa mogoče le ra ♦a način, da jj po pospravljeni :etini izgu'bilo v°Iiko število farmer, delavcev delo. Konferenčni urad coa* število leii delavcev na 805 t:.-oč S tem je o^.ehtano število r.eiavcev, ki "ili je zaposlil i indu inja.
Meseca novembra je bilo v
Združenih državah zaposlenih 48 milijonov 132 tisoč oseb. S tem je bila prvič presežena meja izza leta l(J2i), ko je bilo zaposlenih 47 milijonov 847 tisoč o«eb.
Pomisliti je pa treba, da jo v zadnjih desetih letih število nezaposlenih liara. za približno sedem milijonov. Ce bi tega ne bilo, bi danes sploh ne bilo nobene nezaposlenosti.
Večina farmskih delavcev je trciba smatrati za sezijske delavce, ki jih farnierji pozimi ne potrebujejo, dočim jih spomladi zopet najamejo.
UGODEN DEL. POLOŽAJ V NEW YORKU
Tovarne v newyorski državi imajo za milijone dolarjev vojnih naroči?. — Manj stavk.
Newyorska delavska komi-sarka 'Freida S. MiLler je objavila poročilo, iz katerega je razvidno, da je po tovarnah v newyorski državi zaposlenih zdaj več "delavcev kot jih je bilo v rekordnem letu 1929. —
Značilno mnenje brazilskega lista
Radijski govor japonskega .vna njega ministra Ya>n k a | Matsuoka je bil predvsom na-i men jen Japoncem, živečim v j Severni, Centralni in .Južni j Ameriki.
— Z narodi tistih dežel, v j katerih živite, sem pripravljen Dnevnik "O Impareial", ki ^delovati, — je rekel. — Mo-
.izliaja v Rio de Janeiro, pra-j Iite> <la v tom letu no ho''"<> vi v svojem uvodniku: — Ne , živeli razsula civilizacijo in za-deljski govor ameriškega pred-j vzemajte so pri vsaki priliki sednika Roosevelta dokazuje, j za lllir-
da so Združene države že v '----
vojni z Nemčijo. Amerika se naglo spreminja v angleški ar-zenal. Anglija je že zdaj spremenjena v pekel, in če bo ostalo v tem peklu še kaj živih Angležev, bo postalo Angleško otočje po preteku šestih ali o-smili mesecev oporišče za ameriška letala, čijili naloga bo sistematično zrušiti Nemčijo. Letala bodo'pilotirali Kanad-
potrebna v sedanjem času, ko. čani, Avstralei in Novozea-
Toda, — dostavlja Miller jeva, — tovarne so komaj zajede izdelovati vojna naročila v zne-
Po zadnjih poročilih je bilo v Bardiji vjetih nad 30,000 j ^ ^^ mi,ijonov dolarjev. ulja nov * Šestimi generali, Angleži pa so imeli samo 400; |Mdlerjeva je mnenja, da za-
Jtalj
mrtvih. Angleži so v Bardiji dobili tudi mnogo tankov, topov služijo liberalne delavske po in orožja ter veliko zaloge živeža in drugih potrebščin. Ni pa j stave ves kredit za nagel po-šo gotovo, ako bodo Angleži takoj pričeli oblegati Tobruk. | vratek prosperitete in za naglo produkcijo v vojnih industrijah.
četudi «o že zavzeli Sidi Riiseeh in E1 Gubbi malo južno od mosta. Mogoče bodo prodirali mimo mesta dalje proti zajpa do, da se polaste mnogo važnejšega lifbijskega mesta Ben-
*azija'	I * I \ i
ist o padcu Bardije v Rimu še ni bila objavljena, pač pa >i*je sporočilo narodu, da "so boji za Bard jo še v _eku,'' « čimer hoče pripraviti italjanski narod na usodno j probleme.
, 1— Tekom prvih desetih me
Postavno zajamčeno kolektivno barantanje je znižalo število štrajkov na minimum. Delavci in gospodarji rešujejo sporazumno težavne delavske
seceV lanskega leta, — pravi Millerjeva, — se je moral pečati delavski department s 1400slučaji ter jih je neformalno rešil devetdeset odstotkov. »Stavk je bilo samo IMi, vsled stavk prizadetih delavcev pa komaj dva ti^oč. V 54 slučajih je Delavski unjd dosegel uravnavo. V 29 slučajih so delavci odgodili stavko, čakajoč odločitve Delavskega u-rada.
V državnih delavskih posredovalnicah je več tisoč' žensk izjavilo, da so služkinje, med njimi j?h je bilo pa mnogo, ki so delate tekom svetovne vojne v municijskih tovarnah. Vse so zoj>et zaposlene vri izdelovanju municije.
Ni že dolgo tega, ko ni dobil štiridesetletni možak več dela, češ, da je prestar. Zdaj ni več
veliko število kongresnikov zagovarja podaljšanje delovnega tedna, češ, tla bi bilo to v interesu vojne produkcije.
— Sedanje postave, — je rekla Perkinsova, — predstavljajo izboljšanje, uspešnost in narodno edinstvo.
Nadvse značilne so naslednje besede delavske tajnice: — Narodno - obrambni program bo s svojimi brezštevilnimi prilikami za delo in zaslužek zlomil še pred koncem leta 1941 hrbtenico nezaposlenosti. V prihodnjih osemnajstih mesecih bo dobilo delo in zaslužek od pet dip šest milijonov moških in žensk.-
Železniškim delavcem zvCšana plača
Col. Philip B. Fleming, me-zdno-umi administrator, izjavlja, da bo s 1. jmarcem 70 tisoč železniškim uslužbencem povišana letna plača za več kot sedem milijonov dolarjev.
Delavci na progah, postrež čki na postajah, natakarji v jedilnih vagonih, klerki itd., bodo dobili najmanj po centov na uro.
Nadalje je m ing, naj dobivajo moški in žon-ske v p'otilnici industriji, najmanj .'>7 in pol centa na u-ro. Ta odredba stopi v veljavo že 27. januarja. Tiče so 44(H) delavcev.
lanci. To je pravi smisel Roo-seveltovesra irovora.
Willkie — naslednik
White-ov
Znani ameriški časnikar, 72 letni William Allen White, je odstopil kot predsednik '4 Odbora za Obrambo Amerike potoni pomoči zaveznikom."
Kot njegovega naslednika o-menjajo nekateri Weudella L. Willkieja, poraženega republikanskega predsedniškega kandidata.
Willkie, ki je v Floridi na po. čitnieah ter se namerava ta teden vrniti v New York, jo rekel, da ne ve ničesar o tem in futli ne ve, če bi sluržibo spre -jel, ako bi mu bila ponudena.
Churchill čestital avstral. predsedniku
Voščilo napačno § tolmačijo
Na novoletno četitike itali-! janskega kralja je odgovoril predsednik Roosevelt z bese dami: — Upam, da bo italijanski narod v prihodnjem letu deležen sadov pravične^ i miru.
Te predsednikove besede >o italijanski listi po svoje zavili in j h j K) svoje tolmačijo.
Neki rimski časopis napri -mer namiguje, da se predsednik Roosevelt strinja s cilji Italije. —
i— V svoji čestitki, — piš<„ list, — je hotel predsednik p vedati, da se Italija bori za mir, ki bo prinesel italijanskemu narodu svobodo, za mir, k' bo zajamačil Italiji nadvlado nad Sredozemskim morjem, ter za svobodno Evropo, ki se bo znebila vsakega vnanjoga vmešavanja.
Angleški ministrski predsednik Winston Churchill je br-zojavil avstralskemu ministrskemu predsedniku R. G. Men-zies*u: —
— Avstralskim vojakom če-
, ... , ™ jstitam, ker so dosegli tako ču-odrcdil col. Flo- . ..	.	....
dov.te uqpehe v ofenzivi proti
Prodor fronte in za -jetje tako velikega števila u-jetnikov je vojaški uspeh prvega reda. Prepr« an sem, da bodo temu sledili še večji uspehi.
... j Bardiji.
Manj WPA delavcev
AJbner E. Lamed, WPA administrator v državi Michigan poroča, da je v teku zadnjili devetdeset dni pustilo štari-
Calles se bo vrnil
Svojočasni mehiški narodni junak in predsednik, general Ca lies, se bo vrnil v svojo domovino, katero je moral zapustiti meseca aprila 1. 1 !>.'$<».
Ca I le«, ki je zdaj star <1'» lot, jo sredi velikih političnih zmed enajst let naeeloval mehiški republiki ter je po pravici zasluž i naziv železnega moža. "
Časnikarji so ga vprašali, če se ros namerava vrniti v Mehiko, kdaj so bo vrnil, in i kaj bo jhhVI j>o svojem po-| vratku.
Odgovoril jim je njegov tajnik George Cast e lian o*:
— Cal'es se bo vrnil, toda zaenkrat še sam natančno ne ve, kdaj. Ko je bil preti štirimi leti prisiljen zapustiti svo-
najst tisoč delavcev delo pri fenziva v Afriki kmalu kon-WPA. Vsi so dobili zaposlen je. čala s popolno zmago angle-v privatnih industrijah.	škega orožja.
