Sîev. 13 Cena 15 din PTUJ, 3. aprila 1959 Letnik XII 93 milijonov za družbeni standard iz skladov podjetij v družbenem planu gospodar- skega razvoj^ občine Ptuj za raz- dobje 1957 — 1961 je določeno, da bo za negospodarske investicije na razpolago 2,6 milijard dinarjev družbenih sredstev. Za investicije na področju prosvete in kulture je predvideno 5Ó2 milijonov, za zdravstvo in socialno varnost 225 milijonov, za stanovanjsko izgrad- njo 904 milijonov in 919 milijonov dinarjev za objekte komunalne de- javnosti (vodovod, kana'izacija elektrifikacija in ceste). Tako obsežnega načrta seveda ne bi bilo mogoče uspešno ures- ničiti Je s proračunskimi sredstvi in skladi občine. Zaradi tega ra- čuna perspektivni družbeni plan občine Ptuj tudi z znatnimi sred- stvi okraja, republike in gospodar- skih organizacij. Gospodarske in druge organizacije v občini mora- jo prispevati k tem investicijam približno 500 milijonov dinarjev. V prvih dveh letih petletnega plana je bilo na območju ptujske občine vloženh v investicije druž- benega standarda 650 milijonov dinarjev ali le 25 "/o planiranih sredstev. Ta ugotovitev opozarja na to, da je treba letos in v pri- hodnjih dveh letih pospešiti raz- voj negospodarskih investicij. Za- radi tega so predlogi sindikatov in smernice okrajnega družbenega plana za leto 1959 glede porabe skladov gospodarskih organizacij popolnoma utemeljene in jih je treba uresničiti dosledno in pov- sod, kjer to dovoljujejo objektiv- ni pogoji. Po teh predlogih in smernicah bi naj vložile gospodar- ske organizacije iz industrije, goz- darstva in prorr>eta vsaj 65 "/o ostanka čistega dohodka, ki so ga ustvariie v letu 1958, v sklad skupne porabe in ta sredstva po- rabila za investicije družbenega standarda po smernicah občinske- ga družbenega plana. Zato jo bila o teh vpra.šanjih konferenca predstavnikov gospo- darskih organizacij dne 26. janu- arja 1.1. in posebna razširjena seja občinskega odbora socialistične zveze delovnega ljudstva v Ptuju meseca februarja. O tem je raz- pravljal tudi občinski zbor proiz- vajalcev na posebni seji 18. 2.1959, ki je sprejel priporočilo o delitvi doseženega čistega dohodka za leto 1958 na osebni dohodek in na sklade podjetja. Ko je zbor proiz- vajalcev obravnaval poslovanje gospod.grskih organizacij in poli- tiko delitve dohodka za leto 1958 je ugotovil, da so gospodarske or- ganizacije v letu 1958 ustvarile skupno 572 milijonov dinarjev či- stega dohodka, ki so ga razdelili in usmerili delavski sveti samo- stojno v sklade podjetij in za po- večanje osebnega dohodka izmed postavk tarifnega pravilnika. Zbor proizvajalcev je pravtako ugoto- vil, da je večina gospodarskih or- ganizacij skrbno gospodarila in večji del čistega dohodka vložila v sklade podjetja. V nekaterih go- spodarskih organizacijah pa je prevladala težnja po razdelitvi čim večjega dohodka za povečanje osebnih dohodkov iznad postavk tarifnega pravilnika ne glede na to, ali je dosežen č'sti dohnd?k odraz povečane storilnosti dela ali tržnih razmer oziroma konjunk- turnega položaja. 7^to bo moralo predvidoma 17 gospodarskih or- ganizacij predložiti zboru proizva- zalcev posebno dokumentacijo in dokazila, ali je delitev dohodka v skladu z doseženo produktivnostjo dela. Zbor proizvajalcev smatra, da so premalo sredstev usmerile v svoje sklade predvsem sledeče go- spodarske organizacije: Strojno ključavničarstvo, Elektroobrat Ptuj, Vodovodna inštalacija. Sploš- no kleparstvo, Splošno mizarstvo in žage ter Kmetijska strojna po- staja, ki potrebujejo finančna sredstva za povečanje lastnih ka- pacitet in za obnovo obstoječe opreme. Iz predloženih zaključnih raču- nov Za 1958 leto je razvidno, da niso vse gospodarske organizacije upoštevale obveznih priporočil, ampak so večji del dohodka raz- poredile v sklad osnovnih sred- stev, ne pa v sklad skupne porabe ali pa so ostala sredstva neraz-' porejena. V sklad osnovnih sredstev so vložila večino čistega dohodka predvsem industrijska podjetja, ker imajo v letu 1959 priWizno 290 milijonov dinarjev obveznosti do anuitet, medtem ko znaša osta- nek čistega dohodka teli podjetij le 318 milijonov dinarjev. Tako delitev so narekovali objektivni pogoji, ker je večina industrijskih podjetij zgrajenih in ustanovlje- nih s pomočjo investicijskih poso- jil, ki jih mora.io vračati. Te okoliščine odločilno vplivajo, da so gospodarske organizacije vložile sorazmerno majhna sred- stva v sklad skupne porabe, od koder bi naj v letu 1959 finansi- rale investicije družbenega stan- darda. Kljub tem objektivnim ovi- ram pa so med podjetji in občino doseženi določeni sporazumi glede vlaganja in uporabe sredstev skla- dov skupne porabe, iz katerih iz- haja, da bodo gospodarske orga-' nizacije v 1959. letu uporabile za zidanje stanovanj 45,2 milijonov, za gradnjo šol 15 milijonov, za gradnjo trgovskih lokalov 4 mili- jone, za sanitarne naprave 5,5 mi- lijonov, za gradnjo kulturnopro- svetnih objektov 7,5 milijonov in za rekonstrukcijo cest 8 milijonov dinarjev. Navedene investicijske objekte bodo gospodarske organizacije fi- nansirale direktno iz lastnih sred- stev. Poleg tega pa bodo gospo- darske organizacijo vložile pred- vidoma še- 8 milijonov dinarjev v občinski sklad za ureditev pralni- ce in čistilnice v Ptuju, tako da bodo skupna sredstva gospodar- skih organizacij, ki jih bodo vlo- žila podjetja, za potrebe družbe- nega standarda znašala v tem letu približno 95 milijonov dinarjev. Končnega rezultata glede zdru- ževanja finančnih sredstev za in- vesticije družbenega standarda še trenutno ni mogoče prikazati, ker so nekatera podjetja pustila zna- ten del čistega dohodka med ne- razporejenimi sredstvi. Ker bodo morale gospodarske organizacije od nerazporejenih sredstev plače- vati določene obresti, jim nikakor ne bo kazalo puščati ta sredstva nerazporejena in se bodo morala odločiti za njihovo dokončno raz- poreditev v namene, ki boou ustrezali smernicam občinskega družbenega plana za leto 1959. PA. 413 Мтш HPJ Zborûfûli m pieáifciliil komunisti Posnetek s sestanka starih komu nistov v Ptuju, ki ga je vodil tov. dr. .Tože Potrč (Posnel J. Vraibl) Da bi ob 40. obletnici KPJ osvetlili njeno zgodovino med obema vojnama, sta Občinski komite in Občinski ljudski od- bor Ptuj sklicala 31. marca t. 1. sestanek komunistov, ki so de- lovali v ptujskem okraju v predaprilski Jugoslaviji. Zbralo se je 16 tovarišev, ki so jim okoliščine naklonile preživeti vojno vihro in bodo lahko s svojimi spomini prispevali k zgodovinopisju delovanja 'naj- naprednejše politične stranke, stranke delavskega razreda —■ Komunistične partije v ptuj- skem okraju. Zbrani tovariši so pod vod- stvom dr. Jožeta Potrča, seda- njega zveznega ljudskega po- slanca in nekdanjega vodilnega organizatorja KPJ v ptujskem okraju obravnavali dejavnost KPJ od njenih prvih početkov, ki sega.jo tja v obdobje legal- nega partijskega dela pred zlo- glasno »obznano« s tov. Zgečem iz Dornave, ki ga je vojna pot zanesla v rusko revolucijo, v kateri ni ostal slučajen sopot- nik, ampak globok mislec o ve- likih dnevih boja tlačenega pro- letariata v borbi proti razred- nemu sovražniku — buržoaziji. Po Zgečevem odhodu iz Ptuja in ukinitvi KP je v Ptuju sicer živelo nekaj komunistov, a par- tijske organizacije ni bilo. Vzklila je po zaslugi naprednih železničarjev, dr. Jožeta Potrča in Ivana Spolenjaka leta 1929 in se je razmahnila po letu 1933. Njene postojanke so bile naj- trdnej.še med ptujskimi delavci v železniških delavnicah, na ptujski gimnaziji, pri »Svobodi« in pozneje v »Vzajemnosti«. Svoje zastopnike je imela par- tija v raznih industrijskih pod- jetjih; pod vplivom gimnazij- ske komunistične mladine pa so se krepile skojevske vrste med obrtniško mladino. Vpliv par- tije pa je segal tudi v kmečke vrste, kjer so orali ledino na- precine misli med kmečkim pro- letariatom nekateri zavedni ko- munisti, kakor je bil Arbejter Miha v Cirkulanah, Jože Lacko v Novi vasi pri Ptuju in se pre- nekateri. Komunistična partija je idejno šolala svoje člane, ki so se borili za pravice delav- skega razreda, sodelovali v na- rodno obrambnih akcijah v dobi hitlerizma, v dobi okupacije pa so se vključili v borbo proti fašističnemu okupatorju in v borbo za novo socialistično do- movino. Zgodovinski pregled razvoja organizacije Komunistične par- tije je podal dr. Jože Potrč, zbrani tovariši so ga nato iz- popolnjevali s svojimi spomini, kakor Kosec, Koren, Kiep, Ar- bajter, Arnuš, Cvetko, Ivan Po- trč in drugi. Zvonko Sagadin je med drugim poudaril pomen avantgardnega gledališča v Ptu- ju tik pred vojno, ki je bilo pol- poklicno z močno komunistično celico in je s svojimi napred- nimi odrskimi deli vršilo kul- turno poslanstvo pod vodstvom Partije ter je že v tisti dobi uveljavilo v svoji gledališki de- javnosti družbeno upravljanje. Zanimiva je tudi njegova ugo- tovitev po dosedanjih podatkih, ki prikazuje veliko udeležbo nekdanjih skojevcev iz ptujske- ga okraja v narodnoosvobodilni borbi, saj je 50 "/o predvojnih skojevcev dalo življenje v borbi proti fašizmu. Jože Kiep je omenil delovanje članov partije v tovarni čevljev »Petovia« v Ptuju in nakazal pot »Društva kmečkih fantov in deklet«, ki