FRESIE! GLASILO TEMELJNIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA GOZDNEGA GOSPODARSTVA BLED GORENJSKO DELAVSKO SLAVJE „PRVOMAJSKI TABOR” V BOHINJU Delovni ljudje Gorenjske bomo letos slavili praznik dela 1. maj v Bohinjski Bistrici na skupnem srečanju PRVOMAJSKI TABOR. Ta največja slavnostna manifestacija v zadnjih letih na Gorenjskem, ki jo pripravljajo sindikalne organizacije vseh gorenjskih občin, bo združena z os- redno slovensko proslavo 40-letnice ustanovne seje CK KPJ in 60-letnlce ustanovnega kongresa KPJ, ko bo v Bohinjski Bistrici tudi svečana seja CK ZKJ pod vodstvom tovariša TITA, Ob tej priložnosti bodo odprli MUZEJ TOMAŽA GODCA v hi- ši, kjer je bila 1939. leta ustanovna seja CK KPJ in veličasten DOM JOŽA AŽMANA. Pripravljalni odbor MS ZSS za Gorenjsko za organizacijo PRVOMAJSKEGA TABORA v Bohinju bo s- svojimi odbori za posamezne naloge v zvezi s pri- ČESTITAMO ZA 1. MAJ PRAZNIK DELA IZVAJANJE SKLEPOV pravaml in izvedbo te osrednje prvomajske prireditve poskrbel, da se bodo udeleženci in gostje počutili čim bolj prijetno. Izdelan je že celoten program prometa, preskrbe, kulturnih nastopov, zabave in drugih dejavnosti ob tej priložnosti. O vsem tem so že seznanjene sindikalne in druge družbenopolitične organizacije v gorenjskih občinah. Podrobnosti, ki bodo zanimale širšo slovensko javnost, pa bodo objavila tudi vsa osrednja slovenska in gorenjska sredstva javnega obveščanja v drugi polovic;! aprila. Ker pričakujejo na PRVOMAJSKEM TABORU nad 10 tisoč u-deležencev, bodo na praznični dan sindikalne organizacije organizirale prevoze v Boh. Bistrico s posebnimi vlaki in avtobusi, s čemer naj bi razbremenili promet z osebnimi vozili. Jubilejne slovesnosti1 se bodo pričele že ob 9. uri dopoldne s svečano otvoritvijo muzeja Tomaža Godca, sledila pa bo svečana seja ČK ZKJ in otvoritev Doma Joža Ažmana, katerih se bodo udeležili najvišji jugoslovanski družbenopolitični voditelji. Udeleženci PRVOMAJSKEGA TABORA bodo lahko posredno spremljali potek teh slovesnosti na prireditvenem prostoru pri gostišču DANICA ob Savi Bohinjki, kjer bodo razmeščeni televizijski sprejemniki. Organizatorji so poskrbeli tudi za zadostno število stojnic za okrepčilo, prodajo značk in razglednic. Vabimo vse člane našega delovnega kolektiva, da se v čim večjem številu udeleže tega velikega srečanja, ki bo potekalo v znamenju najpomembnejših jubilejev ZKJ, naše revolucije in narodnoosvobodilne borbe. PRVOMAJSKI TABOr bo potrdil naše vzajemnosti, tovarištva ter radosti ob mednarodnem prazniku dela. Praznična prireditev in srečanje PRVOMAJSKI TABOR bo ob vsakem vremenu. V prejšnji številki "Presekov" smo objavili poročilo o razširjeni seji konference sindikatov GG Bled. Sklepi se nanašajo na izdelavo in sprejemanje novih ali dopolnjenih oziroma spremenjenih samoupravnih sporazumov in samoupravnih splošnih aktov. Za čas od 2. februarja pa do vključno prvih deset dni aprila moramo poročati, da skoraj pri vseh sklepih presegamo postavljene roke. Zaenkrat je bil v predvidenem času sprejet le statut temeljne organizacije kooperantov, in to na referendumu 11.2. 1979. Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih potreb delavcev je bil v prvih dneh aprila kot osnutek poslan temeljnim organizacijam, da ga obravnavajo delavski sveti in javne razprave. Qb tej priliki naj poudarimo, da je potrebna res temeljita javna razprava, saj sporazum ureja pomembna vprašanja za dodeljevanje družbenih stanovanj in posojil za gradnjo zasebnih stanovanj. Po javni razpravi so temeljne organizacije prejele pravilnike o Plan tehničnih vlaganj je sestavljen v okviru razpoložljivih sredstev. Predvidena sredstva bomo zbrali iz ostanka dohodka preteklega leta, z ostalimi lastnimi sredstvi, združevanjem in raznimi krediti. Plan vlaganj v tehnična sredstva zajema najnujnejše naložbe, ki omogočajo redno in nemoteno obratovanje delovne organizacije. Potrebe so večje od možnosti in zato smo v tem planu zbrali le najnujnejše naložbe. Poleg nabave delovnih strojev in objektov za redno proizvodnjo rešujemo tudi stanovanjske probleme zaposlenih. V letošnjem letu se v ta namen predvidevajo vlaganja za pričetek delovnih razmerjih, dopolnjene 8 predlogi in pripombami. Delavski sveti morajo določiti končne predloge pravilnikov, ki jih sprejmejo zbori delavcev. Predvidevamo, da bodo pravilnike povsod sprejeli v hprilu. V tej zvezi naj še omenimo, da je doslej samoupravni sporazum o inventivni dejavnosti sprejet šele v treh temeljnih organizacijah, čeprav je bil določen končni rok 28. 2. 1979. Do konca meseca aprila bodo pripravljeni osnutki sprememb in dopolnitev statutov temeljnih organizacij v obliki prečiščenega besedila. V času, ko pišemo to informacijo (10.4.1979) je že pripravljen del besedila sprememb. Seveda pa istočasno zaostajamo z delom pri novem samoupravnem sporazumu o združevanju v delovno organizacijo, kjer je izdelano le poglavje o delovnih razmerjih. Glede pripravljanja sporazuma in pravilnikov o razvidu del oz. nalog smo že posredovali dve informacij. Vse kaže, da je bil 30.6.1979 dokaj realno določen rok za osnutke. K. J. gradnje samskega doma za gradbenike skupno s potrebami TOZD Pokljuka. Da bi izboljšali delovne pogoje, predvidevamo gradnjo mehaniziranega lesnega skladišča na Rečici. Pri sestavi plana so sodelovali predstavniki TGzD-ov; TOK-a in skupnih strokovnih služb ter sporazumno uravnali potrebe z razpoložljivimi denarnimi