Avstralsko čete so tvorile prednjo stražo angleške arnia-j jo domovino," je pod^fizjavo, de, ki je zavzela važno italijau- ( ki jQ tudi sedaj ponavlja ter sko postojanko z naskokom. I se glasi:	4
Vojaški izvendenci v Londo-| __ Nikdar, nikdar, nikdar nu so prepričani, da se bo o- Be ne bom vrnil v MeliUto z na-
menom, da <bi «e vdejs-tvoval v mehiški politiki ali v mehiški vladi.
r
»VaiiAS HISODi"-New YorlE
^Tuesday, January 19 j 941
VSTANOVLJEN L. 1893
"GLAS NARODA"
(VOICE 0# TOK PŽOPLJE)
maA PublUbed by Sterenfe Pobllihlnc C—»any, (▲ Corporation). Frank Sakier, President; 3. Lupah*. Sec. — Place of buelneea of the end addreeeee of above officer«: 216 WEST 18th 8TBEBT, NEW YORK, N. T.
48th Year
"Glee Naroda" la leaned every day except Saturdays, Sundays and Holidaya
Subscription lenrty 96.—. Advertisement on Agraeauot
Ea celo leto velja list sa Ameriko in Kanado $6.—; sa pol leta $3.—; aa Četrt leta 91-00- — Za New York aa celo leto 97.—; sa pol leta 93.00. Za inooematvo sa celo leto 9?.—; aa pol leta 93-60.
**Glaa Naroda" Izhaja vsaki dan izvzemši sobot, nedelj in praznikov.
"GLAS NABODV Ml WEST 18tb STREET, NEW YORK, M. X. Telephone: CHelsea 9—1242
VZEL NAM NI SAMO SVOBODE. PAČ PA TUDI NAŠO SLAVNO ZGODOVINO!...
Iz
Konci novembra so ujeli Grki v bližini Korice 2. ber-saljeraki polk, ki je veljal za Mossolinijevo telesno -stražo ter je bil sestavljen iz vojakov, ki -so se že odikovali v Abesiniji in Albaniji. Polkovnik in nekateri častniki so bili odlikovani s Hitlerjevimi odlikovanji, kajti 2. bersaljerski polk je tvoril častno stražo o priliki Hitlerjevih obiskov v Rjimu.
Itaiijanski j>ohod v Albanijo in na Grško je primerjal Mussolini s starorimskimi punskima vojnami, ko -so Kartaža-i;i s svojim poveljnikom Hanibalom ogroža 14 Rim.
Primera je šeipava in nikakor ne drži. Italije se ni bilo treba ničesar bati, niti od Albesinije, niti od Albanije, še manj pa od Grške. Abesinskemu negušu, albanskemu kralju in grškemu ministrskemu predsedniku ni prišlo nikdar misel igrati vlogo osvojevalca in zavojevalca.
Mussolini je bil pač prepričan, da mu bo na Grškem šlo vse tako gladko kot mu je šlo v Abesiniji in v Albaniji. — Grki imajo le majhno armado, — si je govoril, — malenkostno mornarico, .par letal in skoro nobene vojne industrije.
Kaj se je torej zgodilo na Grškem? Po nazorih diktatorjev mora vedno zmagati nasilje, duh se pa mora nasilju podvreči in sicer za to, ker je neoborožen.
Na Grškem in v ALbanijTi se je izkazalo, da so ti nazori napačni. »Malenkostno število Grkov je pognalo mogočno Mussolinijevo armado v beg.
Neki angleški časnikar, ki je bil priča predaji drugega bersaljerskega polka, poroča o italijanskem častniku, kateri je jezno vzkliknil, ko je moral izročiti svojo sabljo: — Mussolini nam je vse vzel! Vzel nam ni samo svoibode, pač pa tudi našo slavno zgodovino!
Tisti častnik je najbrž imel pred očmi vlogo, ki jo je igral v devetnajstem stoletju italijanski narod v bortbi za svobodo evropskih narodov.
Italijan Mazzini je pozival narode, naj poženo iz Ev-lope zadnje ostanke despotičnih in absolutističnih idej. Pridružilo se mu je nešteto italijanskih pesnikov in mislecev. In ko se je italijanski narod naposled liznebil vseli tujih vezi, se je zdelo, da je zavela iz Italije po svetu nova pomlad.
Navdušen odmev je prišel iz vseh deloV sveta, predvsem pa iz Anglije, ki je dolga desetletja z zanimanjem opazovala borbo italijanskega naroda za svobodo.
Ali naj bo vse to pozabljeno? Italijanski narod je bil bolan, hudo bolan, ko je postal plen nasilniika, ki mu je vsilil življenske postave, katere niso mogle biti nobeni deželi bolj tuje kot so bile Italiji.
V Mazzini je v i šoli so se Italijani naučili sovražiti tuje tiranstvo. Pol stoletja sta italijanska znanost in književnost ustvarjali človeštvu boljšo bodočnost. Stari rimski vladarji ;-o počivali globoko pod zemljo, edinole šolarji so se učili starorimske zgodovine, sicer pa ni bilo nobene zveze med moderno Italijo in starim Rimom.
Samo norec bi utegnil to zvezo obnoviti. In norec se je zares pojavil. Iz strelnih jarkov svetovne vojne je prišel ta norec in pustolovec, nasilnež in podivjanec, ki ne misli na nič drugega kot edinole sam nase.
Omenjeni časnikar iz Korice je opisal odhod ujetih bersaljerov. Ničesar skupnega niso imeli z rimskimi legio-narji, kajti moderni človek nima navzlic širokoustnim frazam današnjih diktatorjev ničesar sknlpnega s pradedi, živečimi pred dva tisoč leti.
Vojaki drugega bersaljerskega polka so bili družinski očetje iz Lomtbardije, ki so Ibili že do grla siti bojev v Abesiniji in Albaniji.
Med njimi je bil čevljar iz Mantove, ki je pustil doma ženo in tri otroke; sirar iz Villafranče, ki je mislil na svoj sir in na svojo staro mater; brivec iz Solferina, ki bi *i rad z britjem, ne pa z rezanjem goltancev služil svoj kruh.
Ti vojaki so metali proč orožje, in om Častnik je ponovil besede: — Našo slavno zgodovino nam je ukradel, ta Mtssolini! — ter strgal s prsi Hitlerjevo odlikovanje in ga pohodil v blatu.
PONAREJENI 500 DINARSKI BANKOVCI V STEKLENICI.
tRadvanjčani so si zelo oddahnili, ko so doznali za nov uspeh »varnostnih organov, ki so odkrili pri ženi že zajetega ponarejevalca Grašiča 25 ponarejenih bankovcev po 500 din, ki so bili lepo zaprti v steklenici za vkuhavanje sadja.
Nek i staji Graš i če v zn an r je prišel te dni h Gršičevi ženi, ki stanuje v bližini Radva-nja. Sporočil je, da ve za nekoga kujx'a, ki bi ji odkupil ponarejene bankovce po primerni ceni. Grašičeva je odgovorila. da to lafliko <tori, ker in|a še nekaj falzifikalov. Po dogovoru naj bi prišel kupec v inestni park, kjer sta .ga Graši-čeva in Grašičetv prijatelj čakata ob določeni uri. Ker* pa kupca ni 'bilo, sta se napotila proti kolodvoru. V veži postajnega poslopja pa so polici j-f^ki organi postali pozorni na zavoj, ki ga je nosila GrašiČeva s seboj. Pozanimali so se za vsefoino in so bili nemalo začu-dein, ko ois našli v ermetično zaprti steklenici za vkuhavahje sadja 25 ponarejenih bankovcev po 500 din.
Organi javne varnosti so Grašičevo takoj zaslišali, razen tega so aretirali zaradi soved-nosti še Grašičevega znanca ter neko Ano Kovačevo in Pavlo Letnarjevo. Varnostni organi so bankovce v skupni vrednosti 12.500 din zaplenili ter marljivo poizvedujejo za nadaljnjimi morebitnimi razpečevalci, da obvarujejo prebivalstvo pred posledicami in škodo. .
ZLOČIN V DRAŽI VASI • NEPOJASNJEN.
Pred .petčlanskim .senatom o-k rožnega sodišča 'v Celju se je zazgovarjal 37 letni, na fftum ob Sotli pristojni delavec in živinski prekupčevalec Albin Stili iz.Draže va-i blizu Loč pri Poljčanath zaradi razbojništva in usmrtitve.
l&tili je bil obtožen, da so je v noči 31. maja v Draži vasi v družbi doslej neznaneira storilca splazil skozi Vucejev mlin. ki je bi'1 v pogonu, v p^vo nadstropje 'hiše, kjer sta stanovala m'linar Franc Vucej in n.jego-
že spala. Po Vueejcrvi izpovedi je zahteval Stih od njega kljuke blagajne in denar z besedami: "iKde imaš novas, kde imaš ključe V* Stih je napade! Vucc-ja in njegovo »ženo Ur prizadejal Vuceju z nožem devet poškodb, njegovo ženo pa je tako poškodoal da je poškodbam spoznal Allbina Štrha po tem, Voice je vega hlačnega žepa, odprl blagajno ter vtzel iz nje 1400 din gotovine, 700 din vredno srcibrno uro z zlato verižico in 410 din vreden samokres.
iStih je dosledno tajil zločin in izjavil, da je po nedolžni m zaprt. Na kraj zločina je prišel ponoči šele tedaj, ko so bili pozvani na pomoč orožniki in ko se je bila zbrala pred Vuce-jevo (nišo že večja skupina va-rčanov. Obtožnita navaja, da je Stih dobro poznal razmere v Vucejevi hiši. V preiskavi je Stih dolgo tajil, da je bil nekoč, v Vucejevi,hiši in da mu jo Vucej na njegovo prošnjo menjal bankovec za 1000 din, pri čemer je s ključem odprl blagajno, kar je Štiih videl.