je delovalo pod vplivom komuni- stične partije. Sestanek v torek, 31. marca t. 1., ki se ga vsi predvojni ko- munisti žal niso mogli udele- žiti, je izpolnil v veliki meri svojo nalogo. Nakazana dejstva bo potrebno še poglobiti, da bo- do zgodovinopisci zabeležili, kar se je v ptujskem okraju velike- ga storilo v borbi za pravice proletariata, v borbi proti fa- šizmu, v borbi za socializem — v veliki areni svetovnega zgodo- vinskega dogajanja v nemirnem in težkem obdobju, ko so faši- stične sile ogrožale s\^etovno demokracijo. V. Ro. 40 isteilea KPJ m ptujski gimnazili Ptujska gimnazija je stara pro- svetna ustanova našega mesta z dokja lepo tradicijo. Preživljala je vedre in viharne dogodke, ki so uspavali ali vzbujali južni rob Slo- venskih goric v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja in v polpretekli dobi vse do danes. Sto let je kaj- pak že lep čas. Iz nje so prihajali napredni tokovi in vplivi, pa tudi taki. s katerimi se ni moc po- stavljati. Veseli pa smo lahko, da so se napredne misli zmeraj uve- ljavljale in da so njih nosilci zma- govali. To ugotovimo s posebno radostjo ob poaledu na delovanje napredne mladine. SKOJ pa tudi napredkih profesorjev na ptujski gimnaziji, ki se je začelo že kon- cem dvajsetih let in se ni pretr- galo — okupacijo moramo seveda preskočiti — vse do danes. Ta zavod je lahko ponosen na številne svoje dijake, ki so se raz- vili v borce za humanizem, sociali- zem, novo Jugoslavijo, napredek človeštva. Ni jih malo. Gimnazija v Ptuju se torej hoče pridružiti drugim ustanovam in kolektiyom ter hoče dostojno pro- slaviti 40. obletnico KPJ. V nje- nem razvoju in zgodovini tudi njej pripada majhno mesto. Učni zbor je na eni svojih sej obravnaval in sprejel program proslavljanja ki ga namerava v letu 1959 izvesti. 1.) Svečaia akademija kot osred- nja prireditev bo 8. maja t. 1. v ptujskem gledališču. 2.) Seznanjanje z zgodovino KP.T :n delavskega gibanja pri jugoslo- vanskih narodih: vsak izmed še- stih oddelkov pripravi kot semi- narsko delo odsek iz te zgodovine. 3.) Posebna naloga ptujske gim- nazije: izdelava historieta SKOJ in naprednega mladinskega giba- nja na ptujski ginmaz^ 4.) Nekaj predavanj o delu KPJ in SKOJ: govorili bodo starejši ko- munisti, nekdanji dijaki ptujske gimnazije. 5.) Pisanje domačih in seminar- skih nalog o razvoju in delu KPJ; sodelovanje v nagradnem tekmo- vanju, ki ga je razpisal Svet za šolstvo LRS. 6.) Pohodi, ekskurzije, tekmova- nja: v ^Nadaljevanje na 3. strani} Sindikalne organiiae'e ob volitvah upravnih odborov Na decembrskem zacsedanju Zvezne ljurajo biti opravljene. Kolektiv lahko zahte- va nove volitve, če ugotovi, da je treba spremen'ti sestav delavske- ga sveta, če }e prenehal mandat določenemu številti članov delav- skega upravljanja zaradi preki- nitve delovnega rarmerja ali za- radi kakšnih drug h vzrokov, tako da se je število članov delavske- ga sveta občutno zmanjsak». De- lavski svet si lahko izvoli novega predsednika, če misli, da je to potrebno. Upravnim odborom mandat ni podaljšan, zato morajo kolektivi izvol'ti nove upravne odbore ter upoštevati navodila za izvedbo volitev v delavske svete in uprav- ne odbore gospodarskih podjetij. Ko predlaga delavski svet listo novega upravnega odbora, mora upoštevati želje kolektiva, da pri- dejo v odbor res tisti, ki s svo- jimi kvalitetami zagotavljajo, da bodo v celoti rešili zaupano na- logo. Vendar pa nihče ne more biti Slan upravnega odbora več kot dve leti (razen direktorja), tri četrtine članov uoravnega odbora pa merajo biti delavci iz proiz- vodnje oziroma neposredno iz osnovne dejavnosti podjetja. Vo- litve upravnih odborov morajo biti izvedene do kanca aprila. Nosilec aktivnosti v pripravah volitev je sindikalna podružn ca. Pozitivno bi lahko ocenili dose- danjo prakso sindikalnih podruž- nic, katerih izvršni odbori so aktivno sodelovali v pripravljanju poročil o poslovanju podjetja ter se zavzeli, da so .se kolektivi v celoti seznanili z vprašanj; po-d- jetja. Tak način omogoča vzbu- diti in okrepiti zanimanje članov kolektiva za vprašanja podjetja in s tem za vprašanja uspehov v proizvodnji. V tem pogledu je še važno, da delavski svet prouči predloge in pripombe članov ko- lektiva, da o njh odloča in o tem obvešča kolektiv. Zelo ko- ristno bi bilo, če bi kolektivi uvedli tako poročanje večkrat, ne pa samo enkrat na leto. Posebno poz'í-nost pa morajo posvetiti volitvam novih uprav- nih odborov sindikalne podružni- ce v manjših kolektivih. Tem ko- lektivom se na splošno posveča manj pozornosti zaradi mišljenja, da so taka prwijetja manjšega gospodarskega pomena. Tudi tu gre za važne gospodarske pano- ge "TOt je trgovina na malo, oo- stinstvo, obrt, podoben odnos pa je tudi do manjših industrij5Vih podjetij. Takšno obravnavanje se negativno odraža pri izdelavi ta- rifnih pravilnikov 'n tudi pri dru- gih važnih nalogah. Vsekakor pa ne smemo zanikati ali zanemar- jati pomena "takšnih podjetij gle- de na naloge, ki jih ravno te pa- noge imajo pri reševanju vpra-anj življenj.ske3a standarda naš'h de- lovnih ljudi. Naloga sindika'n'h podružnic ravno v teh podjetj h je, da posvetjo v^'ftvam uprav- nih odborov vso skrb. B. Prva mladinska delovna brigala íe že na delovišiu V preteklem tednu je Iz Ptuja odšla prva Mariborska mladinska delovna brigada, ki jo pretežno sestavljajo mladinci iz občine Ptuj in Ormož. Zbora brigade se je udeležilo 150 mladincev in mladink ter številni gostje, med njimi ko- mandant slovenskega štaba MDB tov. Trplan Karel, predsednik OK LMS Maribor Marjan Dajcman, komandant okrajnega štaba za MDB Slavko Zakeršnik, sekretar občinskega odbora SZDL Mršek Andrej ter dajgi. Prva mladinska delovna brigada se imenuje po prvoborcih na ptuj- skem področju »Bratje Reši«, njen komandant pa je član sekretaria- ta OK LMS Maribor tov. Tauer Henrik, eden izmed najboljših lanskoletnih komandantov iz Slo- venije. Brigado sestavlja predvsem kmečka mladina, ki bo ostala na deiovišču v Makedoniji dva mese- ca. Po uvodnih besedah komandan- ta okrajnega štaba MDB je spre- govoril zbranim mladincem pr^^d- sednik OK LMS in med drugim poudaril pomen akcije za našo mladino ter naloge posameznikov pri tej akciji. Prapor MDB je pre- dal komandantu brigade diroktor pekovskega podjetja »^Vinko R.,š«, Ptuj tov. Sotlar Jože, ki je v krat- kem prikazal delo bratov Rešev pred okupacijo in v NOB. Na že- lezniški postaji so se od brigade poslovili tudi številni Ptujčani, predvsem mladina. Z. F. (Slika na 2. strani) Diplomatska aktivnost okoli Nemčije se približuje svojemu prvemu zaokroženemu koncu. Za- hod in Vzhod sta pristala na kon- ferenco zunanjih ministrov v Že- nevi in če se medtem ne bo kaj spridilo, bodo začeli pretresati nemško vprašanje že 11. maja. Obe strani sta pokazali precejšnjo mero volje do razgovorov, mo- ramo pa reči, da so se tokrat sovjeti bolje odrezali. Čeprav so najprej predlagali, da bi na sestan- ku sodelovali tudi Poljaki :n Cehi, se niso preveč razburjali, ker so zahodne države ta predlog za- vrnile. Vsekakor pripravljenost, da bi končno prišli do sestanka na najvišji ravni, za katerega se navdušujejo in prepričujejo za- hodne sile že od decembra 1957. Ko se je delno razbistril nem- ški problem, so v središču p>ozor- nosti ponovno drugi dogodki. Spor med ZAR in Irakom postaja vsak dan resnejši, Naser pa izgublja pri tem živce. Nikakor mu ne gre v račun, da je neka arabska de- žela našlia drugo pot za uveljav- ljanje načel enakopravnosti in go- spodarske neodvisnosti, posebno ker je v zadnjih letih stremel po tem, da bi združil vse arabske dežele v okrilju Kaira. Napačno gesto je storil Naser s tem, da je v kritiziranje ira- škega političnega življenja vme- šal hudo protikomunistično gonjo. V tem primeru je upravičeno vprašanje: ali hoče pridobiti zopet ugled na Zahodu in predvsem v Ameriki, ali pa so to samo izjave, Ic nimajo prave osnove. Lahko je še tretja stvar, in sicer da se boji komunističnega gibanja v lastni državi. Egiptovsko revolucijo na osnovi nacionalističnih parol so zaključili in sedaj so potrebna nova gesla. Njegovo stremljenje po izgradnji pvosebnega arabskega socializma pa nikakor ne gredo v korak z njegovo gonjo proti ljudem, ki prav tako želijo izgra- diti socializem. Res je, da so arabski komunisti pod močnim vplivom Moskve, ne smemo pa po- zabiti, da je vsako pretiravanje v nacionalističnem gibanju škod- ljivo, ker se kaj rado sprevrže v drugo skrajnost — nestrpnost do drugih narodov in težnja po raz- širitvi lastnega ugleda ter ozem- lja. Če je tak nacionalizem poli- tično geslo drobnega kapitala, je nevarnost, da se sprevrže v faši- zem. Zato je pozitivno geslo iraških politikov, da lahko dosežejo afir- macijo arabskega nacionalizma tu- di na drug način, ne pa samo na osnovi združevanja v močno enot- no nacionalno zaokroženo državo. Podobno geslo zagovarjajo tudi Tunižani in zato je Burgiba že pred leti prišel z Naserom v kon- flikt. Kaže, da preživljajo arabski na- rodi sedaj tisto obdobje, ki so ga preživljali evropski v začetku 19. stoletja. Dokler so se borili za priznanje svojega naroda, so pri- znavali enake pravice drugim, ko pa so vprašanje nacionalizma