sredstvi. Sporazumno sestavljen plan v kar največji meri upošteva naložbe v sredstva in naprave, ki omogočajo boljše spravilne in transportne pogoje lesne mase in višji življenjski standard zaposlenih.. PLAN INVESTICIJ ZA LETO 79 STRUKTURA TEHNIČNIH VLAGANJ - v 000 din Objekt PLAN 1978 Izvršeno 1978 PLAN 1979 mera km Vs°ta mera km Vsota izvrš. % mera km Vsota Delež % Gozdne ceste 18, 70 16456 18,17 16291 99 21,75 21155 47 Stavbe 3861 . »•* 4436 115 1893 4 Ostalo 222 198 89 156 0,3 Mehanizacija 10446 9994 96 17819 40 Mehaniz. les. sklad 0 0 0 3000 7 Družbeni standard 0 0 0 800 1.7 SKUPAJ 30985 30920 100 44823 100 Plan preteklega leta je bil kol celota realiziran stoprocentno. Do odstopanj je prišlo pri samskem domu Jesenice zaradi nepredvidenih podražitev. Letošnji načrt vlaganj zagotavlja izgradnjo 21,75 km g. prometnic, nakup spravilne in transportne mehanizacije, pričetek grad- nje MLS in kritje še nekaj dru -glh nujnih potreb. Pretežni del vlaganj je zagotovljen za neposredno proizvodnjo lesa in to 87% od celokupne investicijske vsote. Za gradnjo gozdnih cest je vsako leto namenjenega več kot 50% razpoložljivega investicijskega denarja, kljub temu pa gradnja no- vih prometnic zaostaja za srednjeročnim načrtom. Vlaganje v mehanizacijo in opremo je druga najvišja postavka investicijskega denarja. Nabava transportne in spravilne Opreme ne zaostaja za srednjeročnim načrtom, kar je razvidno lz te razpredelnice. Objekt srednjeročni program doseženo 76 - 79 realizacija % Traktor - zgibnik 4 3 75 % Traktor - ostali 14 14 100 % Kompresorji 15 2 13 % Boldožerji 2 2 100 % Kamioni 10 11 110 % Ostale postavke zadovoljivo dosegajo srednjeročni program in torej ni bojazni za njihovo realizacijo. Martinčkova kvaleteta Foto I.V. Ali veste? Izračunali so, da ustvarijo prsti dobre strojepiske v enem delovnem dnevu 30. 000 km in pri -bližno 15 ton pritiska. Čas je dragocen, pa vendar ga porabimo več, da govorimo o napakah svojih sodelavcev, kot pa za hvalo o njih vrlinah. Pameten človek je kot bucika -glava tnu prepreči, da bi šel predaleč; Jutrišnja sedanjost in pojutrlš-nja preteklost - to je prihodnost ! PRIKAZ GOSPODARNOSTI GRADNJE GOZDNIH CEST V LETU 1979 T . Odprto področje ha Napadli 10 letni etat____Gradbeni stroški___________Dolžina trase________Usporeje- e gozane ceste XOZD TOK Skupaj TOZD ' TOK Skupaj TOZD TOK Skupaj TOZD TOK Skupaj valni faktor TOZD BOHINJ 1. G. c. Lom e-Ročev. 2. G. c. Mali vrh-Šumi-jevka 3. G. c. Voje -planina Blato (dostop 1, 5 km + prebitje ) 57 32 57 66 47 310 123 79 367 3. 500 1.2 04 1.444 2.741 2.207 8.283 6.241 3.411 9. 727 1. 652 420 650 1.298 780 3. 705 2. 950 1.200 4. 355 1, 62 0, 35 0, 62 1,28 0, 65 3, 53 2,9 1,0 4, 15 3, 92 6, 85 2, 89 SKUPAJ 146 42 3 569 6.148 13.231 19.379 2. 722 5. 783 8.505 2, 59 5, 46 8, 05 TOZD POKLJUKA l.G.c. Goše-Meja d. 84 84 7. 850 7.850 3.200 3.200 3, 70 3, 70 5, 35 2. G. c. Stara Pokljuka 46 290 336 2.064 11.175 13.239 405 2.295 2.700 0, 45 2, 55 3, 00 1, 76 3. G. c. Rudno polje-Miščovec 91 91 3. 530 3. 530 825 . 825 1,10 1, 10 10, 56 4. G. c. Za Klekom (1, 6 gotove + 2,5 prebitja ) 94 94 4. 038 4. 038 3. 785 3. 785 3, 40 3, 40 7, 65 SKUPAJ 315 290 605 17. 482 11.175 28.657 8. 215 2.295 10. 510 8, 65 2, 55 11, 20 TOZD JESENICE 1. G. c. Hrušica, oddelek 56 41 18 59 839 373 1.212 483 217 700 0, 69 0, 31 1, 00 15,38 2.G. c. Rekonstrukcija Belce(varianta pod Mikulico )__________121 - 121 6.262_______ 6.262 1.440 _______1.440 1,50 _______1, 50 2,42 SKUPAJ 162 18 180 7. 101 3 73 7.474 1.923 217 2. 140 2, 19 0, 31 2, 50 SKUPAJ GG 623 731 1. 354 30.731 24.779 55.510 12.860 8.295 21.155 13, 43 8, 32 21, 75 mehanizacija in oprema Mladovje odganja Foto: I.V. Zakladanje pozimi zahteva posebno spretnost Foto GG STAVBE TOZD Jesenice Lansko leto je bil dograjen in vseljen samski dom na Jesenicah. Program gradnje in opreme količinsko ni bil realiziran zaradi Časovne stiske. V letošnjem letu moramo dokončati vhodni plato in ga asfaltirati. V postavki 2 je pri opremi treba dopolniti zlasti sušilnico, senčne rolete in izpopolnitev opreme spalnih prostorov. V delavski stavbi Kranjska gora bo obnovljena streha, ker sedanja pušča; namestili bomo tudi 7 dodatnih ležišč. TOZD gozdno avtoprevozništvo Za shranjevanje posipnega peska za zimske mesece bo postavljena primerna lopa. Objekt je na prostoru mehaničnih delavnic in garaž na Rečici, kjer je dostopen v vseh vremenskih pogojih. Kompresorska postaja je manjši objekt iz trdega materiala za namestitev kompresorja, ki proizvaja stisnjen zrak. Kompresor povzroča pri obratovanju mnogo hrupa, zato bo objekt postavljen izven sedanjih delavniških prostorov. Preko razdelilca stisnjenega zraka bo kompresorska postaja napajala vsa delovna mesta v delavnicàh. TOZD Bohinj Glede na razvojni načrt in potrebe spravila lesa je treba nabaviti dva traktorja Fiat s kompletno opremo. Nakup traktorjev bo dopolnil sedanjo mehanizacijo; zato sta nujno potrebna za uspešno realizacijo proizvodnih nalog. Viličar "VOLVO" je nadomestilo za izrabljeni viličar, ki obratuje na skladišču v Bohinjski Bistrici. Notranji transport na skladišču brez viličarja ni mogoč, zato je nakup utemeljen. Traktor zgibnik "Timberjack11 bo služil za spravilo in je za določene terene najbolj rentabilno spravil-no sredstvo. Na koncentrirana delovišča se delavci vozijo z avtobusom, na odmaknjena delovišča pa z drugimi prevoznimi sredstvi Sedanji prevozni park ne krije več