Franc Vucej je izpovedal, da lahko potrdi pod prisego, da je v tistem storilcu, ki nru je vzel ključe in .ga oropal, zanesljivo ker se drži Stih malo nagnje-ker se drži Stih malo nagnjeno naprej in ker je imel na sebi siv sukjič in rjavkast pokve-čen klobuk. Ta suknjič in klobuk so našli pozneie orožniki v Štihovem* stanovanju.
»Vinko Ofbrul je izpovedal, da je v zaporih v Konjicah sporočil Stiihu, da je Vucejen*a žena podlegla poškodbam. Stih je pobledel, se prijel za glavo in dejal, da ibo sedaj zanj slabšo. ObruH mfu jo svetoval, naj rajši prizna- če je kriv, ker bo sicer dofbil vrv na vrat. Stih pa je odigovoril: "Če je temu tako, imam' prijatelja, ki m-e ne bo izdal."
Po orožniškem poročilu je Stili nekako pred 2 letoma zahteval od svoje matere v Zalogu izplačilo dote, oziroma odpravnine v znesku 15,000 din z crožnjo, da jo bo sicer zaklal. Mati nun je izplačala denar, potoni pa se je nastanil pri svojem svaku in sestri v Draži vasi, kjer je začel prekupkčevat z živino. Ko je Stih t noči na 24. febr. 1939 popival v Guč-va žena Marija. Vucejeva stanovi gostilni v Tepanju in v vi-
STRAHOTE
V O IN.is
1
času primerna
KNJIGA Spisala Berta pl. Suttnerjj 228 strani
Cena 50 centov Dobite jo pri
KNJIGARNI SLOVENIC
PUBLISHING CO. 216 W. 18 St., New York
Peter Zgaga
PA SEENA O NEMŠKIH ...
§
«1111^
m
Najboljši prijatelj
▼ nesreči vam je:
AMERIŠKI AEROPLAN1 ZA GRŠKO
Ameriška vlada je šla naglo na delo, da izpolni obljubo predsednika Roosevelta, ki je včeraj v kongresu senatorjem in poslancem priporočal, da Zdiražene države nudijo vso pomoč demokratskim državam v njihovem boju z diktatorskimi državami, ter je določila Grški večje število aeroplanov, ki «e grade aa* ameriško armado. Gnška ibo te aeroplane plačala
v gotovini.
SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDN0TA
BRATSKA, DELAVSKA PODPORNA USTANOVA
Sprejema možke in žeriske v letih od 16. do 50, in otroke do I 6. leta starosti.
ČLANSTVO: 52,000
PREMOŽENJE: $8,000,000.00
Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ Glavni a tan:
2657-59 S. Lawndale Ave., Chicago, 111.
njenosti tam prenočil, mu je nekdo izmaknil 6800 »din.
Aibin Stih je bil oproščen, ker se sodišče ni moglo prepričati o njegovi krivdi.
NEVAREN POŽIGALEC NA-
PRAVIL ZA 490,000 DIN ŠKODE.
Ljubljanska policijska uprava jo prejela kratko poročilo o-rožniške postaje v Celju, da je neki požigalee v celjski okolici za žgal razna poslopja in hiše ter povzročil do 490,000 din škode. Teh požigov, ki so se dogodili zadnjo čase v celjski okolici, jo snufljrv neki Kristjan L., rojen 1. 1912 v Hamburgu, pristojen v občino Trbovlje, ki se potika okrog in je nevaren tuji lastnini.
MATI JE NAGOVORILA SINČKA K POŽIGU.
(V Hrvaškem brodu pri Krškem je te dni nenadno nastal ogenj v strehi hiše posestnika Antona Podborška. Kljub takojšnjemu nastopu gasilcev in sosedov je lesena hiša zgorela do tal. Ker se je požar pojavil že iv samem začetku v zelo močnem obsegu, je nastal sum, da je moral hišo nekdo zažgati.
lOrožni.^tvo je začelo zadevo raziskovati. Sum se je čedalje bolj zgoščeval okrog 41 letne žene jjogorelca, Terezije Pod-borškove in njenega nezako-skega sinčka, konfaj 13 letnega. Stanka. Ko so injeli orožniki dovolj jasne dokaze v rokah, so oba aretirali. Medtem ko je sin iStanko priznal, da ga je miati nagovorila k požigu ter mu celo dala rržigalice, da bi za»žgal nišo, pa njegova mati sokrivdo zanikuje. Kakor pravijo sosedje, jo Podlboršek vložil tožbo za ločitev zakona, ki je zdaj v teku. Kmalu po vložitvi tožbe je začela Podborš-kciva groziti pred sosedi, da bo zažgala mažu hišo. Tudi Vo ljudje slišali, da je večkrat k požigu nagovarjala sina, ki pa se je branil. Kar jo najbolj obremenjuje, pa je dejstvo, da je dala tik pred požarom pri ne-kent sosedu shraniti vse svoje reči. Zanimjivo je tudi, da se glasi zavarovalnina polica za hišo na njeno ime.
DVA POGRESANCA NAŠLI MRTVA.
'Pod Rogatcem. 'V želimeliski župniji so našli trupli mlade-
Ker je bilo v tej koloni klobas in klobasanja 'več kot pre-1 več, prosim vse, ki jo berejo, naj nn še za danes oproste. Še danes sem sklenil nekaj povedati o tem našem narodnem prekoristnem živilu, potem pa ne bom niti špilje omenil pozno v prihodnjo jesen.
Pregovor pravi, da je klobasa klobasa, kar pa nikakor ni res. To se reče, klobasa je že klobasa, toda le ena sama razveseli slovenskemu človeku želodec in srce, in to je naša pristna, domača, neprekosljiva in nedoseana.
O, tudi ljudje drugih narodnosti jih delajo. Naprimer Italijani, Cehi, Poljaki in Madžari. Salame, ne bom rekel, da ne znajo napraviti, toda pred našo krvavico, jetmico in riževko jih mineta modrost in učenost.
Niti Vipavci in Kraševci, ki niso samo sto, pač pa dvesto-odstotni iSlovenci, niso kos tej vzvišeni nalogi. V krvavice namreč baše j o poleg riža tudi cvebe ter jili pečene s cukroin potresa jo.
Tudi Nemci delajo klobase.
No, in zdaj sem naposled pri tem, kar sem nameraval povedati. Jaz nemških klobas nisem še nikdar jedel, vem pa, kakšne so.
Moj rajnki prijatelj Frank mi jih je o-pisal. In ko mi jih je opisoval, je jezno gledal ter preteče migal s svojimi dolgimi muštacami. Kadar je srše-no gledal in z muštacami migal, se je bilo treiba Franka bati, četudi je bil sicer nadvse dobra in blaga duša. In svoj o-pis je zaključil z besedo "mi-zerija", kar pri njem tudi ni bilo posebno dobrega pomena.
iKakor že dolga leta prej in
ga mjoškega in mlade ženske. Ugotovili ,so, da sta Franc Novak, mornariški narednik, star 33 let- in Gizela Bras i č, stara 22 let, oba Lz Ljubljane. Oba so pogrešali že od 7. sept. Pri Novaku so našli pismo na njegovega poveljnika in pa pismo na starše. Oba so pokopali na žup-nem pokopališču v Zelimijah. Kakor vso kaže, je Novak najprej ustrelil Gizelo in nato še samega sebe.
NESREČA ROJAKA.
|Na dan Niovega leta je v Brooklynu avtomobil povozil poznanega rojaka Hinkota Kneza. Zdravi se v Wyckoff Heights bolnišnici v Brookly-nu, kjer se mu zdravje naglo obrača na bloljše.
Želimo, da čim prej popolnoma ozdravi in se vrne k svoji družini in med svoje prijatelje.
KUHARSKA KNJIGA:
Recipes gf Ali
(V angleškem jeziku)
RECEPTI VSEH NARODOV
Stane samo $2.— I^Knjiga je trdo vezana in ima 821 strani4^!
Recepti so napisani v angleškem jeziku; ponekod pa so tudi v jeziku naroda, ki m<n je kaka jed posebno v navadi
Ta knjiga je nekaj posebnega, za one, ki se zanimajo za kuhanje in se hočejo v njem čimbolj izvelbati in izpopolniti.
Naročite prt:
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO.
216 ^est 18th Street,	New York, N. Y.

tudi skoro vsa leta pozneje sta Frank in njegova žena na lepem posestvu v moj; soseščini zredila in spi ta I a za božič lepega prašička. Tako rojena in vampasta je bila žival, da se fvploh prestopati ni mogla. Le žrla je in s tem delala čast svojemu imenu.
Vse je bilo pripravljeno, težak je bil pa odgovor na glavno vprašanje: — Kdo bo prašiča zaklal *
Klavec Lutršek je bil že od-potoval v staro domovino, Janeza Havbjana menda še ni bilo v Ameriki, Pelič je bil bolan, Pada rje v Martin je bil v Po rest City, Po reber pa nekje v Clevelandu.