re- šili, so ga hoteli prenesti preko svojih meja. Spori m vojne so se vrstile, ker je šio santo za to, kdo bo nadkrilil drgega. Upor v Tibetu je pravzaprav poskus nazadnjaških elementov, da se otresejo kitajske oblasti ter ponovno organizirajo versko drža- vo. V Tibetu je namreč Dalaj la- ma bog in posvetni poglavar, samo vrnitev na staro. STRAN 1 PTUJSKI TEDNIK PTUJ, 3. aipn.la OB OBLETNICI mladinskih delovnih brigad Prvega aprila je minilo 13 let od takrat, ko so prvi mladinci za- sadili krampe in lopate v traso prve velike mladinske proge Brč- ko—Banoviči. Stotispči mladih Ju- goslovanov si }€ seglo v roke in začelo na 94 km dolgem delovišču veliko delovno bitko. Nastopil je čas velikih delovnih akcij. S tem pa še ni rečeno, da mladina ni s prostovoljnim delom pričela že prej. Prve delovne skupine so se jormirale že leta 1942 v Sandžaku ter drugod, z nalogo, da oskrbuje- jejo partizane s hrano in drugim materialom. Lokalne delovne akci- je so bile že leta 1945, ko je mla- dina delala na poljih, manjših ce- stah, naseljih, gozdovih in drugod. Mladina se je zraven tega v tem letu še dobro izkazala pri akciji oskrbovanja Sandžaka. Ni mla- dostno pretiravanje, če uspehe re- volucije tesno povezujemo z aktivnost jo mladih povojnih gene- racij in ni neskromno, če poudari- mo, da je bil delež jugoslovanske mladine v splošnih naporih naših narodov izredno pomemben in dragocen. Vsi, ki so gradili in z njimi vsa jugoslovanska mladina, niso dovolili, da bi pozaba zasen- čila slavo narodov Jugoslavije, pač pa je vse povezala misel, kaj sto- riti in kje se žrtvovati, da bi do- movina lahko nudila o kratkem nam vsem boljše in srečnejše živ- ljenje. Spoznali smo zaosta^o^t naših proizvodnih zmogljivosti in uvideli, da je pot, ki vodi k izhodu samo ena, in ta je graditi nove objekte, železnice, nove ceste in tovarne, ker brez vsega tega ni boljšega življenja. Tovariš Tito in partija so po- zvali mladino v boj in ji zaupali odgovorno delo v izgradnji te- meljev 9pcialistične Jugoslavije. V skupnih naporih, so izpod žuljev mladega rodu Jugoslavije zrasli prvi giganti. Progi Brčko—Banovi- či so sledile Samac—Sarajevo, Dobo j-*-Banjaluka, Kučevo—Bro- dice, Nikšič—Titograd, Tovarna Ivo Lola Ribar v Železnikih. Novi Beograd, Mavrovo, avtocesta Za- greb—Beograd, železarna Zenica, HC Jablanica, Vinodol, avto cesta Ljubljana—Zagreb in še mrxogi objekti. Vse to so spomeniki, ki si jih je mladina postavila, to so simboli časa, ki prispevajo k bo- gastvu nepozabnih dni velikega mladinskega ustvarjanja. Danes ni naš namen, dati samo priznanje tistim, ki so vse te objekte gradili, pač pa želimo ob oceni teh velikih uspehov, žrtev in naporov, ki jih je mladina dala v teku teh zad- njih deset let, zdramiti naš mlajši rod, da se zave svojih moči in jih združi še bolj kot do sedaj v prav tako pomembnem boju, za večjo proizvodnjo in za naprednejši so- cialistični nazor na vseh področjih, dela in ustvarjanja. Mladinske de- lovne brigade, morejo in morajo pomeniti za mlajše generacije ne- usahljiv vir, iz katerega naj črpa- jo silo za svoje delovne podvige. Jugoslovanska mladina se z vso pravico ponaša z uspehi svojega dela. Te pravice ji prav gotove ne more nihče odreči. Morda smo dopustili, da se ne vrednoti do- volj vse to opravljeno delo in da se zasenči vse lepo in bogato, kar je mladinska delovna brigada dala mladim ljudem. Ni vzroka za takšno skromnost, ker nas števil- ke opogumljajo v oceni tega, bo- gatega prispevka mladine pri so- cialistični izgradnji domovine. Zgraditi 75 velikih objektov, med njimi 11 prog v skupni dolžini 420 km, 6 cest od tega samo avto ceste bratstva in enotnosti 464 km, 14 velikih industrijskih objektov, 5 hidrocentral, Novi Beograd, No- vo Gorico, študentska naselja v Ljubljani, Zagrebu, Sarajevu, 5 pionirskih prog in mnoga druga dela, kot so regulacije mnogih rek in potokov, gradnje zadružnih domov in mnoga druga dela, to je zmogla samo mladina nove Jugo- slavije. Ti vsi objekti so velik dar mladine domovini in ljudstvu, v njih pa je izražena toplina in ljubezen, zavest in predanost, volja in moč, plemenitost in ju- naštvo mlade povojne generacije. Navedene številke in imena objektov predstavljajo samo del vsega tistega, v čemer je ma- terializirano delo stotisočev mla- dine. In tudi če bi hoteli s šte- vilkami prikazati ves znoj, delovni polet in mrzlična tekmovanja ter navdušenje mladine v MDB, po- tem bi na vprašanje, kaj so vse pomenile delovne akcije za našo skupnost in za mladino posebej, dobili le nepopoln odgovor. Manj- kala bi tista druga stran podobe mladinskih akcij, ki so jo že gra- ditelji prve proge Brčko —Banoviči tako globoko in stvarno izpovedali v paroli »Mi gradimo progo — proga gradi nas«. Nihče ni mogel boljše in lepše poudariti vzgojne strani mladinskih delovnih akcij, kot so to storili mladi brigadirji sami. Proge in ceste, tovarne in hidrocentrale so v procesu svojega nastajanja in izgrajevanja že ko- vale nov kapital, še bolj dragocen kot železo in premog, nove tovar- ne in asfaltne ceste. Ta kapital je v stotisočih mladih graditeljih, ki jih je delovni napor prekalil, po- globil njihovo ljubezen do dela, razvil v njih ustvarjalen graditelj- ski duh in jim utrdil čut za ko- lektivnost in globoko tovarištvo. Ravno iz teh, ki so šli skozi de- lovne akcije, smo črpali prvi kader za naše tovarne in ga tam še na- dalje izšolali. Niso redki primeri, da ravno ti prvi graditelji objek- tov naše industrije in našega go- spodarstva danes upravljajo s temi podjetij in lahko mirno rečemo, da so to najboljši upravljalci. Mladinske gradnje so bogate ne le po vrednosti izvršenega dela in po dragocenem ognju mladosti, ki ruši slaro in ustvarja novo. Za vi- sokimi številkami brigadirjev se skriva tisoče in tisoče mladih živ- ljenje, katerih srca polnijo tiso- čera čustva, srečni in veseli tre- nutki prestano trpljenje . in težke borbe. Vsak od teh je po svoji po- ti, premagujoč mnoge težave, pri- šel na skupno pot, po kateri teče življenje naših narodov v boljšo bodočnost. V skupnem delu mladi- ne najrazličnejših poklicev, na- rodnosti in običajev se je mani- festirala zavest, da je graditw so- cialistične Jugos^vije stvar vseh naših delotjnih ljudi. V delu in pesmi, v uspehih in naporih se je kalilo bralstvo naših narodov in mladine, v skupnih akcijah sta se spoznala delavec in študent, dijak in kmečki fant, drug od drugega so se učili in spoznavali kako ne- izmerna je sila kolektiva in kaj vse lahko stori skupno delo člo- veških rok. ZF Štirideset iet cd ustanovitve KP J Spominski dnevi KPJ APRILA 1919 — proglašena sovjetska republika Bavarska. APRILA 1939 — se po načelu akcijske in organizacijske enot- nosti ustanovi Osrednji strokovni odbor za Slovenijo. APRILA 1944 — izide prva številka »Borbene Slovenke«, gla- sila SPŽZ za Štajersko. APRILA, 4. 1942 — Glavno poveljstvo slovenskih part'^anskih čet ustanovi s posebno naredbo odrede in grupe odredov. APRILA, 4. do 5. 1921 — istrski delavci in kmetje Krnice pri Pulju odbijejo z orožjem nastop fašistov in vojaštva. APRILA, 6. 1919 — sprejmejo slovenske socialdemokratske organizacije Julijske Krajine na meddeželni konferenci v Trstu načela in taktiko ruske oktobrske revolucije in se izrečejo za diktaturo proletariata. APRILA, 8. in 9. 1940 — mirovni kongres študentske mladine Jugoslavije v Beogradu (organizirali komunisti); slovenski delegati — razen enega — aretirani že pred kongresom. NAD 500 2RTEV JE PADLO 12 PTUJSKEGA OKOLIŠA ZA NAŠO OSVOBODITEV PRICBCUJEMO NJIHOVE KRATKE 2IVUENJE- PISE V POČASTITEV NJIHOVEGA SPOMINA. (Nadaljevanje) Lacko Jožefa se je rodila leta 1889 v Sov jeku pri Trnovski ■/asi. Kot deklica je prišla k stricu v Novo vas pri Ptuju, ki „i je zapustil posestvo leta 1922. Poročila se je z Lackom Jože- tom, skrbno vzgajala svoje otro- ke in pridno delala na posestvu skupno s svojim možem, ki je po letu 1930 prišel v stik s ko- munistom Leopoldom Vodo in je preko njega in dr. J. Potrča spoznaval ideologijo marksizma ter postal zaveden in požrtvo- valen organizator KP. Svojo ženo je Lacko poučeval o nuj- nosti razrednega boja. Tako je postala simpatizerka KP. Na- njunem domu so se shajali ile- galci, tu so se dalj časa zadrže- vali borci, namenjeni v Špani- jo, tu so se vršile razne partij- ske konference. Ko je Lacko leta 1941 jeseni odšel kot orga- nizator OF od donria v ilegalo, je prevzela Jožefa vso skrb za dom, za štiri otroke in povrhu je še podpirala prvoborce. 