potreb, zato je potrebno dokupiti kombi. TOZD Pokljuka * lo Proizvodne naloge in ekonomika spravila pogojujeta izpopolnjevanje spravilnih sredstev. Glede na razvojni načrt in izločanje a-mortiziranih spravilnih naprav načrtujemo nakup traktorja - goseničarja s kompletno potrebno opremo. Raztresena delovišča od Mežak-lje, Radovne do Pokljuke zahtevajo urejen prevoz delavcev do delovišč z avtobusom, kombiji in drugimi prevoznimi sredstvi. Da bi izpolnili proizvodni program, je potrebno za prevoz delavcev v otežkočenih pogojih pri rekonstrukciji pokljuške ceste dopolniti sedanji prevozni park še z enim kombijem. Terensko vozi- lo Fiat rabimo v dva namena: za terensko službo ter za prevoz zaposlenih na delovna mesta. Vozilo je primerno za vse težke terene ob vsakem letnem času. Kontinuirana proizvodnja ne glede na letni čas pogojuje tudi ustrezna sredstva. Pri delu z žičnimi spravilnimi sredstvi je brezhibno komuniciranje bistveni pogoj za varno in uspešno delo. Za sedanja žična spravilna sredstva primanjkuje dovznih naprav, zato kupujemo planirane naprave. Pisarniška oprema predstavlja delno dopolnitev sedanje in zamenjavo dotrajane na sedežu TOZD-a. Žepni računalniki. s° delovni pripomoček revirnih gozdarjev. TOZD Jesenice Proizvodnja oziroma spravilo lesa v težkih In strmih terenih Karavank zahteva primerna spra-vilna sredstva. Načrtovani traktor - goseničar z opremo bo delal na bolj strmih predelih, kjer je tudi večina planirane proizvodnje. Delovišča TOZD Jesenie so razporejena po vsej Zgornje-savski dolini s tremi stanovanjskimi centri. Sedanja prevozna sredstva ne zadoščajo potrebam, zato bomo nabavili dodaten kombi za prevoz delavcev. Z izgradnjo novega samskega doma na Jesenicah je nastala potreba po Skladiščenju goriv in maziv za motorne žage. Primernega prostora za varno shranjevanje goriv v stavbi ni, zato moramo nabaviti železni kontejner za gorivo, H bo izven stanovanjskega objekta. TOK gozdarstvo Bled Ustanovitev temeljne organizacije kooperantov - gozdnih posestnikov v sklopu GG Bled zahteva tudi SirSo reprodukcijo. TOK prevzema funkcije TOZD. Za uspeSno opravljanje nalog potrebuje tudi delovne stroje, pre -vozna sredstva In drugo opremo. Delovno področje TOK se prepleta s celotnim področjem GG, zlasti na jeseniškem in radovljiškem področju. Za uspešno o-pravljarije nalog ni mogoče uporabljati samo uslug gozdarskih TOZD-Ov, ampak v optimalni meri izpopolniti lastni strojni park. Nakup traktorja IMT, kombija za prevoz delavcev ter dveh osebnih vozil FIAT 750 za terenske uslužbence predstavlja boljšo opremljenost TOK. Pisalni stroj bo zamenjal dosedanjega, ki je predviden za odpis. TOZD gozdno gradbeništvo Gradbeni TOZD GG je specializiran za gradnjo prometnic. Letno dogradi cca 20 km prometnic v. različno težkih terenih. Za uspeSno delo so potrebna delovna sredstva in delovna sila. Sezonski način gradnje zaradi visokega snega v viSjih predelih zaposluje sezonsko delovno silo. Sezonsko delo postaja za zaposlene nezanimivo in dotok te delovne sile usiha. Primanjkljaj mora nadomestiti ustrezna mehanizacija. Sedanji strojni park ne zadošča in je delno zastarel. Za izpopolnitev sedanjega stroj- nega parka in kot nadomestilo za primanjkljaj sezonske delovne sile predvidevamo nakup naslednje mehanizacije: Buldožer TG-90 kupujemo za povečanje izkopnih kapacitet. Vsako leto najemamo tujo izklopno mehanizacijo, katero pa je vse teže dobiti. Program gradnje gozdnih prometnic in vse večje število strojno izdelanih vlak še Siri in zato je nakup buldožerja utemeljen. Vrtalna lafeta, kompresor KD V 360 in vrtalna kladiva 11 PIONIR" so nadomestilo izrabljene vrtalne opreme in posodobitev delovnih strojev. Gozdne prometnice gradimo v čedalje težjih terenih glede na nagib in geološko podlago. V trdih in strmih terenih zahteva gradnja pri dosedanji vrtalni opremi veliko udeležbo fizične delovne sile. Nastali primanjkljaj delovne sile moramo nadomestiti s sodobnejšo vrtalno mehanizacijo, zato kupujemo navedene vrtalne garniture. Greder STT G 110. Na svojem celotnem področju ima Gozdno gospodarstvo Bled že preko 400 km gozdnih cest. Težka transportna sredstva kvarijo makadamski ustroj cestišča in ročna popravila več ne zadoščajo. Strojno vzdrževanje poškodovanih prometnic zahteva primerno opremo, katere osnova je greder. Poleg vzdrževanja prometnic bo nabavljeni stroj delal tudi pri novogradnji za raztiranje nasipnega materiala. Letno je za vzdrže -vanje In novogradnje potrebno razgrniti cca 25. 000 - 30. 000 m3 posipnega materiala, kar s sedanjim grederjem ni mogoče. Osebna transportna vozila combi in terensko vozilo Fiat so namenjeni prevozu delavcev do delovnih mest. Bivališča delavcev so po samskih domovih v dolini, gradbišča pa oddaljena po več 10 km. Za nemoteno izvajanje nalog je pogoj urejen prihod na delo kar z obstoječim prevoznim parkom ni mogoče osigurati. Vsa gradbišča so locirana daleč od javnih prometnih zvez, zato le teh ni mogoče koristiti in smo primorani razširiti lastni prevozni park. Motorne žage, vibrator za beton in kontejner za razstrelivo so delovni pripomočki, brez katerih ni mogoče uspešno in varno izvajati gradbena dela. Gradnja gozdnih prometnic zahteva čedalje večje število gradbenih objektov kot so oporni zidovi, propu-sti, mostovi itd. v betonski izvedbi. Izvedba betonskih konstrukcij zahteva dosti opaža pri čemer se nujno potrebujejo motorne žage, vgraditev betona brez vibratorja pa ne