To so bili pa tudi vsi klavci, kar jih je premogel oziroma jih premore slovenski New York z bližino in daljno okolico vred.
Frank je ves obupan iskal primernega moža in slednjič staknil nekje v Hoboken mladega čvrstega Nemca i 1 ansa, klavca in mesarja po poklicu. Izza svojega štirinajstega pa do petintridesetega leta je klal prašiče in delal klobase pri hamburškem mesarju. Naposled se je pa vsega naveličal in dobil delo na majhnem to vornem parniku, ki je po vsaki vožnji tri ali štiri tedne počival v newyorskem pristanišču.
Hans je prišel točno ob dogovorjeni uri. Orjak, kakršen je bil, je stisnil prase med kolena in ga zaklal. Kri je gospodinja rprestregla. Ogaral ga je in ogarbal, djal iz kože, ga razpolovil, raztezal in razsekal brez vsake pomoči. Čreva je strokovnjaško opral in vse pripravil.
Takrat so pa nekaj pogrešili. Menda je riža zmanjkalo ali kaj. Kratkomalo, gospodar in gospodinja sta se odpravila v mesto kupovat. Hansu sta rekla, da se bosta v dobri uri vr-ni<1 a ter naj se medtem odpočije.
Takrat se je ,pa Han^u zazdelo, da je napočila njegova ura. Samega sta pustila, ir. to je bilo tisto, kar je hotel. No-■ ben pravi rokodelec namreč j noče, da bi mu kdo pod roko 'gledal.
Tri kozarčke žganja je zvrnil in začel delati za tri. Nekaj začimb in zelišč jo bil s seooj v vrečici prinesel, drugo je pa pobral s polic in iz predalov. Delo mu je šlo bliskovito izpod rok, Na mizi je kar rastla skladovnica klobas, toda, Bogu b> di potoženo, nemških klobas: metvuršt,debervuršt, marcipan vuršt, blutvuršt, lungenvuršt in vsi drugi vuršti, kar jih premore nemška kultura, le pristne slovenske klobase ni bilo med njimi.
Ko sta se vrnila gospodar in gospodinja, je bilo delo opravljeno.
Hans je sedel v kotu, kadil cigareto, »i natakal iz steklenice ter zmagoslavno pokazal na mizo rekoč: — Fertik!
Gospodinji se je zasmilil izprijen izdelek in bi najraje zajokala, gospodar Frank je pa pomigal z muštacami, srefpo pogledal in siknil: — Mizerija!
Kako je bilo potem, ne bom opisoval, povem pa le toliko, da Hans ni nikdar več delal pri Slovencih klobas.
In to vem, da se je bil Frank ponoči menda od razburjenja zbudil ter zažvižgal in zaklical skozi okno: «— IJuster! Hej, Buster!
Odzval se mu je lajež domaČega pea, Nato je pomirjen zasipa l, češ: — Psa se pa vendarle ni lotijfi, mizerija nemška...
SshS
ESS HXBODX"-New Tori

Tues3ay, January 7, 1941
VSTANOVLJEN L. 1898
kTZANNE NOBMAND:
Pr
|>b devetih je odhajal avto-jin v kateri je, tiudo bolna, na-n Nice v Mentono. Šofer,pisala de! svojega slavnega ro-[neprestano tmbil zamudni-! mana "Žurnal?"
n, ki so hiteli z vso naglico, bi avtobus še ujeli. Med m je bil tudi mlad, morda lesetleten mož lepo zunan-i ki je podpiral starega, lo šepavega gospoda, fartina je mimo gledala na naglico Sedela je že dolgo vtobusu s knjigo oa kole-Tam še ni bilo videti nič bnoga, toda ko se -pride za sto, po ce-ti navizgor, se pori morje kakor neizmeren mehke svile, modre jš i od a. Tn daleč nekje se potem lblja kakor košček nemo-eiih in lepih sanj.
o so /bili zmeraj trenutki, > je bilo Martini žal, da jo sa-i in nima nikogar, da bi se takih trenutkih veselila z rim. Vedno in vodno sama — akšno življenje? TVtovati sa-a, kadar ima dopnst, hoditi ima po lepfti mestih in muze-h, delati, živeti sama — za-
V Men t oni so izstopili. Pot-
rki so imeli poldrugo uro pro-o. Martina jo <nitro odšla iz ^možice pred avtobusom in trenila v slaščičarno na sladoled. Stari gospod, ki ga je [»odpiral sin, je tudi prišel na
fng in nehote pogledal za lepim ekletom ter rekel: '"Gilibort, glej, kakšno de-jtTo!"
l"Krasna- ros," jo pritrdil lil/h?rt in si poravnal laso na-taj.
Ko jo šla Martina po lepem ■tarem stopnišču k cerkvi, ki je
•"iOh, ne," jo zajecljal Gilbert. "Ne veniv nimam pojma. Nikbli nisem čital ničesar od Katarine Mansfieldove."
Videti je bil jez?n kakor razdražena nVlada 'žival. Obrnil se je in hitel s stopnic. Martina se je sproščena zasmejala.
'Drugi dan pa sta se oba srečala na postaji v Niči. Očitno sta čakala na brzi vlak proti Parizu.
1**Prosim, ali sto našli hišo, v 'kf^teri jo delovala Katarina Mansfieldova?" jo j? ogovoril Gilbert in se lahnro smejal.
iZmajala je z glavo.
"V Pariz?"
*4Kakor vi," je odgovoril. "Ako dovolite, se lahko voziva
I oni, deloma s svojfo- razčlenje no rodovino, deloma z znanci — Martina je bila kakor ved no sama in 'bi ibila rada dala ves srvoj prosti čas Gilbertu Tu pa tam sta se shajala v ka varnah pri mizici za dva — njuno razmerje pa je ostalo, kakršno je billo — dobro pri jateljsko, nič več in nič manj. 1.0 včasi je Gilbert omenil, da Martina njegovemu očetu zelo ugaja. Tega je bila vesela.
iGHbert je bil ljubezniv in tve-sel mož današnje dobe in, kadar ni bila Martina nič kaj dobre volje, se je sestanku izmuznil in šel tja, kjer jo liilo ve=elo in brezskrbno. Nekega dne je rekel: ^Leite, Martina, 14. julija ie v TJaule velika slavnost. Ali bi ne hoteli z mlenoj tja? Od-
KRAJ NACLISKEGA ZBOROVANJA BOMBARDIRAN
Splošno znani Lustgarten v Berlinu, kjer so pred nekaj dnevi ob priliki zračnega napada na Berlin padale bombe z angleških aeroplanov.

skupaj in mi bosto kaj pnve- peljala bi se v soboto zvečer dali o Mansfieldovi.'*	in v ponedeljek ztutrai bi so
•^To iS o čudim," je rekla vrnila." Martina z nežno ironijo, "no I*'Za dva dni?" je rekla "Nfar-
aponvinjam so, da <bi'bila midva skupaj študirala —"
• '"Xo. mislite si," s< je zasmejal Gilbert, "da sem eden izmed vaših znancev, ki va-obišče v vašem vagonu."
Vlak se je prijetno zibal. Na desni so bid i vrtovi s citronov-ci, vrtovi kakor iz pravljic. Nn levi strani .ie bilo morje in v njegovfti valovih se kopale pinije in zlatordeče skale. Mar-tina in Giltbert eta -e pogovarjala o'velikih rečeh: o zakonu,lUinktf kdo ljubezni in prijateljstvu.	I spremi ial
tina. Biti z njim dva dni? Pogledala ga je. Bil je takšen, kakor sicer, odkritosrčen in miren.
Martini se je nekoliko stisnilo srce.
Kadar podmornica napada
■V oddelku za posadko je le.kaj sekund in padlo je povelje: nekaj zložljivih postelj, my za ("Spustite "periskop!" in stol. Miza čestokrat nad«*- Kapitan so je odmaknil od p; m-ešea posteljo, kajti kdor ni-inskopa izdal nešteto povelj.
»"Stopil bi na vlak v Orsa-gu ob 16.20. vi ipa bi lahko vstopili na postaji An stori i tz. Kaj pravite k tomfu?"
^'Pa zakaj?" se je začudila Martina in zardela.