2e maja 1942 so jo aretirali in jo zasliševali, kje je njen mož. Ostala je trdna in je molčala. Na Borlu je čakala, kaj bo z njo odločil neusmiljeni okupa- tor. Avgusta so jo s štirimi otroki, od katerih je bil naj- starejši star 17 let, najmlajša pa osem — odpeljali v celjske zapore, od tam pa v Auschwitz, kjer je dne 16. dec. 1942 umrla. Jožefa Lacko bo ostala zgled slovenske kmečke žene, ki je za pravično borbo svojega naroda požrtvovalno delala in nazaanje dala še svoje življenje. Leben Janez se je rodil 6. ma- ja 1926 v Zabovcih. Bil je -ne- zakonski sin. Njegove poiDrate, očima in mater in njega je oku- pator izselil v Srem, v Rumo. Živeli so tako od leta 1941 na neki samotni pristavi sredi po- lja, kamor so pogosto prihajali partizani. Z njimi je Janez od- šel v partizane na Fruško goro maja 1943. Od tam je prešel s svojo edinico v Bosno na Kor- dun, kjer je še istega leta padel junaške smrti v težki borbi. Leben Franc je bil doma iz Cvetkovec. Z drugimi vermani zajet je prišel v vrste borcev NOV. Boril se je v Belokranj- skem odredu, v 3. bataljonu, v 1. četi. Padel je'v Koprivniku pri Kočevju leta 1945. Želeli bi kaj več podatkov o tem borcu, zato prosimo svojce in soborce, da nam jih sporočijo. Loštrek Franc se je rodil 18. oktobra 1923 v Lovrencu na Dravskem polju v kmečki dru- žini. Vsa družina je bila v na- rodnoosvobodilni vojni na stra- ni OF. Njegova sestra Marija je odšla leta 1944 k partizanom v Logarsko dolino, brat Anton je podpiral OF. Starše in mlajšega brata Janeza so Nemci odpeljali v taborišče Strnišče. Franc je bil v stari Jugoslaviji član ka- toliškega izobraževalnega dru- štva pri Lovrencu. V jeseni leta 1943 ga je okupator mobiliziral v nemško vojsko." Služboval je na Finskem. Ko je prišel jeseni leta 1944 na dopust, je odšel k partizanom. Boril se je v juriš- nem bataljonu pri Žužemberku, kjer je padel dne 21. jan. 1945 kot mitral jezeč. 13. april - praznik brlgadiriev ptujskili i^DB Prvo letošnjo MDB, ki je odšla v akcijo na avtosrado v Makedonijo, je spremljalo na ptujsko po- stajo mnogo mladine Po sklepu štaba za proslavo »Dneva mladinskih delovnih bri- gad«, bo v okviru proslav 40-let- nice KPJ in SKOJ letos v Ptuju tudi praznovanje «Dneva MDB«, 13. aprila. V ta namen je že tudi pripravljen poseben program. Predvsem bosta predsednik ObLO Janko Vogrinec in sekretar OK ZKS Ptuj Ivan Kranjčič sprejela odlikovance s spomenico brigadir- ja zveznih delovnih akcij 1946— 1952, vse komandante ptujskili mladinskih brigad, komandirje čet, udarnike in brigadirje prve ptuj- ske čete. ki je odšla prva na grad- njo mladinske proge Brčko—Bano- viči. Štab je predlagal, da bi ob Dnevu MDB p>odelili najzaslužnej- šim brigadirjem zveznih delovnih akcij, ki še nadalje vlagajo vse si- le v izgradnjo naše domovine »spominska priznanja«. Istega dne bo v Ptuju razstava slik iz živ- ljenja in dela naših brigadirjev na delovnih akcijah od leta 1946 dalje. Zvečer bo v Titovem domu sve- čana akademija, s svečanim govo- rom, recitacijami, pesmimi mla- dinskih brigad, spomini nekaterih brigadirjev, na koncu pa bo še predvajan film »Mladina gradi«. Sodelovala bosta ptujska godba in pevski zbor. Praznik »Dneva mladinskih de- lovnih brigad« bo praznik vseh brigadirjev, ki so sodelovali v ptujskih brigadah pri izgradnji največjih objektov naše sociali- stične domovine. FB RAZPIS Odbor za proslavo obletnice Mladinskih delovnih brigad pri občinskem komiteju LMS Ptuj, po- ziva vse dosedanje komandante MDB, člane štabov, komandirje čet, pedagoške vodje, udarnike in odlikovance ter pohvaljene a di- plomo, ki so sodelovali v ptujskih mladinskih delovnih brigadah od leta 1946 do leta 1952, da do 8. aprila 1959 oddajo svoje naslo- ve na Občinskem komiteju LMS, Ptuj, Miklošičeva ul. 14, ter na- vedejo, na kateri akciji so sodelo- vali in kdaj. Odbor za proslavo obletnice MDB pri OK LMS Ptuj Maš intervju Ukrepi zñ ustalitev tržišča Na prošnjo našega dopisnika v Ljubljani je državni sekretar Dr- žavnega sekretariata za blagovni promet LRS, tovariš Miran Koš- melj, dal naslednji intervju: 1. Kako se razni ukrepi o kon- troli in evidenci cen ter stabili- zaciji tržišča odražajo na tržišču LR Slovenije? V čem je njiliovo pozitivno delovanje najbolj uspe- lo? Lanskoletni ukrepi Zveznega iz- vršnega sveta so v LR Sloveniji nedvomne pozitivno vplivali na stabilizacijo tržišča. Ti ukrepi so preprečili porast cen predvsem predmetom dnevne potrošnje, ki so na tržišču najbolj občutljivi. Uspeh navedenih ukrepov je bil dosežen predvsem zaradi tega, ker so ob tej priliki nudile močno podporo naše politične organizaci- je in tako mobilizirale najširši krog potrošnikov za izvajanje kon- trole in pritiska proti vsakemu neupravičenemu poizkusu dviganja cen. Lahko ugotovimo, da so se tudi ljudski odbori močno zavzeli za izvrševanje teh ukrepov in da od tedaj naprej še uspešneje opravljajo svoje naloge za boljšo urejenost tržišča in boljšo pre- skrbo prebivalstva. Navedeno nam potrjujejo tudi statistični podatki, ki kažejo, da so cene industrijskim artiklom — izvzemši onih, katerim so bile ce- ne uradno povišane v svrho od- prave neskladnosti z drugimi pro- izvodi — ostale na ravni iz leta 1957. Pri kmetijskih artiklih sicer beležimo v letu 1958 povišanje cen, ki pa je nižje kot je bilo v prejš- njih letih. 2. Ali izvajanje teh ukrepov za stabilizacijo tržišča zelc obreme- njuje organe uprave in gospodar- ske organizacije?^ Način izvajanja kontrole in evi- dence cen sicer v določenem obse- gu obremenjujejo upravne organe, vendar ne toliko, da pridobljena korist ne bi odtehtala povečanega administrativnega dela. Prijavlja- nje je za podjetje v toliko otezko- čeno, da je potrebno predložiti ustrezno dokumentacijo, ki opra- vičuje povišanje cen. To pa ni v škodo stvari, ker zahteva pribava utemeljene dokumentacije za po- višanje cen toliko napora, da pri- javljajo podjetja povišanje samo v primerih, kadar so k temu pri- siljena in je povišanje iz objektiv- nih razlogov upravičeno. Zlasti v začetku so podjetja prijavljala za- hteve za povišanje cen brez za- dostne dokumentacije. Na poziv, da predložijo potrebne dokumente, pa so m#ioga odstopila od zahteve za povišanje, kar kaže na to. da bi poenostavljenje postopka ne bilo koristno, ker bi se* pritisk na za- htevo po povečanih cenah povečal. 3. Ali so potrebne še kakšne do- polnitve teh ukrepov in v kateri smeri ? Iz vidika administrativnih ukre- pov smatram, da za sedaj ne bi bili potrebni neki novi ukrepi, ker so obstoječi že dovolj učinkoviti. Mislim pa, da bi bilo umestno, da se čimprej pristopi k noveüzaciji kazenskega zakonika, po katerem ni mogoče danes preganjati špe- kulacije, ker je definicija za po- jem špekulacija po čl. 233 KZ po naši oceni mnogo preozka in ni vsklajena z današnjo stvarnostjo. Dispariteta cen med posameznin^ jugoslovanskimi tržišči za enake proizvode — vsled pomanjkanja enotnega jugoslovanskega trga — omogoča posameznim trgovcem, da izkoriščajo te disparitete cen ter se baviio s spekulativnim prekup- čevanjem. Tako se vsled slabega funkcioniranja našega tržišča tr- govina često pretvarja od trgovine s funkcijo posrednika med proiz- vodnjo in potrošnjo v trgovino radi trgovanja, torej trgovino, ki izkorišča ta položaj v spekulativ- ne namene. Trgovska gospodarska organizacija, ki išče zaslužek v špekulativnem izkoriščanju dispa- ritete cen na posameznih tržiščih, je škodljiv element v naši sociali- stični stvarnosti in jo je zato tre- ba preganjati. Za take primere špekulacije pa naš kazenski za- konik ne predvideva pregona. Smatramo, da bi bilo potrebno kazenski zakonik novelirati v na- vedenem smislu, za kar je naš Državni sekretariat že svoječasno dal konkretne predloge. Šgl Pocenitev premoga Koncem marca je Zvezni iz- vršni svet sprejel več osnutkov predpisov, med njimi osnutek zakona o zaščiti pred ionizira- jočim sevanjem, ki urejuje vsa vprašanja v zvezi z vse širšo uporabo jedrske energije v go- spodarstvu, zdravstvu in znan- stvenem udejstvovanju; pred- log uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o pridobitvi pravice do industrijske lastnine v tujini, ki urejuje postopek do- mačih gospodarskih organizacij s tujimi podjetji glede nakupa licenc; odlok o posojilih za re- konstrukcijo objektov in dolo- čenih industrijskih panog; odlok o spremembi odloka o posojilih, ki jih daje Jügoslovan-ska inve- stici.jska banka za nakup dolo- čene opreme iz uvoza; odlok o naivišjih орпчћ 73 posamerne vrste cementa ter spremembo odloka o olajšavah pri prodaji kuriva za široko potrošnjo. Po dosedanjem odloku so uži- vali individualni ' potrošniki skozi celo leto ugodnost regresa na premog v znesku 33,3 "/o. Glede na isto ceno so potrošniki premog nabavljali v glavnem v času največje potrošnje, t. j. po zimi, tako da je premoga v tem času primanjkovalo, niso ga pa kupovali poleti, ko ,ic premoga preostajalo in so zaloge ovirale izpolnjevanje proizvodnih pla- nov premogovnikov. Po spre- membi odloka bo v bodoče pre- mog v času od 1. aprila do 31. .luMja za individualne potroš- nike za okrog 450 din pri toni r^ne.Tš-' kr-Vnr v č?"