dosega primerne kvalitete. Kontejner je edino dovoljen način za shranjevanje razstreliva, katerega se uporablja pri gradnji gozdnih cest. Navedeni delovni pripomočki so nujni in nabava je upravičena. TOZD gozdno avtoprevozništvo in delavnice Najvišji delež predvidenih vlaganj je nakup 3 kamionov MAGIRUS s potrebno opremo. Obstoječi kamionski park ne zadošča potrebam transportne lesne mase Vsa koletno moramo najemati tuje prevoznike in z nakupom teh kamionov želimo znižati njihov delež. Nakup ostale predvidene mehanizacije je oprema delavnic in sredstev za vzdrževanje prevoznega parka. Hidravlična stiskalnica bo služila stiskanju o-hišij škripčevja in drugih hlad -no oblikovanih profilov za potre -be naše gozdne mehanizacije. Stroj za menjavo kamionskih gum bo nadomestil ročno delo, ki pri sedanjem številu ročno ni več mogoče vršiti. Strojna žaga je delovni pripomoček, ki spada k vsaki delavnici, saj močnejše profile ni mogoče ročno rezati. Nabava dveh dvigal za osebne in tovorne avtomobile je nujna, ker dosedanje naprave več ne zadoščajo. Snežni plug "Riko" je dopolnilo zimske plužne službe. Proizvodnja v gozdu se v zimskih mesecih ne prekinja, zato morajo biti prometne poti do delovišč dostopne v vseh letnih časih. MEHANIZIRANO SKLADIŠČE LESA NA REČICI Po sprejetem programu je predvideno, da bi na blejskem gozdnogospodarskem območju zgradili dve mehanizirani skladišči za dodelavo lesa iglavcev in sicer v Bohinjski Bistrici in na Reči-* ci. Zaradi pomanjkanja sredstev je bila njegova izgradnja odložena in v srednjeročnem prog- Temu predvidena za leto 1979-80. Veliko pomanjkanje gozdnih delavcev ter zaradi najtežavnejše faze dela pri poseku in izdelavi - lupljenju, katero je potrebno na preostalem delu območja opraviti Se ročno, je treba aktivirati izgradnjo mehaniziranega skladišča na Rečici. Predvidena kapaciteta skladišča je 50.000 m3 igl avcev netto - letno oziroma tako, da bosta obe skladišči v Bohinju in na Rečici zadostili potrebam oelotnega območja. Nosilec investicije za skladišči je GG Bled - TOZD gozdarstvo Pokljuka, sredstva pa se združujejo z LIP Bled v razmerju 50:50. Za teto 1979 je TOZD Pokljuka planiral 3.000.000 din, ustrezni znesek pa LIP Bled, torej skupaj 6. 000. 000 din. S temi sredstvi bomo pridobili potrebno dokumentacijo, dopolnili investicijski program in izdelali glavni projekt, odkupili potrebno zemljišče ter opravili utrjevalna de -la. Osebni avto Fiat 750 bo potrebovala terenska služba za vzdrževanje spravilne in transportne mehanizacije. Z izgradnjo delavniških prostorov in postavitvijo ograje imamo vse pogoje za uspešno in varno delo. Pri večjem številu zaposlenih je registracija njihovega delovnega časa dostikrat netočna, zato naj bi namestili vstopno u-ro za registracijo delovnega časa. Delovna skupnost skupnih služb Nakup pisarniške mehanizacije kot so pisalni in računski stroji je zamenjava za obrabljene in pri inventuri odpisane stroje. E-nako velja za pisarniško pohištvo (mize, stoli in omare). Osebni avto FIAT 132 bo nadomestil dotrajano sedanje vozilo za službene prevoze na večjih razdaljah. FINANSIRANJE PLANOV INVESTICIJ TOZD GG BLED ZA LETO 1979 Sredstva, predvidena za izgradnjo gozdnih cest v zasebnih gozdovih, so za 413, 651,00 din višja kot izhaja iz razmerja vrednosti blagovne proizvodnje v e-nem in drugem sektorju lastništva (kar naj bi bil ključ za raz- porejanje pri SIS za gozdarstvo združenih sredstev s strahl lesno-predelovalne industrije). Tako planiramo zaradi tega, ker je bilo v letu 1978 za finansiranje gozdnih cest v temeljni organizaciji kooperantov porabljeno toliko manj sredstev, če upoštevamo navedeni ključ razporejanja. Skladno z določili sporazuma o združitvi TOZD v del°vno organizacijo predlagamo tudi združevanje sredstev med temeljnimi organizacijami in sicer tako, da TOzd gozdarstvo Bohinj odplača del svojega dolga TOZD gozdno gradbeništvo v znesku din predračunska vrednost cest odplačilo kreditov 4, 8 % posojilo Skupaj Finansiranje: Združena sredstva lesne industrije Kredit LB TB Gorenjske Kredit SIS za gozdarstvo SRS Združena sredstva kmetov Sredstva po členu 12 Poslovni sklad Skupaj Skupaj Od tega za ceste Vredn°st ostalih naložb Finansiranje: Sredstva območne SIS - čl. 12 Krediti LB za mehanizacijo Krediti LB za mehaniziran® skladišče Lastna sredstva (amortizacija) Združena sredstva TOZD Skupaj DRUŽBENI STANDARD Z A LETO 1979 TOZD Gozdno gradbeništvo Stanovanjsko naselje gradbenih delavcev "Pasica" jeddotrajano. Popravilo sedanjih barak zaradi 500.000, 00. TOZD gozdarstvo Pokljuka pa združi sredstva pri TOZD gozdno gradbeništvo v znesku din 1, 900. 000, 00 in pri TOZD avtoprevozništvo v znesku din 1.400.000. 00. DS SS vrne itemeljnim organizacijam del sredstev, ki so jih pri formiranju delovne skupnosti skupnih služb le-te združile. Posebej je nadalje prikazano finansiranje gozdnih cest, ki se finansirajo iz namensko zdriiže-nih sredstev in kreditoy, Povzetek finančnega plana za finansiranje gozdnih cest: TOZD TOK 12. 860. 000 390. 000 617. 280 8. 295.000 din 153.000 din 398. 160 din 13.867 280 8. 846. 160 din 3.822. 595 2.496.600 din 6. 500. 000 4. 000. 000 1.000.000 - - 700. 000 3. 544. 685 - “ 1. 649. 560 13.867.280 8.846.160 :::::::s::£:ss:azsss::ssas 40. 183. 544 13.867.280 26. 316. 264 9. 677. 224 8. 846. 160 831.064 1.229.806 6. 250. 000 - ■ 900. 000 _ 15.892. 066 831.064 1. 944. 