"Moj Bog. zato. ker bi me iz iruoje rodihine
ma posla, ntora ležati, da porabi čim manj zraka. Nadalj-na ozka soba ima pono-en napis: soba za častnike. Na levi strani so zopvt pipe in ventili, "J na desni pa je nekaj zložljivih postelj. T>ve, tri postelje so vedno pokrite z mapami in ze
Vsa .|K)velja so bila v hipu izivr-
šena. Ponovno j: prišel k pe-lpove. da so naštfli samo na Ja-riskopu in vse cči posadke so ponskeni nad G5.000.000 prebivalcev. < 'o prištejemo še Kore-
Vzorna vzgoja japonskih otrok
(V pogledamo stat i-1 i ko *tc- joblačenjo mnogo časa. toga ni-vila pr<'l.i valcev po"dinih dr- koli ne .zanemari. Igra/o in za-žav. vidim*), da je Japonskasbavaj so lahko japonski otro-ona najhilj obljudenih na sve-jei pri mili volji. Mati vcepi o-tn. Statistika iz lota 1930 namjtiokom predvsem ljub zon do
narave. IV-i jih. kako jo treba
bilo uprte vanj. V očeh se ntu je začrtala slika, ki jo je gledal le dve sekundi. Rad bi še gledal, toda podmornica hiti in brazda bi se poznala. Brzina pa
mljevidi. Tudi oficirji žive po miom biti, zlasti pa brzina v od-
IGilibert je propagiral prija-j (Morda stari gospod, jo po-teljstvo. Vodno in v vsem. In'mislila Martina, stari gospod, dasi mu je Martina prikimava-;ki mu je ugajala? Tn če sva la in dasi je sama premišljala!prijatelja, čemu te »bojazni? pravi italijanski biser, je za- cesto o njem kakor o najbolj-1 T)va dni pred 14. julijem je diišala za seboi naglo korake išem zdravilu današnjega časa, j telefoniral Gilbert. Ko so je zgoraj nasloni i na ie začela hiplcina biti na dnin ""Torej fvelja? No bosto od-
svojega srca drugačnega nazi- rekli? Gotovo?"
ngrajo, so je nekdo za njo usia-vil. Ozrla se ie in spoznala mladega moža iz avtobusa. Spogledala sta se brez nasmeha, brez pozdrava in se spet zazrla na morsko gladino hiaein-tove barve. V daljavi — in čisto sama — kakor Martina, je plula ladja z rdečinfi dimniki.
Izmed pkrtrvikov so ostali visi spodaj pri sladoledu in oran-žadi. Tudi majčkena sreča. — Zdajci se je Martina obrnila in rekla trdo, ker je s tem merila v svoje srce:
•"Ali ne veste, prosim, je-li v M-entoni Se hi^a, v kateri je aivcla Katarina Mansfieldova
ranja. Gilbert je bil tako ljubek, tako vesel, in dečko prijeten. Tn okrojjf in okrog je pa.lala noč z zvezdami in sni.
Na posta ji «v Parizu sta se poslovila. .
iGiibert, inženjer v podjetju svojega očeta, seveda ni veliko čital.
""Tzfc!<braževala vas bom," se je smejala Martina, "posojala vami bom knjige in hodila z vami na razstaivo--"
"Prav knflalu, ampak gotovo!' se jo smejal Gilbert.
tToda naslednji dnevi v Parizu so pokazali, da je Gilbert zaposlen deloma s svojim de-
DARILNE POSIUATVE v JUGOSLAVIJO in ITALIJO
1M
DIN.---f 2.20
DIN.---$ 4.00
DIN.---$5.85
DIN.---5 5.25
DIN.---
DIN,	— — —	$35.—
DIN.---$85.—
V DINARJIH
V LIRAH
50	LIR---$ 2JM
100	LIR---$ 5.—
200	LIK---$ 9-50
300	UR---$Hv—
500	LIR---$22 JO
1000	LIR---$44—
2000	LIR---$87—
Ker zaradi položaja v Evropi paraiki neredno vozijo, tudi za ižplačila denaraili pofiiljatev vzame več časa. Zato p* onim, ki fele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po C A B L £ ORDER, za kar je treba posebej plačati
$i.-.
Vatad rmtmtr t Bvr«p| ni wmli Jl»»UfU> ta ItalU* MkaaU ienvjft v DOLARJIH, bami mm* V	tt. Uršk. UU tHJO ten a tn Orige
5LOVENIC PUBLISHING CO.
it i I^OtNlftRl ODPiLtl ; st
MlMlMklM: Hl»# York
>"Da, velja," je odgovcrila in polozi'a slušalko. Rada bi jokala, toda ali so kdo joka zaradi prijateljstva? Prepričana jo bila. da mu bo po telefonu pošteno povedala.
Toda zakaj je vedno čakala? Tn na kaj je čakala?
Zadnjo noč ni zatisnila očesa. Zjutraj pa je sama seihe zalotiila, da meče z veliko naglico vse potrebne reči v kov-čeg. Vse njene kretnje so kričale: "Da, da, da" medtem ko jo srce pravilo, tiho in boječe: "No."
(Ko se je poptc»ldne vrnila iz mfinistrstva. se je iznova ozrla na kovčeg kakor v vročici, potem pa je legla na otontano. Zdaj se je bližal trenutek, ko zapušča Gilbert dom svoje rodbine, tisto lept> hišo na vrta; v sprent=tvu očeta ali pa katere izmed njegovih lepih sester se pelje - postajo.
In odslej ni spustila oči z za-pestno ure; vlak pelje na austerTiško postajo in Gilbert pogleda skoči okno, pa vidi da Martine ni tam. — Martina je držala uro v roki, in njene »«či so sledile minute in sekunde, ki so malone zvenele v njenem srcu.
Vlak odhaja.
•Gilbert zmigne z rameni in sede rv kot vagona. "Neumno dekle pokvari izlet," da, tako nekako pravi — slaba prijateljica. da, tako nekako. In Martina se je razjokala.
načelu "tople postelje" kar pomeni, da tisti, ki koga zamenja v službi, lože na toplo posteljo. To »e t ova rišk o. Celokupna notranjost pod-
lučnosti..
1"Vstavite oba motorja! Dvignite počasi p' liskop!"
(Kapitan bulji v poriski-p. Posadka ga nemo gleda — odigra-
morniice je tako komplicirana, ,va s<» drama--
da nloia postati tudi nmrnarj "^Poglejte k cevem!" St» no-
na podmornici stroj. V-ak član posadke pozna vse tajnosti podmorniee, kajti to sm- izbrani ljudje. Poročnik, tretji oficir iai neki mornar so menda jce sto-tič pogledali torpeda in cevi-kajti rabili jih bodo vsak trenutek. Velika nesreča bi bila. če 'bi torpedo zgrešil svoj eilj. En sam torpedo stane 2000 funtov in tudi sovražnik bi podmornico odkril. Vso ji1 v rodu.
ka.> nemih pogledov, še malo razmišljanja. V duhu j<i že štel sekunde, če vzdigne periskop prekasno, jo za vedno izgubljena prilika, če so prenagli, bo morda opažen in izirubljen. Odločil se je. I'kazal, da počasi dvignejo perisk p. R(»ke je vtaknil v ž p. da ura skušnjava ne zmoti in n«' dvigne preveč.
l"Dovoij!" Samo hipec je irle<lal in dovolj jo videl; kaj)i-
po-tavljati ovM.U' v vazo in negovati rože. Vsak listek, v.sa-jo. Fonnozo, Snhalin in pri pa-1 ka vejica in vsak jiopok mora dajočo otoke, lahko r«*č« ;no. da biti negovan, vso mora tvoriti šteje Japonska .kroir !M UM M >.fMW) j lepo celoto. Tn pri v-o j ]jro<to-
sti j japonski otrok do -tur-šnv vedno spoštljiv. Na mladih japonskih obrazih vidimo vedno smehljaj. Japonci nikoli no pozabi/o besed svojega volikoira iiv driiana Konfueia:
prebivalcev. Povprečni l< tni prirastek znaša na Japonskem 900,000 do I.IKK).O(K).
Japonci prav pojmujejo ]>o-liM'n populacijo in njihovo družinsko življenje naravnost v. zorno. Ob rojstvu otroka za- ,Ph*nw»nit n'ovek je ve«lno vesel.
DRZEN ROP NA DOLENJSKEM.
T«* «i m i so vlomili tri j • markirani iikoški v hišo Matov/a Žužka v vasi Kožarje pri Velikih Laščah. S -ana krosom v roki jo o«lon od njih zahteval denar
•"Cevi m torpeda so v redu Ifmislci most sovražno križark«-
točno v središču periskopa. "Zažgi!" Povelje je o<lj»*kni-
gospod kapitan."
'"Dobro. Dvignite podmornico počasi na gl'cbino 70 stopinj!" Motorji so zarcnčaH, dolg, ?rn kazalec za mor vire globine se vidoma pomikal nazaj. S skrbjo so ga mornarji gledali, toda brez strahu. Imeli smo eno samo skrb; iz gniti so se morali usodni napaki, da namlreč sunkoma ne dvignejo na površino.
Že se je približal periskop in
lo po vs. j podmornici, ki so je -tresla, ko je prvi torpedo izle-tel, nn lahko žvižgajoč. Takoj za njem jo izlete! še drugi.
144Spustite periskop!" Oba motorja s polno 'brzino sta začela znova delovati. Podmornica jo dvi.irntfn rop in globoko potonila. Silna eksplozija: prvi torpedo je udaril v eilj. Nekaj članov posadke jo pokaza-
odprtina za gledanje je bila na lo zobe. eden pa se je celo nn-desnem očesu. Sivozolona mor- smejal. Čeprav so bili globoko
ska voda je postajala vedno svetlejša. Vodene kapljico so se razredčile in kapitan je Že gledal površino morja. Samo 20 cm je bil periskop nad po-
pod vodo- so slišali nad seboj rušil cev propeler. Hotel jih je ujeti, pa so u^H. Toda rušilce.
i n ki globinske homibe. Takrat pa se je podmorniea nagnila v
vnšino in podmornica je plula stran zaradi silno eksplozije, tako počasi, da jo "bila brazda Elektrika je ugasnila varovalke na morju neopazna. Samo ne-
POZOR —
Potrebujem hlapca, kateri je zmožen opravljati vsa farmska dela. Plača po dogovoru. Farma ni velika. Ako katerega veseli, naj se prijavi na sledeči naslov: LBO BRBGAR, RFD 1, Doylestown, Ohio.