^-. med 31. ju- lijem in 31. marcem. i^^ožiiost nakupa stanovanj ¥ ¥seh hišah Odbor za organizacijo oblasti in upravo Zveznega zbora zvez- ne ljudske skupščine je pred kratkim obravnaval osnutke no- vih zakonov s stanovanjskega področja. O osnutku zakona o Etažni lastnini je v odboru bilo rečeno, naj bi se ta ne omejila samo. na privatne zgradbe, tem- več bi naj bila dovoljena tudi v hišah, ki so last družbe. V svojem bistvu je to spodbuda za mobilizacijo prostih sredstev v rokah zasebnikov za stano- vanjsko izgradnjo v zadružni obliki. Po osnutku zakona so lahko lastniki etažne lastnine poleg državljanov tudi družbeiic orga- nizacije ali sploh družbene pravne osebe. Upravljanje stavb v etažni lastnini bi bilo urejeno z osnutkom zakona o uprav- ljanju poslovnih poslopij in prostorov. Osnutek predvideva sodelovanje lastnika posebnega dela poslopja (etažna lastnina) pri upravljanju hiše, v kateri ima stanovanje, če stanuje v njem ali ne. Osnutek zakona predvideva možnost, da lahko družbene pravne osebe koi nosilci pravice do razpolaganja s stanovanji in poslovnimi prostori'v hišah, ki so v družbeni lastnini, prodajajo stanovanja ali poslovne prosto- re. Osnutek predvideva v tem primeru prednost do nakupa po- sebnega dela stavbe uporab- niku. Po teh določbah osnutka bo omogočeno občinam in drugim družbenim činiteljem s prodajo posameznih delov oziroma sta- novanj ali lokalov pridobiti sredstva za gradnjo novih sta- novanj, kar je vsekakor veli- kega pomena za nadaljnjo sta- novanjsko izgradnjo. V Kidričevem bodo gradii! hieve in sušilnico za hmeîj Kmetijsko gospodarstvo » ; ' i.j- sko polje« namerava letos zgra- diti na svojem sedežu v Kidri- čevem hlev za 100 glav plemen- skih krav in sušilnico za hmelj. Nadzidati pa namerava tudi sta- novanjsko hišo na Kidričevem. S tema novogradnjama in nadzidavo bo zaključen kme- tijski gospodarski center v Ki- dričevem. KG »Dravsko polje^< Kidričevo je že zaprosilo občinski ljudski odbor Ptuj za komisijski ogled parcel, na katerih bi gradili, in za določitev lokacije za novo- gradnjo. Še 2 hmeMski sušilnici v občini Ptuj Komisija za revizijo projek- tov pri OLG Maribor je odobri- la idejna projekta za graditev hmeljske sušilnice KG Dravinj- ski vrh in KG Sobetinci. Oba projekta je izdelalo podjetje za projektiranje »Agrobiro« Ljub- ljana. Asfaltiranje cestnih priključkov v teku Asfalterska skupina Uprave za ceste LRS Ljubljana že te- den dni pripravlja vse potreb- no za asfaltiranje cestnega pri- ključka na novi most v Ptuju z mestne strani, nato pa še z breške strani. Delo bo opravila s potrebno mehanizacijo. Drob- Ijenec za podlago pod asfaltom so navozili še pred otvoritvijo mosta, enako pa ves ostali ma- terial, ki je potreben za asfalti- ranje cestišč. Stroje so pripe- ljali v začetku prejšnjega ted- na in jih razvrstili pri trafo- postaji v parku. Za časa asfalti- ranja bo promet tekel zoF>et čez stari most, nakar bo ta odstra- njen, okolica urejena in ves promet speljan na novi most. Z obeh strani cestnih priključ- kov je nasip obložen z zemljo in posejan s travo. Zal pa se še vedno najdejo posamezniki, ki so za vse to slepi in hodijo na ce?to čer most ter mšiio lepo urejeno in posejano škarpo. PTUJ. 3. aDr:-Ia 1959 P-'ÜJSKI TEDNIK Stran 3 i tonami SYloiiigliiiske opreme {e bil požar Notranjost uničene lakirnice in karosemice Tovarne avtomobilske opreme v Ptuju (Posnel J. Vnabl) V petek 27. marca t. Í. zvečer рз 22. uri je izbruhnfj požac v iakimici Tovarne avtomobilske opreme v Ptuju in v kratkem času povzročili na zgradbi, mate- riailu in opremi večmilijonsko ško- do. K sreči je bil ta večer brez ve era, sicer bi celotno novo zgrad- bo zajel in uničil požar. Uničujo- čemu požaru so se energično po- sttaviilii po robu delavci tovarne, bližnji stanovalci ter nekaj pr'i- padnükov JLA. Kmailu so prispeli na požarišče tudi ptujsiki gasilci, nato še pcNicni gasilci ix Mari- bora, PGD Pobrežje pri Ptuju, PGD Tezno in PGD Maribor. S skupnimi močmi se je posrečilo ogenj lokalizirati in obvarovati tovarno še pred večjo škodo. Okcttščine v zvezi z nastankom požarai raziskuje Tajništvo za no- tranje zatdeve v Mairilbomu, Do- mneve, da je požair í'zbruihnil pri miobcirju v išikiLmiiidi, ki se rt: avto- matsiko izilolicipál, še niso pcitrjena. Koleiktiv tovarne bo pomiagail, da bo poškodovana zgradba čim- prej otwio'vlijena m da se bo delo zopet nonmaClno razviijalio. Uprava tovarne je siklleniila v bcdoče bud.- nosit nad možnostmi ponovnih po- žarov še povečati ter svojo ga- silsko opremo tako izpciix)!ni]bi, da bo vsaik mioreibiitni ¡poniovind poskus požara onemogočen aLi takoj za- dušen. Prvi sta' požair cipaiziili aistilk]; Matjašičeva in Kokolj.eva. Izmena šestih sitrojinih deilavcev se je ta- koj znaišla in začela skuipno s so- sedu Mlakarjevimi in čis'tlilkami ter vojak-amia, ki stta piritiiitela ne pomoč iz "bližnje ekonomije, re- ševati, kar se je rešiti dalo. EniO- ga vo-iaka so zaradi poákodib pre- pel jaiM v balini^nlioo. Pred uniiče- njem so reši'li giatov avtobiis z vgrajenem rentgenom, osebni rin še en avtdbus v gradnjii, razne stroje iin naiprave in dirugo opre- mio. Njïihovi duhaiprî&cttnosti je treba pripiisaîti, da niso v ognjti ostalle jeklenke s pllinom, ki so jih reševali Éiz oignja že ob zaščiti prisipeiiih gaisLIcev iz Ptuja in tako obvarovali tovaimo in okolico pred posi ediic ami ruišii'nlih ©ksiploziij. Tovairna bi slicer utrpela veliko večjo škcido. Deilavci Meglic Jan- ko, Miirko Meško, Janez Mlakar, Niko Coihalek, Ludvik Franc in Franc Kfcibučar, snaži'lki, soseda Mlakarjeva s svojimi hčerkami in dva vojaika so že opravili na, večje diolo, ko so pri&pe(ll. osta, yaei'loi. Hidrant tovarne je bill ne^jporaben, ker je bóil izključen tok. K Dravi nova ptujska gatsi' ska aivtooisitema rni mogia, ker i toverniiäkega dvorišča do tja m prehoda. Bli'žnja Studenčnjx;a ima 2)amuilj€no dno. To je močno ovi- ralo delovanje čnpa'lk. V čaisu priipnav pitujskih gasi.lcev na učin- kovit-o akciîjo iz dailjave nad 200 metirov in gašenja s hrbtne stra>- nii' goreče zgradbe so pnihiteli na tovamiiišfco dvorišče mariborski p- darska sekcija posvečala vpra- šanju gospodarjenja z društve- nim denarjem. Ze več revizij blagajniškega poslovanja dru- štev je pokazalo, da razposojajo nekateri blagajniki denar dru- štev članom, namesto da bi de- nar nalagali v denarnih zavo- dih. Ko je denar društvu po- treben, nastopijo težave, ker dolžniki ne vrnejo denarja ali pa dajo v poravnavo za dolg vino, ki ga potem točijo na ve- selici da se s trudom in prezade- vanjem vsega društva dru.štvu vrne denar, ki ga je blagajnik brez pristanka odbora posodil. Pri pregledu poslovanja dru- štev se bo gospodarski odsek za- nimal tudi za obračune po ve- selicah, ki v mnogih primerih kažejo, da so dobili dobavitelji jestvin in pijač vse račune pla- čane, dočim društvom ne ostane ničesar, čeprav je organizacija prireditev stala društvo in član- stvo mnogo trudh. Delo ostalih odsekov pa bo usmerjeno k cilju, da bo imelo delo v društvih zanimivo vzgoj- no in poučno vsebino in da bo- do društva v povezavi z vsemi ostalimi organizacijami in dru- štvi na svojem območju. Cas je že, da bi prenehali s podcenje- vanjem vabil, poslanih raznim dmštvom in« organizacijam ob raznih priložnostih. Ob raznih gasilskih proslavah in priredit- vah ostajajo za goste rezervi- rani sedeži marsikje prazni. Poslano va^lo potrjuje resno željo društva, naj se go_tje udeležijo gasilskih prireditev. Z enako voljo in razumevanjem bodo gasilci vračali obiske osta- lim društvom. Le ob tako tesni povezavi bo mogoče združiti delovanje vseh društev Ln orga- nizacij pri izvajanju skupnega programa za politični, gospodar- ski in kultumo-prosvetni na- predek podeželja. Na prvi seji je upravni odbor rešil nekaj problemov društev, ki so se obrnila na zvezo za in- tervencijo ali za rešitev vpra- šanj, ki jih društva sama niso mogla rešiti. Gasilska četa Ptuj ima novo avtocisterno Razstava o disciplini v prometu v šoli Marl(ovci v nedeljo, 29. noarca so učenca osemletke v Markovcih razsta- vili svoje spise in risbe o disci- plini v prometu in o prometnih predpisih. Razstavo si je ogledalo precej ljudi, mladih in odraslih, med njimi je bil tudi F. Simonič, se- kretar OK ZKS Celje, pa tudi nekaj članov Komisije za var- stvo v prometu pri Obč. LO Ptuj, ki so se o razstavi pohval- no izrazili. Razstavo je obiskal tu- di tov. Franc Simonič, sekretar OK ZKS Celje. Učitelj in vodja prometnega krožka tov. Jost je razstavo do- bro pripravil. Imel je na raz- polago precej pestrih slik, ki prikazujejo kritične situacije na cestnih vozlih ter križiščih in spisov učencev šole o tej temi. Bilo bi koristno, če bi takšne razstave priredili tudi na dru- gih šolah v občini. Motorizira- nega prometa je namreč vedno več in otrokom bo v veliko ko- rist, če bodo dobili osnovne pojme o prometnih predpisih in o disciplini v prometu že v os- novni šoli. Razstavljenih je bilo 120 spi- sov in 260 slik. Najboljše bodo primerno nagradili. Anketa ob razstavi je dala vzpodbudne re- zrltate. V. K. Postaja za transfuzijo krvi - Ptuj Novi Icrvodajald Dne 26. marca 1959 .so darovali kri prebivalci iz .Hajdine in oko- lice. Iskrena hvala vsem, zlasti pa organizatorju tov. Ignacu Ciaj- serju. Darovali so: Zupanič Angela, Veronek Terez.ja, Mlakar Neža, Skrila Rozalija, Skrila Matilda, Gašperič Marija, Kosenberger An- gela, Kajnik Veronika, Zupanič Barbara, Jeza Marija, Galun Ema, Vidovič Marija, Ogrizek Rozaliija, Toplak Katarina, Li- povšek Roza, Muršec Elizabeta, Munda Terezija, Pal Lidija, Ko- res Terezija, Pal Rozalija, Lesjak Barbara, Drevenšek Justina, Ose- njak Gera, Žunkovič Marija, Drob- nič Marija, Pal Marija, Turk Jo- žefa, Kramberger Alojzija, Žerak Barbara, Jakomini Marija, Svenšek Ernest, Ogrizek Marija, Polajžer Stanko, Gajser Ignac, Polajžer Ivana, Iskra Marija. Stajner Lira, Zupanič Terezija, Ambrož Ivana, Ekart Marija. 