392 - 26.316.264 831.064 dotrajanosti materiala ekonomsko ni sprejemljivo. Funkcionalna ureditev in sanitarna oprema ne ustrezata minimalnim pogojem za bivalne prostore. Zaradi tega bomo gradili nov samski dom za skupne potrebe zaposle- Povzetek plana finansiranja ostalih naložb: Predračunska vrednost vseh naložb 34. 803. 000 9. 088. 000 Odplačilo kreditov 3.710.000 153.000 4,8 % posojilo 1.670.544 436.224 nih pri TOZD g. gradbeništvo in TOZD gozdarstvo Pokljuka. Načrtovan je objekt z 80 - 90 ležišči in vsemi potrebnimi prostori in uslužnostnimi dejavnostmi. Celotna investicija bo predvidoma znašala cca 8 milijonov din. Za planirani znesek so v letošnjem letu predvideni nakup zemljišča, ureditev gradbene dokumentacije in pripravljalna dela. TOZD gozdarstvo Bohinj V Bohinjski Bistrici gradimo poleg našega 12 stanovanjskega bloka še stanovanjski stolpič. Novozgrajeni objekt bo ogrevan s toplo vodo in v ta namen bo v samem objektu zgrajena kotlarna. Naš sedanji 12 stanovanjski objekt ima klasično ogrevanje s pečmi na trdo gorivo, katere bo potrebno zaradi dotrajanosti v kratkem času obnoviti. Namesto obnove peči v prostorih bi namestili ogrevanje s toplo vodo v celotnem objektu s priključkom na kotlarno sosednjega stolpiča v gradnji. Predvideni znesek v vi- šini 150.000 din je udeležba pri večji zmogljivosti kotlarne za potrebe našega stanovanjskega objekta. Goseničarji se dobro držijo na snegu Foto GG PLAN OBLIKOVANJA IN PORABE STANOVANJSKEGA DELA SKLADA SKUPNE PORABE I. Oblikovanje sredstev: a) stanje sredstev dne 1.1.197 9 b) 1% od bruto OD 79 (69. 778. .000) c) 1% °d drugih izplačil (2 milj. ) d) odplačila posojil delavcem (cca) e) izločeno po ZR 78 f) skupaj prihodki II. Poraba sredstev: a) za odplačilo stanov, kreditov b) stanovanjski krediti delavcem c) udeležba za stolpič v Gorjah č) prispevek h kotlarni v Bohinju d) skupaj poraba Primanjkljaji sredstev Poleg navedenega primanjkljaja bo nastal primanjkljaj tudi zaradi različne dinamike med pri-prihodki in porabo. Kredite bodo delavci koristili v glavnem v obdobju V - VIII. meseca in tudi anuitete zapadejo v plačilo v tem času. Planirani primanjkljaj in primanjkljaj po dinamiki bi lahko pokrili z najetjem stanovanjskega kredita pri Ljubljanski banki na osnovi vezave lastnih sredstev. 431. 149, 00 din 697. 780, 00 din 20. 000, 00 din 860. 000, 00 din 170. 000, 00 din 2. 178. 929, 00 din 340 000,00 din 1. 500. 000, 00 din 1. 000. 000, 00 diri 150. 000,00 din 2. 990. 000, 00 din 811.071,00 din Sredstva po planu (I f) Krediti LB TB Gorenjske Skupaj Plan porabe: Poraba sredstev (II d) Vezava pri LB TB Gorenjske Skupaj Prosta sredstva za leto 1980 Predlagamo, da bi do konca maja 1979 pri LB TB Gorenjske e-nota Radovljica združili din 750. 000, 00 in s tem pridobili pravico do din 1. 500. 000, 00 kredita za odobritev stanovanjskih kreditov delavcem. Pred zagotovitvijo sredstev za novi samski dom na Gorjah bi združili nadaljnjih 500. 000, 00 din in pridobili s tem 1.000. 000, 00 din dolgoročnega stanovanjskega kredita. Plan za zagotovitev sredstev in za finansiranje novega samskega doma bomo sestavili potem, ko bo sprejet glavni projekt in poznana dinamika graditve. Plan oblikovanja sredstev bi bil po tem predlogu: 2. 178. 929, 00 din 2, 500. 000, 00 din 4. 678 929, 00 din 2. 990. 000, 00 din 1, 250. 000, 00 din 4. 240. 000,00 din 438. 929, 00 din PRODUKTIVNOST DELA V GOZDNI PROIZVODNJI V LETU 78 Obdelali in prikazali sm° podatke posameznih faz v gozdni proizvodnji in poudarili porabo Sasa za m3. Večjih tehnoloških skokov v letu 1978 nismo beležili, rezultati in uspehi pa se kažejo v boljši organizaciji dela, izkoriščanju delovnega časa in posebno uporabi strojev. Po glo-baljni oceni imamo trenutno zadovoljivo gozdno mehanizacijo, ki pa jo moramo smotrno uporabljati tako, da bi lahko pokrili tudi potrebe v zasebnem sektorju. 1. Pri sečnji in izdelavi je ustaljena organizacija dela, kjer vsak delavec dela z motorno žago. Poseben problem pa je preveliko število motornih žag, tako da imamo trenutno 3 žage na delavca, kar je rezultat neustrezne preskrbe z rezervnimi deli. Delovna organizacija kakor tudi neposredni uporabniki imajo trikratno škodo: Zaradi velikega števila so žage slabo izkoriščene, tehnološko zastarele motorke ostajajo v proizvodnji in preveč je vezanih sredstev za proizvodnjo. Glede strokovne usmeritve pri gospodarjenju z gozdovi se med posameznimi TOZD kažejo razlike predvsem pri obsegu redčenja v mlajših sestojih; to je tista dolgoročna naložba, ki je zaenkrat ekonomsko še ne znamo ovrednotiti. Edino pravilno je, da kljub slučajnim pripadkom letno u-ravnavamo ukrepe po vrstah sečnje. Razlika v porabi časa za m3 v posameznih TOZD je kljub različni tehhologiji prevelika. Na Pokljuki je prevelika razlika med planiranim in realiziranim srednjim drevesom, kar pa ne rezultira iz večjega števila slučajnih pri-padk°v kot na ostalih TOZD. Vsi pokazatelji terjajo dokončno ureditev organizacije, tehnike in normativov pri sečnji in izdelavi lesa na celotnem območju. 