(2x)
BUZNIKOVA
Prati ka
za leto 1941
Cena 25c
• poStnmo vred.
KNJIGARNA
"Glas Naroda"
216 West 18th Stre« Hew York, It Y.
so zgiorrole. Podvmlne bomA>o so bile že tblizu. Z žepnimi lučmi so stekli mornarji k aparatom. Draga, tretja bomba, toda ta je že dalje. Kazalci kažejo 100 stopinj globine.
(Kapitan mirno govori, naj pogledajo, kakšno škodo so bomtbe napravile. Podmornica jo todai bila 200 stop globoko.
'"Voda vdira v podmornico na nekaterih mestih, a ni nevarnosti." — "Dobro!" Toda nova eksplozija v 'bližini je pokazala. da rušilci iščejo. "Položaj je reseii — poslužimo se prefvare."
Dvesto stopinj nad podmornico so rusiilti opazili na površini zračne monurčke, ki so prihajali iz podmornice, čakali so in gledali. Takrat se je na površini pojavil se bencin iz rezervnega tanka in je na-.
vlada v družini velika radost, hudobon pa mračfn. Oče je ponosen, če dobi sina. mati se ve-' li hčere, ki ji bo dobra pomočnica. Sorodniki prineso novor jencein mnogo daril. Prinašajo jih vedno skrbo zavita v bel papir. Ime dobi otrok po očetu, materi ali sorodniku. Mesec dni po rojstvu pri rede doma n 'vo svoča-inost. Mati uro z otročičkom v hram. <la se pokloni boirovom. od Žužka. Ta jim jo izročil dve in umrlim, prodnikom-. In -o 'denarnici, v katerih pa je bih) lodnikom s nudi zopet prilika j h< 0."» din. Roparji pa so zazlite-prinesti otri.kom darila. I'o-jvali še tlonarja. K r pa seje drrbne rod'bin-ke svi-čanosti so nied trm i»osrečih> Žužkovi prirejaš) na Jajponskom tudi ;služkinji pobegniti iz lti-e. so ko jo otrok star 4 in 11 moso-jj0 tudi ro]iarji pobrisali. Za-eev. .	\ nimivo jo, da >o bili vsi < boro-
Ar .. , .. , «-v, i, n..,. žoni: dva >ta intola samokrese,
^latL doji otroru-ka, dokler l' ...	..
'	..	'/• 11 ret ji pa jo s puško v roki stra-
so sam m* oclvatli se>ati. /a-\	'
ii	i: « zil pred vrati. Po obrazih so
valskeara m!oka otroci nik<.li n , .	.	- ■
dobivajo. Mati in oče otroka <Mno pomazam. Orožniki ski'bno vzgajata in se na vse I J* '^-lediijejo.
načine trudita, da ncu napravi-j_____
ta življenje čim prijetnejše. Ma j	_ _ _ _
ti hodi z otrokom na izpreliod (
ob vsakem vremenu. Zmerjati	TCU i^vifl/^
otroka ali cel« grdo ravnati /. Z.ALUUA 1 tLhl ISJNJHj njim japonska mati n zna. <'i-stoča je pol zdravja, to je geslo, ki ga prav razumejo morda samo Japoci, saj kar se tiče o-trok. Redno kopanje otrok je sam*o ob sc^bi umevno, in otrok iz tople ko]>oli tako rekoč sploh no pride.
Ko otr-cci že m koliko odrasejo. se hodijo igrat vedno skrbno oblečeni in za igre opremljeni Mati, ki žrtvuje za njihovo
I pravil masten madež, ki se je stalno širil. .
Radijske postaje na rnšilcih so javljale na ^se strani novico. Rušilei so odpluli.
V globini pa se je podmornica oddaljovaia od kraja napada in se je namestila na morskem dnu, da si odpoinore.
Pred mrakom se ne sme pojaviti na površini, da bi znova napolnila akomulatorjf 5n sponočila svetu po radio, da je potopila kri žarko. Mornarji so legali k počitku 200 stopinj pod gladino.
JE POSLA
Tem potom naznanjamo, da nam je potekla zaloga sledečih knjig:
Cvetje v Jeseni (spisal Ivan Tavčar.)
Hči cesarja Montezume (spisal M. Ridder Haggard.) Tunel, spisal B. Kellermanr. Pjotr Rasputin (p. Klabund) Bogovec Jernej (I. Pregelj) Samosilnik, (A. Novačan.) Quo Vadiš (Sienkiewicz.) Potop (Sienkiewitfz.) Živi viri (I. Matičič.) Sužnji (Karol May.) V Gorah Balkana (K. May). Morski volk (spisal London) Poslednji dnevi Pompeja,
(»pisal Bulvcr) Dekle Eliza (Conconrt). Zgodbe brez groze (D. Rav-
Ijen).
Umirajoče dnše (lika Vašte). Kakor hrasti v viharju — (Strachwitz)
KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
-
LAS N I H D D I" - New Yorl
Tuesday, January 7, 1941
VSTANOVLJEN L.

ROMAN : Spisal: FRAN GOVEKAR. 29
Izročil jo gospe velikanski šopek l>elordečili in belili vrtnic, lepo zavitih v svilnat papir. Hitro ie obesil klobuk in se -klonil k Krnici: "Mar več ne poznaš strica t Jaz sem vendar tvoj "tlie, tlie" a ti si moja Ernica. — Ne?"
.Prij. 1 jo je za ročico in še) za smehljajočo se go>po. Pod pazduho je nosil v?!ikc škatlo. "Ajdi, ajdi, Krnica! Da %ridiš. kaj ti prinesel stiic!"
Brez okolišev je sedel za ntizo, razvezal ovojni papir ter >*mal iz škatle:
"Ernica, glej, t<>!o je tvoja čeča. Kaj ni strašansko lepa? Zlasti laV-ki, velike modre očke — vidiš, zdajle spančka — a zdajle zopet gleda — takole dviga ročice, takole giba no-v.ice. — Tako čiča, a takole ajčka* tututu! Imenitna punčka! • VIo jokati zna. Glej. tako jwitisnes, pa pravi: a! a! Ernica
ji bo dobra mamica, kaj ne? — In tule je za punčko oblekca. pr< dpasnieek, pa klobuček, in plašček, da ji
let »»»
Siam in Indoklna
Zadnje čase je zopet mnogo slišati o napetsoti med Franci
no Luang Praliang so si razde-
O VOJNIH UJETNIKIH
V STAREM VEKU.
. 0	lili Francozi in Siamci na dve	f"!*
.1° Siamom zaradi francoske polovici. Ta razdelitev ie bPa	S,ahko zasledujemo
Iudokine. Siam postavlja do'potrjen a še leta 1902 '	^Jihov položaj je bil
Francije velike teritorialne od- Razmerje med obema država- V ZP'° ,teŽ?.k' Y starem ve" stope, Francija pa na to noče ma pa še vedno ni bilo dokonč- " *n»tnili vojne ujetnike pristati, vsaj v ViMem obsegu i no urejeno. Zdaj so izbruhnili f*	ln J° lahko zma^>va"
ne, kot žele v Bangkoku. Za- spori tu, zdaj tam. Xa obeh1-' ™rom» nasprotnik, ki jih radi tega piše siannsko časopi- straneh je začelo prevladovati	\	z njimi' kar
* ' -	" " prepričanje, da je treba to i.e-'^^ -l S° 3'h
vzdržno stanje enkrat vendar1»	3«vna dela,
odpraviti in urediti odno^ ^ ^li dane^ v m,vadi med obenva di žavama na osno-Ju>etmk\ vi trajnega miru. Zato ie pri-1*0.1?0 ]f\p,e<	p«d
šlo do nove pogodbo leta 1007. ^P*™*'1" kraljem Ramze-Siam
se ena
,	,	ne bo
mraz. — Vse ie tvoje, srček!"
Krnici sta se od rado-ti svetili očki in stmvoč jezila zdaj gosjKxla zdaj -taro mamo, zdaj krasote, razgrnjene pred njo.
Novak pa se je že okrenil h gospe: "Gospodična Olga vam j«1 pač povedala vso. Pre* rečen som! Od Študentskih sent gojil 1«» to željo; končno se mi izpolni. Ali soglašate go-pa Guopa pa ie izt'-gnila desnico ter vzdinnila: "Kako ste dobri! Po vseli nesrečah . . l" Pust i te! \V ljudje smo šolarji. Vsaka šola mnogo velja kajpada. Glavno je, da so človek česa nauči."
"Res. Nična -ola pa je bila predraga. A zdaj lahko Boga hvali, da je obrnil vse tako lepo. Vediuo! sem vas visoko cenila, gospod Novak. Se ko ste bili na gimnaziji, sem večkrat rekla Olgi. Novak je poštenjak zlatega srca."
"No, no, pretiravali sto. Videli ste pač, da imam resno lad gospodično Olgo A zdaj ne bomo prav nič več odlagali. Ako vam jo prav: jutri in pojutrišnjem obredemo Ljubljano, ja naročimo in nakupimo za nevesto pot red) ni bališ. Seznam .-ta par že sestavili? Naročil sent ga gospodični Olgi. Pri meni gre v-e urno in brez dolgega kolebanja."