7. aprila mednarodni dan zdravja V torek 7. aprila 1959 bodo v zdravstvenih, prosvetnih in drugih organizacijah proslavili mednarod- ni dan zdravja ob obletnici usta- novitve Svetovne zdravstvene or-: ganizacije. ROJSTVA: Štefanija Hvaleč, Čr- nuče 91 — Zdenko; Terezija Šmi- goc, Bukovci 89 — hčerko; Ange- la Skela, Štatenberg 84 — Dragico; Ivana Pilinger, Stojnci 111 — An- gelo; Emili Jana Fideršek, Savinj- sko 28 — Nado; Magdalena Kova- čič, Ljutomer — Antona; Jožefa Tušar, Ptuj — Leona; Ivana Pe- trovič, Veliki vrh 85 — Franca; Dragica Goričan, Zg. Jablane 31 — Marijo; Štefanija Kozel, Giadisce 121 — Milana; Frančeška Kovačič, Stojnci 90 — Marijo; Katarina Fi- lipič. Štuki 11 — Dragico; Geno- vefa Horvat, Kozminci 14 — Ru- dolfa; Katarina Kiep, Zagrebška 57 Ptuj — Izidora; Stanislava Mesaric, Zg. Hajdina 15 — Avre- lijo. POROKE: Metod Cestnik, Cirku- lane 32 — Rozalija Štumberger, Cirkulane 32; Stanislav Rozman, Ptuj — Manja Milošič, Ptuj. SMRTI: Ana Lovrenčič, Ptuj, roj. 1871, umrla 29. 3. 1959; Mirko Golob, Nova vas 48, roj. 1934, umrl 30. 3. 1959; Anton Polajžer, Draženci 28, roj. 1884, umrl 28. 5. 1959; Jakob Kukovec, Ptuj, roj. 1897, umrl 29. 3. 1959; Janko First, Maribor, roj. 1932, umrl 29. 3. 1959; Ljudmila Kokot, Kore- njak 5, roj. 1958, umrla 26, 3. 1959. Popravek V števiBci 12 našega lista je pomotoma izostalo ime avtorja čanka »K 40. obletnici slovenske glasbene šole v E»tuju«. Napisal ga je tovariš Drago HasL LJUBLJANA NEDELJA, 5. APRILA 6.00—7.00 Veder nedeljski jutranji po- zdrav — vmes ob 6.05—6.10 Poročila, vremenska napoved in dnevni koledar. 7.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 7.15 Reklame. 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva. 7.35 Vedri zvoki. 8.00 MJadinska radijski igra - Griram-Sajko: Miirica, pogrni se. 8.45 Skladbe za vio- lino in Wavir. 9.15 Zabavna matineja. 10.00 Se pomnite, tovariši. . . Mile Smo- linsky; a) Srečanje s Slavkom Slandrom, b) S košem na konferenco. 10.30 „Iz narodne sirinje". 11. Bedfych Smetana: Vysehrad, Blanik. 12.00 Naši posiušalci čestitajo in pozdraTljaje —- I. 13.00 Ka- poved ča'sa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 13.15 Za- bavna glasba, vmes obvestila. 13.30 Za našo vas. 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — ll. 15.00 Napoved ča- sa, poročila in vremenska napoved. 15.10 Reklame. 15.25 Operetni zvoki. 16.00 Kace Grom: Vas skrbi za mesto. 16.30 Slovenski samospevi. 16.45 Boris Papan- dopulo: Concertino za trobento in godalni orkester. 17.00 Z zabavnimi melodijami in popevkami v dobro voljo. 17.30 Ra- dijska igra — Zvonimir Bajsič: Goljufa. 18.30 Uverture in arije iz oper G. Ros- sinija. 19.00 Zabavna glasba, vmes obve- stila in reklame. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Nedeljska revija zabavne glasbe. 21.00 Obisk pri n'Aših skladateljih. 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napo- ved in.pregled sporeda za naslednji dan. 22.15 V plesnem ritmu. 23.00 Poročila in pregled tiska. 23.10 Od popevke do popevke. 23.30 Ivo PetriC: II. simfonija. 24.00 Zadnja poročila in zaključek od- daje. MESTNI KINO PTUJ predvaja od 10. do 12. aprilla t. 1. ameriški barvni film »KJER REKA ZA- VIJE« in od 14. do 16. apriila 1.1. ameriški film »MODRI PAJČO- LAN«. KINO MURETINCI predvaja 5. aiprila nemški, fiilm »LUČ LJU- Bfc;zNi«. MESTNI KINO PTUJ predvaja od 3. do 5. aprila t. 1. ameriški barvni film »Džubili« in od 7. do 9. aprila t. 1. mehi- š.ki film »Midva«. Novi naročniki »Ptujsicega tednika« Franc Petek, VP. Banja Luka; Jože Topolovec, Cirkulane; Anton Sibila, VP. Zagreb; Jože Pernat, VP. Branjin vrh; Anton Pernat, Cirkovce; Marija Širovnik. Majš- perk; Lucija Butolen, Majšperk; Jože Lah, Cirkovce; Martin Bezjak Juršinci; Konrad Horvat, VP. Banja Luka; Marija Jurmari, Zg. Pristava; Milica Vučak, Ptuj; Franc Grešnik, Ptuj; Elizabeta Rizman, Miklavž; Občinska gasil- ska zveza, Ptuj; Franc Kostanje- vec. Gorišnica; Ciril Taciga, Majš- perk; Frančiška Mlakar, Zg. Le- skovec; Jože Petek, VP. Bar — Črna gora; Rozika Spolenjak, Haj- dina; Martin Brodnjak, Hajdina; Stanko Zupanič, VP, Niš — Srbija^ 40-letnica KPJ na Ptujski gimnaziji (Nadaljevanje s 1. strani) a) orientacijski pohod do doma narodnega heroja Jožeta Lacka s spominskim govorom; b) pohod v Mostje k spomeniku padlim borcem Lackove čete;' c) medrazredna tekmovanja v košarki v počastitev ZKJ; č) udeležba dijakov pri svečani počastitvi Pohorskega bataljona na Pohorju; d) strelsko tekmovanje. 7.) Gimnazijska mladina se bo razen tega udeleževala mnogih prireditev in tekmovanj v okviru raznih športnih in kulturnih orga- - nizacij. 8.) Dijaki bodo počastili 40. ob- letnico KPJ z udeležbo pri gradnji avtomobilske . ceste Beograd—Niš. Pri izvajanju tega programa bo- do mladini pomagali člani profe- sorskega zbora. Gimnazijski kolektiv, ki ga se- stavljajo učni zbor in šolska skup- nost, se bo potrudila, da s tem proslavljanjem utrdi in poglobi napredne tradicije zavoda. Tržne cene na ptujskem živilskem trgu v sredo, 1. aprila 1D59: Povrtnine: krompir 20, zelje v glavah 50—40, kislo zelje 50, ko- renček 40—50, peteršilj 50—60, špinača 150, čebula 70 do 80, če- sen 200—300, zelena 50 do 60, fižol 50—60, rdeča pesa 30, če- buljček 250—300, por 40, kisla re- pa 30, redkev 30, motovileč 200 —300, radič 150, regrat 200, hren 100. Sadje in sadeži: jabolka 25—30, orehi 100—130. Žitarice in mlevski izdelki: aj- dova moka 50, ajdova kaša 100, pšenica 30—40, oves 25 ,koruza 30, ječmen 40, proso 40. Mleko in mlečni izdelki: mleko 30, smetana 150, sir 40—80, ma- slo 500. Perutnina in jajca: kokoši 500, jajca 13. Maščobe: zaseka 350, uvožena mast 325, domača mast 400. Prodaja živine na zatiružrih dogonih in ne več na sejmih Svet za blagovni promet Občin- skega ljudskega odbora Ptuj bo v kratkem obravnaval vprašanje ži- vinskih sejmov na območju občine Ptuj, zlasti glede na okolnost, da se je že večina občin na območ- ju Okrajnega 'ljudskega odbora Maribor odločila ukmiti živinske sejme in se dogovoriti z Okrajno zadružno zvezo v Mariboru za or- ganizacijo zadružnih dogonov ži- vine na svojem območju. Še pose- bej pa bo Svet za blagovni promet Občinskega ljudskega odbora Ptuj razpravljal o sejmu za konje v Ptuju. Svet za blagovni promet pri Okrajnem ljudskem odboru Mari- bor je priporočit občinskim ljud- skim odborom, ki se še niso odlo- čili za ukinitev živinskih sejmov na svojem območju, naj bi se za to odločili sedaj, ko je že dovolj izkušenj, da je na območju vsake občine skupno z Okrajno zadruž- no zvezo Maribor možno organizi- rati zadružne dogone živine. Okraj Celje je ukinil živinske sejme na svojem območju glede na izkušnje in dokaze, da na sedanjih živinskih sejmih ni dovolj kontro- le in da se še pojavljajo primeri špekulacij z nakupom in prodajo živine, zlasti z navijanjem cen. PZ. Razstava glasbenih j Instrumentov v Ptuju i v zvezi s proslavo 40-letn::cf KPJ in 40-letnice Siove:nske glas-í D^ene šcile v Ptuju bo v refeiktorvjitJt vlestnega muzeja v Ptuj.u v tednti glEisbe od 5.. do 12. scriila t. Ц -azstava glasbenih nsitrumentcvj Razstava bo odprta v nedeljo^ 5. aprila t. L, oò 11. ur:. i Ptuj'síka gía.sbena šola razpo'a-i ja z na jst are j scimi glasbenimi in-' ätrumentii v Sloveniji, zaito se >dilioč;ila, da se v tednu glasbe Ш. :emi pcsebncstmi seznani najš;rša" javnost z oglcdcm razstave. j Hldrobusi na našem Jadranu Za vzdrževanje prometa na' :rajših lokalnih progah na Jadra-; lu namerava Jadranska linijska; ilovba zgraditi več manjših plov-^ lih enot — hidrobusov. Hidrobusi, 3odo imeli kapaciteto 200 potni-i kov in brzino 15 do 16 milj na' ЈГО in bodo lahko opravili 4 do 6-j :rat več voženj kot počasne ladje.] Dežurni zdravniki Dežurstvo zdravnikov splošne prakse: 3. 4. 1959 glav. dež. dr. Franc Rakuš, pom. dež. dr. Nada Pavli- čev; 4. 4. 1959 glav. dež. dr. Ivo Medved, pom. dež. dr. Ladislav Pire; 5. 4. 1959 glav. dež. dr. Ivo Medved, pom. dež. dr. Ladislav Pire; 6. 4. 1959 glav. dež. dr. Na- da Pavličev, pom. dež. dr. Fran Brumen; 7. 4. 1959 glav. dež. dr. Ladislav Pire, pom: dež. dr. Fran Brumen; 8. 4. 1959 glav. dež. dr. Andrej Lusicky, pom. dež. đr. La- dislav Pire; 9. 4. 