2. Spravilo lesa kot najdražja faza gozdn e proizvodnje je bilo V letu 1978 uspešno opravlje- no; mehanizirano smo spravili prvič čez 100.000 m3, kar znaša 95 % mehaniziranega dela pri spravilu lesa. Čeprav je pri spravilu zelo veliko parametrov, ki se težko izmerijo, pa so najugodnejši rezultati v Bohinju in RaO dovljici, kjer so pri izredno drobnem drevesu po zakonu o kosovnem volumnu bistveno zmanjšali porabo časa za m3. Se posebno velja to za TOZD Bohinj, kjer so v redčenje uspešno vključili zgibnik in zvečali obseg za 4.000 m3; to se izredno ugodno odraža v kompleksni ekonomiki dela pri spravilu. Ponovno kaže opredeliti prob-let obratovanja žučnlh žerjavov, ki imajo še mesto v teh -nološki verigi. Letno moramo nujno obdelati vsaj 3 - 5 % terensko najtežjih površin, ker bomo le na ta način aktivirali proizvodno sposobnost raznovrstnih sestojev v območjih. Intenzivnost gOspodarjenja.se v največji meri odraža z obdelavo celotne gozdne površine v okviru 10-letnega gozdnogospodarskega načrta. Pri traktorjih je zaenkrat prevelik povdarek na goseničarjih, ker zanesljivo postajajo najdražji in dolgoročno negativno vplivajo na koncept polaganja vlak in cest. 3. Prevoz lesa Zaradi drugega zbiranja podatkov o prevozu lesa po TOZD ni racionalno obdelovati prevoza po TOZD. Podatke analiziramo tako med gozdnimi TOZD k°t TOZD avtoprevozni-štvo. V letu 1977 smo imeli na razpolago 18 gozdarskih kompozicij s 158 ton neto nosilnosti, v letu 1978 pa 19 gozdarskih kompozicij z 20l ton neto nosilnosti. Čeprav smo dosegli pri prevozu lep dohodek in prepeljali 143.880 m3 lesa, pa nekateri podatki kažejo negativno usmeritev. Ob večjem številu vozil smo dosegli manj avtodni, manj avtour, istočas -no pa zvečali dnevno zaposlitev kamiona od 8,72 na 9,2 u- re. Za enim vozilom smo povprečno prepeljali 7. 573 m3, kar pomeni zmanjšanje za 9% v primerjavi z letom 1977. Kljub večji razdalji prevoza za 5 km, ki znaša v letu 1978 27 km, smo za eno vožnjo porabili manj časa. V povprečju smo rabili 0,23 ure/m3 pri predhodno omenjenih vhodih. Prav ti različni podatki kažejo, da zaenkrat še nimamo optimalne organizacije prevoza lesa v območju, še posebno zaradi različnih terenskih pogojev, obsega prevoza dhv in opremljenosti posameznih gozdarskih kompozicij. Gozdarski TOzD-i 3» pri nakladanju lesa porabili v letu naslednje ure za m3: Bohinj 0, 14 ure. Pokljuka 0, 11 ure, Jesenice 0,24 ure in Radovljica 0, 17 ure. Te razlike so rezultat organizacije prevoza in števila kamionov po posameznih TOZD. Pri prevozu lesa, kjer se dO-d°hodkovno srečujeta dva TOZD, imamo premalo načrtno oblikovane tehnološke zaloge na kamionski cesti po posameznih letnih obdobjih. Pri tem gre med drugim tudi za dogovor glede priprave lesa ob kamionski cesti, da bi bil skupni uspeh in dohodek največji. Klinar Andrej, dipl. ing. DELITEV DELA sl I. SEČNJA IN IZDELAVA 1978 Korek. iir za m Plan Rea 1 i z a c i j a T O ZD m3 Število Neto m3 Število Neto fak.ne- to sred fian Udd. Dosež. dreves sr.dr. dreves sr. dr, drevo BOHINJ 38.500 67.483 0. 57 42.760 80.157 0, 54 0, 95 1,02 0, 79 0, 62 122 POKLJUKA 38.900 75.849 0. 51 39.050 61.392 0, 59 1, 16 1.36 1, 22 1, 09 111 JESENICE 10.400 19.424 0. 54 11.2' 70 18.856 0, 54 1, 00 2,38 2, 38 2, 24 106 RADOVLJICA 4. 600 10.856 0,42 4.985 11.806 0, 42 1, 00 1.98 1, 28 1, 25 103 S k u p a j 92.400 173.612 a, 53 98.065 172.211 0, 55 II. SPRAVILO 1978 B O HINJ POK L JU K A Plan Realiz. Nor m a Ra z d. Plan Realiz. Nor m a Raz d. Spravilno sredstvo m3 m3 Plan Odd. Dosež. HM m3 m3 Plan Odd. Dosež. HM ur m3 ur /m3 TIMBERJACK 23.241 25. 454 0, 3 3 0, 33 0,2 8 3, 01 23.480 21.817 0, 39 0, 38 0, 34 4, 25 IMT 558 2. 820 3.588 0, 43 0, 58 0,47 2, 58 3.249 3.449 0, 65 0, 78. 0, 74 4, 05 FIAT 9.685 9.085 0, 63 0, 66 0, 53 2, 69 6.307 10.016 0, 69 0, 73‘ 0, 66 4, 30 ALP VITEL 579 2.970 1, 56 1,41 1,16 2,59 - - - - - - 3 BV 450 2.131 1.093 1.24 1.24 1, 09 3, 28 3.611 3. 643 1, 05 1, 00 0, 84 3, 30 ŽIČNI ŽERJAV - - - - 830 - - - - - ROTAX - - - - - . 345 96 0, 58 0, 58 0, 57 2, 00 PODRUŽBLJ. PROIZVOD. 1.500 zajeto zgoraj ! 1. 847 Skupaj 39.956 42.190 0, 51 0, 50 0,41 2,88 39.669 39.021 0, 55 0, 56 0, 51 4. 17 Korek. faktor za spravilo 0. 50 0, 51 JESENICE RADOVLJ ICA TIMBERJACK • - - - - 227 - - - - - IMT 558 156 624 0, 59 0, 54 0, 54 3, 20 1.462 0, 74 0, 68 0, 61 4, 68 FIAT 7.993 9. 692 0, 59 0, 60 0, 59 3, 78 3.969 4.478 0, 74 0, 58 0,50 3,20 ALP VITEL - - - - - - - - - . - - 3 BV 450 1. 709 2.239 1, 06 0, 89 0, 88 2, 40 - - - - - - ŽIČNI ŽERJAV -gravimat 1.02 7 1.095 I, 33 1, 34 1,18 - - - - - - ROTAX 100 100 1, 64 0, 87 0, 87 0, 88 - - - ' - - - PODRUŽBLJ. PROIZVOD. 2.000 1.500 Skupaj 12.985 13.750 0, 73 0, 71 0, 69 3, £0 5. 696 5. 940 0, 7* 0, 60 0, 53 3, 59 0, 72 71 0, 73 — — NIČ NAS NE SME PRESENETITI (Povzetek iz zapisnika sindikalne konference) Namen akcije je: - ljudsko Sodelovanje pri preverjanju in krepitvi obramb-no-varnostnih priprav, ' podružbljanje ljudske obrambe in družbene samozaščite in vezovattje vseh delovnih ljudi in občanov v celovit sistem obrambe in zaščite, - preskus delovanja obrambe in zaščite v posamezni organizaciji v KS in stalna krepitev ter izpopolnjevanje obrambne pripravljenosti. Naloge OOZS v zvezi s to akcijo^ 1. Podružbljanje obrambnih priprav Obrambne priprave in družbeno samozaščito je treba obravnavati na zborih delavcev: - varnostno politično oceno, ki je osnova za načrtovanje LO in DS, - plan usposabljanja in vaj za elementarne nesreče, vojne in za preprečevanje vseh vrst sovražnega delovanja proti SFRJ, njeni neodvisnosti, suverenosti, politiki neuvrščenosti, samoupravnemu sistemu in proti pridobitvam NOV in ljudske revolucije. - v internih informacijah in na zborih delavcev gojiti patriotizem in vzbujati zavest pri vsakem zaposlenem, da bo aktivno sodeloval in se usposabljal za delo in naloge, ki jih bo v izredni situaciji opravljal. 