"Pripravila isi je tekom zadnjih let že sama marsikaj. — Tudi iaz t-om št odi h«."
"'Nič, nič* Vse to je zdaj moja stvar. N" zamorite! Tudi k šivi jam po:deta. — Vso mora biti prvovrstno. iS tvojo ženo >e hočem postaviti. In po poroki se odpeljeva v *vet ter še tam najdeva tega in onega."B
Teda j *o fo odprle dveri v drugo sobo in prišla je Olga. Bleda je bila, oči >i je pravkar izmila z mrzlo vodo, da bi pri-Krila solzo ter so je smehljala.	1
Novak je skočil k nji in ji prisrčno stisnil desnico. "Z g spo mamo sva so že dogovorila — z Ernie© sva že prijatelja — zdaj n-oram oamo še »vam ponoviti, kar vam je povedal /o mej prijatelj. Presrečen sem!"
♦Sklonila je g a"o in iznova so se ji usule solze. Novak pa jo je z desnico obiel okcili ramie in ji z levico dvignil obraz.
Ne jokati Pozabite v<e in zrite le v bodočnost! Verjemite in zaupajte! Pre pi ost človek som, a prav nič so ne bojim: pridobim vas in vaše srce, ker sem tudi iz ljubezni do vas dober človek in vam bean dober mož "
Gospa je odšla, da postreže snubcu s čajem in likerjem. Olga in Novak pa sta sedla na staromodno črno usnjato zofo z im številnimi belimi gnmtn ob vseh robovih. Nlovak jo je držal za roko in ji jo včasih molče poljubil. A tudi Ernica je hote'a sodelovati: vrinila so je n*ed nju s svojo punčko, ji polagala okrili ramen plašeek in na glavo klobuček ter je vpraševala zdaj Olgo, zdnj Novaka:
"fjepa? Nič mraz? Sla pa-pa? Punčka tuuu . . .." Novak jo ovil roki okoli oboli ter govoril: "'Kaj jo lepšega n<'go imeti dvoje takihle src ter delati, delati zanju ? — Olga. moja skrb bo, da vam ne bo niti za hipec žal, da ste pokopali preteklost. — Hočem, da boste popo'noma »-rečni in celo tako domišljav sem, da hočem doseči trenutek, ko pereč, te: ponosna sem na svojega moža!" Bridko se je ne.smehnila in prikimala: "Vaša plemenitost m- napolnjuje s vnosom že sedaj." "Nič plemenitosti ni v meni. lo Ijubezo, neizmerna ljubezen. Olga," jo dejal Novak. "Ah, recite mi — samo to mi recite, da s«' ne kosatr% da ste pretrgali s preteklostjo."
"'Prisegam. S studom sem pretrgala in niti misel se mi ne vrača več v preteklost!" je odgovorila skoraj strastno. "Samo v bodočnost hrepenim in le prosim vas: imejte potrpljenje z mano, prijatelj."
"Olga, nevest ice!" je vzkipel. "Daj mi svoj prstek, da ie priklenem nase s temle!" In nateknil ji je zlat obroček na prstanec ter ji polju bi f roko . . .
"Meni tudi!" sc je oglasila Ernica. Radoistno se je zasmejal Novak, dvignil dete, ga pritiskal na prsi ter poljubljal na iaš£kc, lice in čelo.
Tako se je Novak uvede! pri Tratarjovih. Vse, kar je rekel ali storil, je .bih; preprosto, iskreno in prisrčno. Nikoli ni izgovoril imena Janka Stepišnika, nego se je ibavil le z l*> dočostjo Po počctni nervozni gostobesednosti se je umiril in uiti izrazov svoje nežne ljubezni ni ponovil več. Takioj po obedu so se odpravi nakupovat.
Morda bi bil kdo slišal iz njegovih besed bahavost, ko je po trgovinah odklarjal vse, kar ni bilo zares najboljše in naj-epše; toda njegova kritičnost je izvirala le. iz ljubezni. '
Gospa Tratarjeva je bila očarana. Uradniški udovi, ki vse življenje ni imela najpotrebnejšega, se je ob razkošju perila, oblek, obutev, posodja in vseh možnih toaletnih in gospodinjskih drobnjav, ki jih je Olga naročala, zdelo, da sanja. Novak se je ves čas vedel skromno in tiho, spoštujoč Olgin
okus; le vedno iznova ji je pc£epetal:
*
"Morda imajo še kaj lepšega, modnejšega. Naj !e pokažejo več vzorcev. — Naroči dvoje garnitur. Vzemi dva
sje, naj si Siam z orožjem iz-vojuje svoje terjatve, če mirnim potoni 110 bo šlo. \
V zvozi s temi dogodki naj o-nienimo nekaj vrstic o -iam-skih zahtevah do francoske Iudokine, kakor jih objavlja zadnja številka italijanske revije " Re 1 a z i o n i i n t o r n a z i o n a I i."
(Ko jo začela Francija v šestdesetih letih prejšnjega stoletja prodirati v Indokino, sta so borili dve državi za nadoblast na tem polotoku: na eni trani jo 'bilo anamtdco cesarstvo, na drugi strani kraljevina Siam. Med tema državama jo životarilo na polotoku še več manjših državic, ki so biTe dolgo časa izpostavljene napadom sedaj enega, sedaj zopet drugega tekmieca. V takem stanju se pojavi na pozornici Francija. Francoski protektorat so je razširil najpreje na Kambodžo, pozneje pa Še nn Anam. Francozi (?o zahtevali za sebe tiste pravice, ki so pripadale preje državam, katere so prišle pod
jo prepustil Franciji kam'bodžan.-ke province Ba-ttanrbamr. Si em Reap in Siso-r lion, Obdržal pa. ie Krat in Dansai. Od takrat so se mojo ustalile.
Več desetletij ni "bilo sporov med obema državama. Medsebojno odnose so imeli utrjene s prijate'jsko pogodbo, s trgovsko in plovidbeno pogodbo itd. Tako jo bilo do zadnjih časov.
Treba je pripomniti, da j> Siam še pred meseci sklonil s
njihov protektorat in so hoteli .Celju je obravnaval primer u-dokončno urediti vprašanje'boja. Na zatožni klopi ie sedel meje med francosko in sianisko;;>;> i,.t„j pasestnik Miha Rajte-]>osestjo.	jrie i-z Brezovice pri Bizoljskem.
Prvo sporno vprašanje je na-!1)n(4 ir>-	,nni zvečer sta se
stalo zaradi Kanibodžo. *K:un-!R^.itorič in Miha Soklor, botlža je bila pod siamsko su-'ki jj^'bizaradi tehtne poško<l-verenostjo in je bila tudi po ve j** že »tirikrat kaznovan, sprla čini zasedena po siamskih I v gostilni Ide Kovačičevo v Sp. tali. Po prvem dogovoru lota dušici pri Bizeljskem. Sokler 1865, ki ga je Francija kmaluMe u^a'f Rajteriča z roko po odklonila zaradi nekaterih do-iobrazu tako» cla .1° Bnjteriču ločb. ki so nasprotovale fran-|l>ritek!a kri n0:ia- Rajterič coskim koristim, so sklenili le-j"e jnotol maščevati, kar pa so ta 3867 drug dogovor, v kate-	preprečili. Ko je pol uro
rem se je Siam odrekel suvoro- • po^iieje Sfjkler s svojo ženo zapuščal gostilno, je skočil Rajte-
nosti nad Kam(bo<lžo. Franco zi pa so odstopili Siamii kam-l>odžiinsko pokrajino Badtan-bang, Angkor in Siem R ap. ki so bile pozneje predmet stalnih sporov med Siamom in Francijo. Posebni spori so se porodili tudi kasneje zaradi razširitve francoskega protek
om II. skopali jirokop <lo Ni love delte skozj Vadi Tulum.it i na jug preti (Vnoinu morju. Isti kralj je naložil Iziaoloom plačevanje tlake. Z njihovim delom je spremenil velike puščave v rodovitno zeml jo. Pod njegovi m naslednikom so se Izraelci presolili v Kanaan. Zato pa v Egiptu niso prenehali z javnimi d« li. Egipčani so so bojevali z vsemi sosedi. Pri vsakem bojnem jxiliodu so nalovili več ali manj ujetnikov.
Francijo nonapadalno pogodbo\™ Tljih°V° oblf.V° bil° ki pa je sedaj noče ratificirati,!^0 nW,°?° "J^nikov Skitov, oziroma bi io ratificiral le pod T™'™0^ Tnd,jrev Abesincev. pogojem, da bi mu Francija	tuljave roke so posta-
od-topil a nekatere pokraiino. vi,e	egiptovske hrame,
,stmgef obeliske in piramide, ki •ilt še danes občmluje ves svet.
Omenjeni prekop, ki so ga -kopali Ranuzesu TI. vojni ujetniki. je znamenit zavoljo tega, ker je to prav za prav prvi SuoŠki prekop. Faraon ga ni mogel dokončati, ker so mu inženirji dokazali, da je sladina Rdečega morja višja od gladine S-anili jezer, pa jo obstojal strah, -da bi vdrla morska voda v deželo in bi povzročila velike poplave. Novo merjen ie je to potrdilo. Višinska razlika med irladinama Slanih jezer in Rdečega morja znaša sedem metrov. Prekop je kmalu zasul pesi k. Dvesto let kasneje ga ie dal ponovno oči-titi faraon Neko. Pri teli delih je bilo za-Tjoslenih 120.000 vojnih ujetnikov. Na svarilo prorečišča je tudi on prenehal z de'oni. Pro-
UBOJ NA BIZELJSKEM.