1959 glav. dež. dr. Milan Carli, pom. dež. dr. Franc Rakuš. Pomožna ambulanta v Juršincih posluje vsako sredo od 14. ure dalje. Pomožna ambulanta Podlehnik posluje vsak ponedeljek od 14. ure, dalje in vsak petek od 12. ure da- lje. Otroške posvetovalnice: 2. aprila 1959 v Desterniku od 13.30, 3. aprila 1959 v Ptuju od 14., 7. aprila 1959 v Juršincih in 8. aprila 1959 v Žetalah od 13.30 dalje. Vsak prvi petek v mesecu je v Juršincih posvetovalnica za žene od 14 ure dalje. Dežurstvo otroških zdravnikov od 5. aprila do 6. aprila 1959: 3. dr. Ljuban Cencič, 4. dr. Lju- ba Neudauer, 5. dr. Ljuba Neu- dauer, 6. dr. Ljuba Neudauer. Vse informacije daje in naroči- la hišnih obiskov sprejema dežurni center Zdravstvenega doma Ptuj, štev. tel. 70 in 80. Hišne obiske naročajte v dopol- danskih urah. Pozneje naročeni hišni obiski se bodo izvršili samo v nujnih primerih. Okulistična ordinacija posluje vsak torek od 18. ure, vsako sre- do od 13. ure in vsako soboto ed 13. ure dalje. Uprava ZD Ptuj Prijave ЋШ nacionalizacilo 7. aprila letos poteče zadnji rok za prijavo za ugotovitev predmeta nacionalizacije. Veči- na državljanov, stanujočih na področju občinskega ljudskega odbora Ptuj, je že dvignila pri- jave pri tem občinskem ljud- skem odboru v sobi št. 36/11 ter se iste še vedno dobe vsak dan od 8. do 12. ure kakor tudi vse potrebne informacije. Te pri- jave so dolžni vložiti do zgoraj navedenega roka vsi državljani, civilno pravne osebe, družbene organizacije in druga društva državljanov, ki so imeli na dan 25. decembra lani najemne zgradbe ali gradbena zemljišča, ki se po zakonu o nacionaliza- ciji nacionalizirajo. V dvomlji- vih primerih je bolje vložiti prijavo, ker iz prijave še ne Sledi, da bo zgradba ali posa- mezen lokal nacionaliziran. Na podlagi vloženih prijav bo ob- činski finančni organ, v kolikor bo smatral, da pride zgradba pod udar zakona o nacionaliza- ciji, predlagal komisiji za nacio- nalizacijo zahtevek o nacionali- zaciji, komisija pa bo o vlože- nem zahtevku obvestila priza- dete ter izdala tozadevno od- ločbo. Opozarjamo, da bodo vsi oni, ki so dolžni vložiti prijave, pa do predpisanega roka istih ne bedo vložili, storili kazensko de- janje, za katero je predpisana zaporna kazen do enega leta, za civilno pravne osebe, druž- bene organizacije in druga dru- štva državljanov pa denarna kazen do 1 milijona dinarjev. P. S. Straf! 4 PTUJSKI TEDNIK РТШ. 3. aprEÜ» "Í^ííP Čeprav televizija vedno bolj osvaja svet, so televizijski prenosi še precej draga stvar. Ameriška statistika kaže, da je morala de- mokratska stranka v ZDA v pred- volilni kampanji plačati za vsako besedo iz govorov, ki jih je imel po televiziji пјрп kandidat Steven- son, po 24.700 dinarjev. Republi- kanci pa so za vsako Eisenhower- jevo besedo plačali po 9.100 di- narjev. Zdaj ima menda okrog 140 televizijskih postaj v Ameriki enotne tarifne postavke in dajejo vladi vsak mesec na razpolago enourno brezplačno oddajo za nuj- na poročila. V Angliji stanejo dobri televi- zijski sporedi po približno 200.000 dinarjev na minuto, približno iste stroške imajo tudi Italijani. V Franciji pa stane enominutni pre- nos 170.000 dinarjev. V drugih državah so televizijski stroški pre- cej nižji.. Tako stane enominutni prenos v Nernčiji 40.000 dinarjev, v Holandiji pa le 10000 dinarjev. Najcenejše televizijske oddaje pa so v Švici, kjer stane enominutni program samo 5000 dinarjev. Angleži ugotavljajo, da na dra- ginjo njihovih oddaj vpliva precej to, da imajo Londončani mnogo nepriiavljenih televizijskih apara- tov. Mnogo ljudi si namreč kupi posamezne dele aparata in ga sa- mi doma izdelajo, potem pa ne plačujejo predpisanih taks. Toda televizijske družbe so se znašle. Inženirji so izdelali poseben de- tektor, ki ga imajo montiranega na avtomobilu, ki kroži po mest- nih ulicah. Njegova naloga je od- krivanje neprijavljenih aparatov. Odkrivajo pa jih tako, da če na primer ugotovijo v neki hiši pet televizijskih aparatov, na seznamu pa imajo samo tri ali pa štiri, gre poseben tehnik z detektorjem po stopnišču in z matematično na- tančnostjo ugotovi, kje gledajo oddajo pri neprijavljenem aparatu Te »črne naročnike« seveda doleti potem primerna kazen. Mednarodna razstava va- rilne telmike ¥ Uubllani Od 28. VI. do 5. VII- letos bo v Opatiji kongres Mednarodnega inštituta za varjenje. Kot nadalje- vanje tega bo od 7. do 12. VII. letos v Ljubljani mednarodna raz- stava varilne tehnike. Namen te razstave je, da pri- kaže moderno -tujo opremo za varjenje, kakršne še ne proizva- jajo naše tovarne ter da s tem vzpodbudo domači industriji, da bi tudi sama začela proizvajati podobne varilne naprave. Oprema za varjenje je danes pri obdelavi kovin nekaj osnovnega. V naši državi imamo razvito mnogo fi- nejšo industrijo, torej industrijo na višnji stropnji težavnosti pro- izvodnje kakor je proizvodnja mnogih naprav za varjenje. Ta razstava naj mimo drugega prikaže velike koristi varilne teh- nike v pvogledu zboljšanja proiz- vodnje ter naj pvomaga pri plani- ranju in organiziranju novih in- dustrijskih enot. Eksponati na tej mednarodni razstavi bodo, kakor tujega tako tudi domačega izvora. Domača podjetja naj bi razstavljala izdel- ke, ki jih že izdelujejo, kakor opremo, naprave, stroje, osnovni in dadajni material za varjenje ter tudi podjetja, ki proizvajajo tipično varjene konstrukcije, pri katerih so z ozirom na tehniko varjenja zmanjšali težo konstruk- cije in zboljšali videz konstruk- cije ter tako dosegli boljše uspe- he proti starim načmom izvedbe, n. pr- zakovičenju in vijačenju. Tuji razstavljale! bodo razstav- ljali predvsem opremo, material in stroje za varjenje in za kon- trolo varjenja. Tujci iz Vzhoda ш Zahoda nam bodo pokazali pred- vsem ogromen razvoj avtomatič- nega električnega varjenja. Prireditve na mednarodni raz- stavi bodo zlasti številne. Tako so predvidena strokovna preda- vanja ter predvajanja stroko-vnih filmov, razen tega pat udi prak- tične demoristracije raznih na- prav, strojev in pripomočkov. V času razstave bo tudi tekmovanje za naslov najboljšega varilca Ju- goslavije v raznih kategorijah, nadalje razglasitev rezultata na- tečaja, ki ga bo Zavod za varje- nje razpisal za nekatere projekte varjenih konstrukcij itd. V času razstave bodo svečano odprti novi prostori, zlasti laboratoriji Zavoda za varjenje LRS v Ljubljani. Predvidena je tudi razstava gra- fičnih in plastičnih izdelkov s tega področja, kakor tudi stro- kovne literature. Komercialni pomen razstave je prav tako pomemben, saj bodo interesenti imeli možnost, da razen tehničnih informacij dobe tudi komercialne ter da tudi skle- pajo zaključke. Vsaj za leto dni Med oboževalci Ave Gardner je posebno vztrajen neki milijonar, ki ji je že večkrat poslal poročno ponudbo. Ava mu je nekoč takole odgovorila: »Dragi moj, vse to je treba dobro premisliti, saj je po- roka odlčitev, ki spremeni usodo žene vsaj za leto dni.« Plačevanje kazni s krvjo V nekem kraju v Združenih državah Amerike morajo ljudje, ki kršijo cestnoprometne pred- pise in nimajo denarja, da bi ta- koj plačali kazen, na najbližji zdravstveni postaji oddati določe- no količino krvi za ponesrečence pri prometnih nezgodah. Gugajoče mesto Mnogi prebivalci Moskve morda ne vedo, da se vsak dan raven zemlje v Moskvi dviga in pada za približno 50 cm. To dviganje te- rena je posledica plime in oseke v zemeljski skorj'. Pač nekaj po- dobnega kar imamo na morju. Te plime in oseke povzročata sonce in luna. Od elastičnosti ze- meljske skorje pa je odvisen obseg tega dviganja. Avtomobili v Kanadi V primerjavi s predlanskim le- tom se je lani v Kanadi zmanj- šala proizvodnja avtomobilov za 12.000 kosov. V istem času pa je narasla proizvodnja težkih avto- mobilov za 6019. Nenavaden rekord številni časopisi so prinesli vest, da je žena nekega ruskega mu- zika rodila nič manj kot 69 otrok. Dobila je šestnajtkrat dvojčke, trikrat trojčke in štirikrat če- tvorčke. Vsekakor nenavaden re- kord! 10 zapovedi za pravilno prehrano Ljudje se kaj radi zatekajo k zgoščenim navodilom za razne pri- like, v obliki zapovedi. Tako so tudi v Zahodni Nemčiji določili pravilno prehrano v obliki desetih zapovedi. Znanstveniki in prakti- ki neke nemške družbe za prehra- no so skovali deset pravil, ki jih sedaj širijo med potrošniki v Za- hodni Nemčiji ter so jih začeli uvajati tudi v šolski pouk. Zmerna, toda redna prehrana, čimveč izpremem.be, vsak dan mleko, zmernost v maščobah, mnogo sadja, sočivja in krom- pirja ter pecivo iz integralne mo- ke (z otrobi vred), vse to pripo- ročajo nemški strokovnjaki za prehrano. Obenem opozarjajo, da tudi nizki dohodki omogočajo do- bro in izdatno prehrano, zlasti če bi nemško ljudstvo uživalo več mlečnih izdelkov, namesto drage- ga mesa in jajčnih jedi. Posled- nja zapoved je poglavitna: gospo- dinje naj bodo pri pripravljanju jedače vedno nasmejane, da bo jed okusna in da bodo možje za- dovoljni sedli za mizo. Kajti ve- selje do jedače je za pravilno prehranjevanje ljudstvu prav ta- ko potrebno, kakor jed sama. Perspektive debeluhov Obče je znano, da debeli ljudje navadno ne dočakajo visoike sta- rosti. Zato tudi angleške zavaro- valnice delajo razliko pri debeMh in stih'ih zavarovancih. Tako mo- rajo vsi tisti, ki se hočejo za.va- rovaiti, a pre.segajo normalno teže za 5 do 14 odstctkov, plačati 22 odstotkov višji prispevek, če je njihova teža večja za 15 do 25 odstotkov, se prispevek poveča za 44 odstotkov, za težo nad 25 od- stotkov nad nórmalo pa kar za 74 odstotkov. Ti cdstatki poveča- nja so izračunani na podlagi umr- ljivosti »debeluhov« in pokazujejo tufd'i približno razmerje med nj;^ ml in normalnimi ljudmi. Ђ(^МО avtogramov Neki newyorski borzni uradnik je strasten zbiralec avtogramov. Njegova zbirka obsega že avto- grame 30.000 ljudi. Med njimi so podpisi znanih političnih osebnosti od Eisenhowerja pa vse do Mus- soHnija in Hitlerja. Posebno zani- miva pa sta podpisa Marije Tere- zije in Marije Antoinette. 