2. Organiziranje LO in DS Ljudska obramba in družbena samozaščita morata biti sestavni del vsake dejavnosti delovne organizacije. Ko razmišljamo o ekonomski uspešnosti, produktivnosti in racionalizaciji dela, je pri LO in DS vedno treba u-poštevati varnostno oceno in zagotoviti dogovorjeno stopnjo varnosti. Da bi vtkali LO in DS v vsakdanjo prakso, je nujno treba Organizirati in S samoupravnimi akti oblikovati to dejavnost v TOZD oziroma DS SS. V od- boru za LO in DS v TOZD so predstavniki samoupravnih organov, družbeno političnih organizacij in posameznih enot kot so civilna zaščita, narodna zaščita, teritorialna obramba, ki naj bi skrbeli, da posamezna e-nota, sindikalna ali druga organizacija izvaja obrambne priprave in naloge družbene samozaščite. Pri tem je treba upoštevati naloge samoupravne delavske kontrole,, naloge poslovodnih organov, zlasti glede organiziranja varnosti družbene lastnine, varnosti pri delu, varnosti pred elementarnimi nesrečami. Delavci naj na svojih zborih in v okviru sindikalne organizacije obravnavajo stanje, organiziranost za naloge LO in DS sprejemajo načrte ter določajo sredstva za osnovne pogoje delavca - samoupravljalca za delo, osebno varnost in razvoj samoupravnih odnosov v naši druž-bi. - posebna dejavnost glede varstva in gojenja gozdov ter teritorialna razsežnost naših TOZD zahteva glede obrambnih priprav zlasti tesno sodelovanje s krajevnimi skupnostmi. 3. Program dejavnosti OOZS na področju LO in DSS Odbor OOZS naj pripravi program dejavnosti za 1979 in konkretno do 30. 9. 1 979, ko je predvidena akcija "NIČ NAS NE SME PRESENETITI". Program naj bi vseboval: - priprave varnostne politične ocene, - naloge, ki izhajajo iz te ocène, - razprava o oceni in nalogah, - preverjanje poteka nalog oziroma sprejetih sklepov o načrtovanju in usposabljanju ter o seznanjanju izvajalcev posameznih dolžnosti v pripravah na LO in Izvajanju DS, - povezovanje s SZDL v krajevnih skupnostih, - v program akcije vključiti vse konkretne naloge, ki so usmerjene k aktivnosti OOZS v akciji "nič nas ne sme prese -netiti", ki jo je poslal občinski sindikalni svet. Očka vpraša Janezka, če so jim v Šoli že predavali o spolni vzgoji. Janezek: "Ne še, očka, pa me vseeno lahko kaj vprašaš, če ti ni kaj jasno", se odreže Ja- STEKLINA navodila in ukrepi proti ŠIRJENJU Konec leta 1978 se je iz Avstrije razširila kužna steklina na naše območje, ki velja po republiški odredbi za neposredno ogroženo, - Steklina je nalezljiva bolezen, za katero zbolijo živali in ljudje. Povzročitelja stekline prenašajo živali z ugrizom. To velja za domače živali kot so psi in mačke, od gozdnih živali pa lisice in volkovi, pa tudi druge mesojede živali in nekateri glodale! (jazbec, kuna, podlasica, dihur, vidra, pižmovka). Lahko pa zbolijo prav vse domače in gozdne živali, saj bolezen prenašajo celo ptice. - Povzročitelj - virus - potuje iz ogrizenega mesta po živčnih vlaknih do možganskih celic, tam se namnoži in potuje zopet po živčnih vlaknih v različne organe Človek in živali izločajo virus že nekaj dni pred pojavom vidnih znakov bolezni s slino, solzami, urinom in mlekom. Vsak ugriz sicer ne povzroči zanesljive okužbe s steklino, vendar pa je vsaka okužba smrtna. Okužba je odvisna od mesta ugriza. Manj nevarni so ugrizi skozi obleko in na mestih, kjer ni toliko živcev. Bolezen se navadno razvija v treh fazah: faza nemira, krčev in ohromelosti. Živali so najprej plašne, nemirne, se skrivajo, grizejo in žro zanje neznačilne predmete Živali se močno slinijo in težko požirajo in dihajo. V nadaljnjem razvoju bolezni postanejo napadalne, popadljive in pred koncem bolezni ohromijo. - Stekle zveri zaradi izgube naravnega strahu pred človekom preidejo v naselja tudi podnevi in se puste ujeti. Stekle lisice imajo običajno povešeno spodnjo čeljust, so shujšane, krzno je zmršeno in brez leska. Podobne znake imajo tudi ostale stekle živali. - Ker steklino, ki ogroža naša področja, širijo predvsem lisice, je potrebno predvsem te živali čim bolj razredčiti. Po splošnem mnenju je mogoče bolezen zaustaviti, ako lisice toliko iztrebimo, da ostane le še po ena na 5 kvadratnih kilometrov. Če poleg tega z dosledno karanteno onemogočimo še okužbo psov, je skoro gotovo, da bolezen presahne. Veterinarski inšpektor DELOVNI PROGRAM DIT Delovni program Društva inženirjev in tehnikov gozdarstva Bled za leto 197 9 A) Izobraževanje članov B) Obravnavanje problematike pri gospodarjenju z gozdovi C) Popularizacija gozdarstva D) Poživitev kulture E) Varstvo okolja A) Izobraževanje članov a) Organizirali bomo šest predavanj z aktualno problematiko o gozdarstvu in upravljanju z naravnim prostorom. b) Pripravili bomo strokovno ekskurzijo v Švico. Za izvedbo ekskurzije je zadolžena delovna skupina v sestavi: Remec Franc, Žerjav Franc, Kunstelj Štefan. B) Za obravnavanje problematike pri gospodarjenju z gozdovi bomo pripravili dve do tri razprave v letu (prostorski plan, delovne naloge). 