'Tričlanski senat sodišča v
g
04
04 04 04 00 00 i »i 00
\0 04 00 00 00 00 00
00 00
00 !!
8 "
00
«
00
«
00 00 00 00 00 00 04 00 00 00 00
SLOVENSKO - AMERIKANSKI
Koledar i
ZA LETO ::
941
Pestra zbirka kratkih povesti, zanimivih člankov int poljudnih razprav iz zgodovine, zemlje- in narodo-pisja; kratkih zanimivosti iz vseh dob in delov sveta . . . Informativna knjiga za vsakega rojaka, ki zasleduje svetovne dogodke.
Citajte zanimiv članek: O LOVU IN LOVCIH,"
ki ga je spisal Fr. Troha.
«
Slovenic Publishing Company
216 W. 18th Street New York, N. Y.
Cena 50c
Vsoto labko jn/Sljete v zuaiiikah |*o - uk. 8 cente, i*e pr^Mvate v ZilniŽ«-nili državah.
Posebna priloga:
Trije zemljevidi v barvah: evropa eeta 1914.; evropa preii se danjo vojno; evropa 1s40
naroČite ga Se danes
rič k njemu in izabodel Soklerja z nožem dvakrat v prsi. pri čemer jo nož so£el do osrčnika in.kop je dovršil šole leta 522 pred prerezal aorto. Sokler se je ta- Kustusom perzijski kralj Da-koj zgrudil in je v nekaj minu-|rii Histai-]jis, ki je- podjarmil tah izdihnil. Rajterič se je za-!E«rix>t.
Slovensko Amerikanski Koledar za 1. 1941, Velika Blaznikova Pratika za 1. 1941, in Priročni Atlas (38 barvanih zemljevidov) — vse skupaj $1
•l||ni||lll»li;, -jillllllll,, ........... .....................................................................
n»«!i»i«i,t(<t)ii?iiillnill(),'!ill.....iB..,iiilaBliMii»"i,-M0aMfii:»iiUigii4gils-if,ltflf„xl.iiil.itlaMJl:iiiIIJ-
ffovarial s silobranem. česar pa sodišče ni moir'o upoštevati
torata na Anam in Tonjrhin. VpIi,,a Rajterič je bil obosien na smislu pogodbe iz leta ]88T»,2 loti .i°r'0 in i^irubo častnih piipadne Luan? Praiian? Sia-'Pravic za <1obo 2 lot-Prae^r^i te po.srodbe niso
mu
nik<lar ratificirali. Stanje la-tentne vojne med Francijo in Sianv^nr jo trajalo zaradi netočnega položaja medsebojnih meja skozi šest let in je bilo končano leta 1893, ko je francoska mornarica demonstrirala prrd Baiiirkokom, nakar je Kila sklenjena pogodba, po kateri se je razširila francoska last na desno obalo Mokomra. Siam pa «o jo odrekel svojim ■zahtevam do pokrajin, ležečih na levi strani reke. Kraljevi-
PESMARICA "Glasbene Matice" Uredil dr. Josip Cerin
Stane samo $2.— To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebnje 103 pe=mi. — Dobite jo v Knjigarni Slovenic Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y.
^Tako vidimo, da so voini u-jetniki že dolsyo pred Kristusom izvrševali dela. ki i ill ko-maj zmore današnja tehnika. Človek je bil pač že od nekdaj najboljša, najcenejša in najza-neslivejša delavna moč.
I
I —
I in mi vam bomo pošiljali ||
I	2	n
ZA POŠKODOVANO ZENICO 6 MESECEV ZAPORA.
Orintav France je človek, ki je zo o piepirljiv, posebno v vinjenem stanju. Lani 12. av-jrustn je prišel v gostilno Alojzija Zom«ana na Križu, okraj kamfniški. Začel je prepir in hudo zmerjal gostilničarja, ki mu je vzdel vse mogoče priimke in psovke. Gostilničar jja je odgnal iz gostilne. Prepiriji-vec pa še ni jenjal in je psoval Zo rmana na cesti. Spoprijela sta se. In Zorman je s količkom tako nesrečno udaril čez njega desno roko, da je Grin-tovou zenica ohromela. Pred malim' kazenskim .senatom je bil Zorman obtožen zaradi hude telesne poškodbe in se je in-direktno zagovarjal £ silobra-nom. Bil je obsojen na 6 mesecev za»pora. Grintam mora plačati 762 dinnarjev za odhod zaslužka in 2000 din za bolečine. Zorman je prijavil proti sodbi revizijo in priziv.
"Glas Naroda
99
II
H
in prepričani smo, da boste potem U
NOV KITAJSKI SLOVAR.
Izšel je prvi zvezek doslej največjega kitajskega slovarja. Obsega 478 strani in vsebuje 11 tisoč različnih pomenov in pojmov bcsedice "vi". Ko bo sl< -var kočan, lo imel 40 zvezkov ter 60,000 znakov za 600,000 kitajskih izrazov. Obsegal bo 34 tisoč strani in ga bodo sestavljali 10 let. Pri (prvem zvezku je sodelovalo 20 učenjakov eno celo leto. Vsi pripadajo sloviti niu Sunvatsenovemm institutu. AVs slovar s štirimi zvezki registra vred bo založila in tiskala največja kitajska tiskarna "Conmiercial Press." Doslej so obstojali le en zvezek oblegajoči kitajski sY.varji.
Najnovejši jo star že 200 let. Priredili so ga po naročilu cesarja Kan gh sija. Pripravljalo ira je trideset ljudi skozi pet l«>t. Ima 40.fM¥) bose<lnih znakov, toda brez označbe, od kod te besede izvirajo. Kitajski jezik je zaradi poglobljenih stikov z Evropo narasel.
Ker za nove pojme v kitajščini ni posebnih izrazov, si pomagajo z enostavnim zlaganjem že obstoječih kitajskih bo-ed. Tako so reče po kitajsko /besedi demokracija "ti-mo-ka-la-see". f'e to dobesedno prestavimo, dobimo: ravnost, napredek, načrt, zapad.
Železnico imenujejo "ognjeni) voz*' uvto "paro vozilo". Besedica **yi" jiomeni mol dni-gim: ali, ena, nič Jn nekaj, vse po tem, s kakimi druirimi zlogi ali besedami j«* v zvezi. V L") mi !et»li je iz«»l>l:kovalo o-krog 11,000 raz ičnih zvez s to besedico. Doslej najboljši kitajski slovarje star 2000 let in ima 100.000 besed.
'GLAS NARODA

počil jamo v staro do p movino. Kdor ga h* >-| de naročiti za tvoje j / sorodnike ali prijat**' ^ j (je, to lahko stori. — i 0 Na rormna za stari \ kraj stane $7. — V
(taliio lista ne poii- ^ gijamn.	|
POPRAVEK.
Mr. Krank Troha iz Barber-tona, O, nas j opozoril na napako. ki se je vrinila -v njt-gov >]»is "O lovu in lovcih" v našem letošnjem Koledarju. Xa >trani ">6 jo namreč v tretjem odstavku bilo pomotoma izpu-•čeno ime barbertonskega lov-•Iro^a kluba ter se mom dotični -tavek g!a.-iti:
"... Prvo ime na zastavi je "St. Clair Rifle and Hunting Club," drugo je "Euclid Rifle and Hunting Club", zadnja štiri leta je pa r.a zastavi ime "Barberton Slovenian Hunt ing Cltfb." Katero ime bo prišlo na zastavo v letu 1940. mi sedaj še ni mogoče dognati."
tProsimo. da nam ta po pogre-šek oprostite in upamo, da smo ga s tem popravili v zadovoljstvo barbertortskih lovcev.
' Uredništvo "Gl. Naroda."
Veliki Atlas sveta
Vojujoči se narodi v Evropi vstvarjajo zgodovino. Svetovnih vesti pa ne morete razumno zasledovati brez velikega in zanesljivega zemljevida, kot je na primer Hammond's New Era Atlas of the World. "Res," boste rekli, "toda po končani vojni zemljevidi, ki so sedaj izdani, ne bodo več dobri." Toda vse drugo je res, kot ta trditev, ako vpoštevamo ta atlas. In tukaj pride poglavitna stvar. Z atlasom boste prejeli izkaznico, s katero boste proti plačilu 25 centov dobili dodatno zemljevide, ki kažejo pre-menjene meje vsefe držav, ki
bodo prizadete vsled mirovno j pogodbe, in jih boste prejeli tekom 60 dni po zaključku vojne in ko bodo podpisane mirovne pogodbe. (Listek, ki je treba izpolniti in poslati naravnost na zalagatelja, je v vsakem atlasu.) Ti dodatni zemljevidi vam bodo do zadnje natančnosti izpolnili vaš svetovni zemljevid, ki bo natančno Evropo pred vojno in po vojni v celi knjigi. Ta atlas velja samo $2.75 za Združene države in $3.— za Kanado. Ts veliki atlas dobite pri KNJIGARNI "GLASA NABODAL 1216 West 18th St, New Y<