100 kg težak meteorit Točno 100 kilogramov težak je največji meteorit, najden do se- daj na ozemlju Jugoslavije. Kos železa iz vsemirja, približno dve pedi dolg in pedenj širok, je le deloma štrlel iz zemlje, ko ga je na njivi našel kmet Peter Range- lov iz vasi Protopopinica v vzhod- ni Srbiji. Pred začetkom nogomet, prvenstva V nedeljo, 5. aprila, se bo pri- čelo prvenstvo tekmovanja spo- mladan&kegiai dela mariborske pod- zvezne lige. Moštvo NK Drave, ki je v jesenskem delu prvenstva zasedlo prvo mesto, se je na tek- movanje resno pripravljalo. Do- seglo je nekaj lepih uspehov z znanimi klubi: proti Kladivarju 2:0. Soboti 3:3 ini Hrastniku 4:2. Ne tujih terenih je doživelo tudi dva težka poraza, v Celju 6:2 in v Soboti 8:3, predvsem zaradi po- manjkanja rutine. 2:adnji dve tek- mi pred začetkom prvenstva- pa sta se končali z nepričakovanima rezultatoma. V sredo, 25. marca, je gostovalo v Ptuju prvo moštvo Branika iz Maribora. Čeprav je igralo skoraj kompletno, manjkala sta le Rojrrik in Hanzel, je s težavo izvleklo neodločen rezultat 2:2 (1:2). Še v 88. minuti igre je bil rezultat 2:1 za Dravo in le slaba taktika je kriva, da Branik ni poražen za- pustil igrišča. Celotno moštvo Drave je igralo odlično, posebno pa še Gorjup, Vogrinčič, Mesaric tn Erhatič. Gola sta dosegla za Dravo Sirec Polda in Erhatič. V nedeljo, 29. marca, je igrala Drava z drugorazrednim moštvom Severa iz Sladkega vrha. Nepri- čakovani lispeh proti Braniku je, menda, pokvaril igralcem Drave sposobnost ocenjevanja lastne vrednosti. Zaradi podcenjevanja nasprotnika, ki je igral »bunker«, niso mogli izraziti svoje stalne terenske premoči z goli. Tudi stalno menjavanje moštva ni po- magalo. , Nasprotno, zmedena obramba je ob koncu tekme pre- jelo celo dva gola. Rezultat tek- me 2:0 (0:0) za Sever, pove že sam po sebi dovolj. V nedeljo, 5. aprila, igra Drava na svojem igrišču prvo prvenstve- no tekmo proti Fužinarju iz Ra- ven. Ta klub je poleg Kovinarja in Nafte, najresnejši tekmec Dra- ve za naslov prvaka. Če hoče Dra- va obdržati prvo mesto, bo mora- la odločiti vse tekme na domačem terenu v svo.jo korist (Fužinar, Nafta. Korotan) in zmagati dva- krat na tujem terenu (Kovinar, Aluminij, Rakičan). Posebno važ- na so seveda neposredna srečanja med vodilnimi moštvi, kakršno bo tudi nedeljsko. Upajmo, da bo zadnji neuspeh igralcev Drave resno svarilo in da se bodo z vse- mi silami borili za uspeh svojega moštva. Pri tem pričakujejo tudi pametno in športno bodrenje ptujskega občinstva. Zaključna ^ tabela jesenskega prvenstva: VABILO v počastitev 40-letnice KPJ ter za 10-letnico športnega keg- ljanja v Ptuju bo priredila Keg- 1 jaška sekcija S. D. »Drava« v Ptuju velik kegljaški turnir. K udeležbi na turnir vabimo vse podružnice, ki imajo vsaj 10 kegljačev, da se udeležijo te- ga slavnostnega turnirja. Pri- jave sprejema do 10. aprila 1959 Kegijažka sekcija Športoma kluba »Drava« Ptuj. OTROŠKI VOZICf:K, globok, tapeciran, dobro ohranjen, prodam. Naslov v upravi lista. ŠPORTNI GLOBOK OTROŠKI VO- ZIČEK v dobrem sta(n.1ii pro- dam. Vošmjajkova 7, Ptuj, KOMPLETNO POSTELJO, noč- no omarico in omaro, v do- brem stanju, prodam. Naslov v upravi lista. HRUŠKO VE DESKE raznih dimen- zij ugodno prodam. Naslov v upravi. STAVBENO PARCELO na Zg. Bre- gu prcdaim Naslov v Uiprajvi. HIŠO z gosspcdairskim posilopjem dn neikaj zemlje v Novi va&i 49 pri Markovc/h prodam. MOŠKO KOLO za 8000 din pro- dam. Skorba 35, Hajdina. -NJIVO Zg. Bregu bliizu Zor- čičevega mina prodam. Infor- maictje psa.rna Dr. Sluga, Ptuj. POSESTVO s hiišo, vinogradom in sadovnjakom prodam. Naslov v upravi. PRODAM 300 LITROV JABOLC- NIKA s polovnjakom vred. — Vprašajte: Kajžar 38,' pošta Mi- klavž pri Ormožu. KRMO prodam. Naslov v upravi. SONCNO SOBO. veliko, iščem v Ptuju. Najditelju dam lepo nagrado. Naslov v upravi lista. OPOZARJAM vsakogar, da ni- sem plačnik dolgov, ki ~jih dela na moje ime žena Marija Pongračič, Ptuj, Prešernova ulica. Objava Kmetijska zadruga z o. j Hajdina proda od svojih osnov- nih sredstev: Prednost nakupa ima zadruž- ni oziroma socialistični sektor. Osnovna sredstva se bodo prodajala dne 8. 4. 1959 na sedežu zadruge z javno dražbo, in sicer od 8. do 9. ure za socia- listični sektor, v kolikor pa ne bo prodano, za privatni sektor od 9. ure naprej. Preklic Podpisani Krošelj Bnmo iz Pre- | še preklicujem žavljivke. ki sem I jih izrekel proti tov. Predan Bo- rutu, tičitelju v Majšperku. Obža- lujem ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od kazenskega po- stopka. Krošelj Bruno VABILO vodstva sindikalnih organizacij, vseh vrst šol, internatov ter or- ganizacij SZDL, da postavite v svojih organizacijah enega ali več poverjenikov Prešernove družbe, obstoječim pa nudite čimveč po- moči. Naslove novih poverjenikov pa javljajte svojim občinskim od- borom Prešernove družbe ali pa upravi v Ljubljano, Erjavčeva uli- ca štev. 14/a, telefon: 21-048. VABILO Obveščamo vse mlade talente, ki nameravajo sodelovati pri oddaji »Pokaži, kaj znaš«, ki bo v nedeljo. 12. aprila, ob 15. uri v gledališču, da se prijavijo k avdiciji v nedeljo, 5. aprila, ob 10. uri v pevski sobi osnovne šole »Mladika«. Odbor DPM Me sedem ampak 8 klijíy zanimivega branja bo prejel vsak, ki se vpiše v članstvo Pre- šernove družbe in plača 600 din članarine. DO 1. маЗа je še čas, da se vpišete v članstvo Prešernove družbe. Da omogočimo vpis čim večje mu številu novih članov, smo le- tošnji čas vpisovanja izjem oma podaljšali za en mesec. MILIJON DINARJEV pa so vredni dobitki, ki bodo izžrebani med člane Prešer- nove družbe. ZATO POHITITE z vpisom v članstvo Prešernove družbe. Člane vpisujejo po- verjeniki, ki so skoraj, v vsaki sindikalni podružnici, v šoli ali pa se vpišite v bližnji knjigami ali pa pri upravi v Ljubljana, Erjavčeva cesta 14/4, telefon štev. 21-048. KOMISIJA ZA ŠTIPE>iDIJE PRI TOVARNI VOLNENIH IZDELKOV MAJŠPERK razpisuje na 'podlagi temeljnega zakona o štipendijah (Uradni; list FLRJ štev. 32/55) in Odired¡be o višini štipendij (Uradni Idst FLRJ štev. 22/58) 1 Štipendijo za šolanje na Srednji tehnični tekstilni šoli Kranj, oddelek za apreturo — moški; 1 Štipendijo za šolanje na Tekstilni fakul- teti v Ljubljani, 1 štipendijo za šolanje na Srednji ekonom- ski šoli. štipendije se bodo podeLüle za šoHsko leto 1959/60 :n za čas. ki je potreben za dokončanje šolanja. Prednost pri dodelitvi štipendaje :majo otroci staršev, ki so zafx>sleni v Tovarni volnenih izdelkov Majšperk in otroci padlih borcev in žrtev fašističnega terorja. ProsiJc; naj vložijo prošnjo do 31. julija 1959 ter pri- ložijo naslednje pard'loge: a) overjen prep:s zadnjega šolskega sipričevaila; b) potrdilo o vpisu v šolo; c) potrd'jlo o premoženjskem stanju družine; d) potrdilo o prejemanju otroškega dodatka; e) mnenje osnovne organizacije LMS in SZDL o pro- sfflcu n družini; f) otroci padiih borcev in žntev fašističnega terorja pa mnenje osnovne organizacije ZB NOV. RAZRIS Komisija za sprejemanje in odpuščanj« delavcev in na- meščencev »PETOVIE«, alkoholne industrije Ptuj, raizpisutje sledeča delovna mesta: 1. mesto materialnega knjigovodje 2. mesto embalažnega knjigovodje 3. šoferja tovornega avtomobilo Prošnje pošlijiiite upravi podjetja »Peitovia« Pti^j. PSiaèa po tairifnem pravülmiiku. Nastop službe po dogoivom. »PETOVIA« РТШ OBVESTILO Delavski svet trgovskega podjetja »PANONIJA v Ptuju obvešča vsa društva in dru žbene organizacije, ki vlagajo prošnje za podporo, da nima za to svrho nobenih sredstev na razpolago. Zaradi tega v bodoče na vložene prošnje ne bomo več odgovarjali. »PANONIJA« - PTUJ KMETIJSKO GOSPODARSTVO »PTUJSKO POLJE« V PTUJU razprodaja v obratu »Osojnik«, Štuki št. 23: K malinove sadike, cena po komadu 6 din; • 2. sadike črnega ribezo, cena po komadu 35 din, СсШ" Nakup sadik je možen vsak dan od 7. do 14. ure. ODPIRAI.NI CAS Trgovske gospodairske orgairizsoije in potrošnike mesta Ptuja obveščamo, da je s 1. aprilom nastopil poletni odpiralni čas in so prodajalne v Ptuju odprte kot sledi: Trgovine so načelno odprte od 7. do 12. ure in od 16. do 18.30. Ob sobotah popoldne, nedeljah in prazniikih sm.ejio biti trgo- vme zaprte. Vsaiko soboto popoldne bo dežurna; ena špecerijska trgovna îzmenoma trg. podj. »Izbira« in »Panonija« v mestu Ptuju. Izjeme so: a) trgovine s kuirtiwm so odprte od 7. do 15. iire; b) prodajalne kruha od 6. do 12. :n od 15. do 17. ure izjemoma prcdaja'lm kruha v Lackovi ulici m pri Dravi, ki sta odpa-t neprekinjeno od 16. do 17. гЈге; c) prodajailna mileka je odprta od 6. do 10. ure. ob sobotah pa cd 6. do 10. ure in popoldne od 16. do 18. ure; d) mesnice so odprte od 6. do 11. ure in od 16. do 18. ure. Vsako nedeljo pa le dežurna mesnica od 6. do 9. ure; e) prodajailne tobaika od 7. do 12. ure :n od 16. do 18.30. Pro- dajalna tobaka na Trgu rniadinskih bngad od 6. do 20. ure tn ob nedeljah od 7. do 12. ure; f) obratovailni čas za brtvsko-frizerske delavnice je od 7. do 12. ure in od 15. do 19. ure z izjemo Brivsko-frizerskega salona Ptuj. ki ima oibratovalni čas od 6. do 20. ure nepre^- trgoma. Oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve ObčLO Ptuj Izdaja »Ptujski tednik« Olrektor Ivan KranjčlC Urejuje uredn 1§V Mbor Ddaovom* urednik Bauman Anton (Jredn<5tv<- »n uprava v Ptï)ju Lackova ft Telefon 156 Cek rač. pri Komunalni banU Maribor, podružmca м êtuju, St, 604-70Ô-3-206, Rokopisov ne /racamo. lisko Manborska tiskarna, Maribor. Letna naročnina 50C din. polletna 25C dm.