0) Popularizacija gozdarstva a) Skupaj s sindikatom GG Bled bomo organizirali tekmovanje gozdnih delavcev in kmetov. b) V tednu gozdov bomo za u-čence osnovnih šol pripravili posebne ekskurzije v gozd. Za osnovne šole bomo predavali o gozdu, v vsem šolskem letu pa preko mentorjev poskušali o-živiti sodelovanje s šolami. Za ostale občane bomo organizirali ogled gozdne učne poti v Radovljici. c) Sodelovanje na gozdarski razstavi v Kranju v okviru gozdarskega in kmetijskega sejrha v Kranju. d) Organizirali b°mo ogled, gozdne proizvodnje za administrativne kadre, zaposlene v gozdarstvu. D) Poživitev kulture Skupaj s KUD Bled bomo še v bodoče sodelovali pri pripravili Forma-vive na Bledu. E) Varstvo okolja a) Na celotnem območju bomo na osnovi lišajev ugo -tavljali onesnaženost zra -ka. Nosilec naloge je Toman Valentin. b) Popisali bomo vse stalne in občasne studence. c) Nadaljevali bomo z akcijo "drevesa spomeniki". Nosilec akcije pod b) in c) je Veber Ivan. Program dopolnjujejo še naslednji sklepi: 1. Ogledali naj bi si v nekaterih DO v okviru SOZD GLG ali v Elanu proizvodnjo 2. Gozdarji naj sodelujejo pri pripravi zakona o Triglavskem narodnem parku glede prostorskega planiranja. 3. Botanični sprehod na gornjo gozdno mejo (Rudno polje, Toše, Trstje, ogled najdebelejše jelke, Uskovnica). 4. Sodelovanje gozdarjev pri prostorskem planu Bleda. 5. Ponovno naj bi oživela akcija za uvedbo gozdarskih uniform. DIT naj se pozanima za enoten kroj. Nosilec naloge je Košir Janez. Iz zapisnika konference DIT gozdarstva Bled - ženske, vino In pesem, to je vedno razveseljevalo moje življenje, gospod doktor. - No ja, pojete lahko Se nekaj Sasa... OGLED TOVARNE TOMAŽ GODEC 26. februarja smo sl člani DIT ogledali tovarno Tomaž Godec v Bohinjski Bistrici. Bilo nas je 33. Pred samim ogledom sta nam vodji TOZD Repe Jaka in Čuden povedala nekaj splošnih podatkov Tovarna dobi od Gozdnega gospodarstva Bled 44. 000 m3 lesa, kar je za njihovo proizvodnjo cca 5 -6. 000 m3 premalo. Njihov proizvod so gradbene plošče, isospan in pohištvo. Naj -več dohodka jim prinašajo gradbene plošče, Pohištvo "DOTA" delajo šele nekaj let. Zaenkrat imajo pri tem izdelku izgubo. Odpadke predelajo v ISOSPAN, Les mora biti suh, sicer cement rte veže. Težave imajo z nabavo cementa. S tovarno Anhovo imajo sicer sporazum, vendar dobava cementa kljub temu Večkrat zamuja. Dnevno naredijo za 2 do 2, 5 enostanovanjske hiše plošč. Dobavni rok je 2 do 3, mesce. Tovarna ima 480 zaposlenih. Delavci delajo sicer pod streho , vendar nekateri v velikem ropotu, prahu in z hlapljivimi tekočinami. Po ogledu tovarne je bila V gostišču ČRNA PRST konferenca DIT. Jože Podlogar DOM JOŽETA AŽMANA V BOHINJSKI BISTRICI MORA BITT DO 1, MAJA ZGRAJEN V CE-LOTI To željo dokazujejo domačini in ljubitelji Bohinja, ki se odzivajo vabilu Krajevne skupnosti Bohinjska Bistrica. Zaradi dražje gradnje prispevajo obveznice cestnega posojila in denarne prispevke. Le dograjen in tehnično sodobno opremljen dom v ustrezno urejenem okolju bo lahko posredoval domačinom in številnim gostom globoka doživetja kulturnih vred-nod in vzpodbudno razvedrilo. Želimo, da bi zaživeli vsi prostori, ki so namenjeni pomlajenemu delu številnih sekcij DPD Svobode "Tomaž Godec" In gostovanju kulturnih skupin, raznim razstavam, kinu, knjižnici, i-deološkemu in strokovnemu študiju ter posredovanjem gospodarskih izkušenj med samoup -ravljalci! Želimo, da bi po zgodovinskem zasedanju CK ZKJ, ki bo ob slovesni otvoritvi, zaživelo delo v celotnem domu z revolucionarnim mladostnim žarom. Tako so si zamišljali svo -bodo, kulturno plemenitenje samoupravne, ustvarjalne družbe tovariši Jože Ažman, Tomaž'Godec in številni revolucionarji in borci, prekaljeni komunisti. Doslej so prispevali dodatno pomoč naslednji ljubitelji kulture iz Bohinja: Obveznice cestnega posojila: Korošec Helena 2. 000 Jensterle Dragica 500 Urh Albin 1.000 Mencinger F^anc 3. 000 Vojvoda Ana In Franc 2.400 Razdrih Franc 500 Šuligoj Ludvik 1.30Ö Pikon Janez 1.000 Krapež Edvard 1. 500 Godec Jože 2.000 Mencin Jože 1.100 Cerkovnik Marija 700 Žnidar Jakob 1,000 Gorza Viljem 1. 0ÖO Čoralič Ivanka 1.000 Čoralič Mehrtted 1. Ö00 Cesar Janez 1.500 Torkar Marija 200 Lorber Olga 900 Korošec Janez in Evgenija 5.000 Noč Alojz 1.1)00 Delavci osnovne šole 9. 200 Šolar Ivana 800 Denarni prispevki: Šuligoj Ludvik 1,350 Tišov Alojz 500 Štros Franc 500 Delavci osnovne šole dr. Janez Mencinger Bohinjska Bistrica 900 Vestnik Zagreb -ujedin. odbor sindikata novinara 2.000 Vsem darovalcem iskrena hvala. Želimo se javno zahvaliti in vpi -sati v kroniko Doma Jožeta Ažmana še številna imena uvidevnih in razumevajočih darovalcev. Svet krajevne skupnosti Bohinjska Bistrica Prijatelj vpraša prijatelja, kako se je kaj znašel njegov sin v življenju. Prijatelj odgovori: "Kar dobrOj vozi se ves dan sem in tja in ima polne žepe denarja". "Ja, kaj pa je vendar tvoj sin?" "Sprevodnik v avtobusu" odgovori s ponosom prijatelj. MZ Furmanska tehnologija je že preteklost Foto:! »V. ZAKAJ JE ODŠLA KUHARICA ° naših kuhinjah in kuharicah se bolj redko piše. Pa vendar so naše kuhinje važen člen v verigi proizvodnje. Če že drži pregovor, da gre ljubezen skozi želodec, drži tudi, da je za zdravje in delo važna pravilna prehrana. To pa delavcem na delovišču dajejo kuhinje. Nekaj kuhinj imamo še na terenu. Problem teh kuhinj je, kako dobiti kuharice. Delovni čas ni urejen - traja od prvega do zad-rijega v mesecu pa od noči do noči. V izmenah ga ni mogoče vpeljati, ker ni možnosti prihoda na delo in z dela. Nekaj kuharic, ki delajo v teh kuhinjah, se je popolnoma posvetilo takemu načinu življenja. Ko pa bodo enkrat odšle, bo obstoj teh kuhinj vprašljiv. Takih kuharic namreč ni mogoče več dobiti Ko je šlo letos januarja nekaj delavcev TOZD Pokljuka na začasno delo v Podnart in Lancovo, s° stanovali v centru TOK-a e-nota Radovljica. Ker je bil TOK brez kuharice, smo jim morali eno posoditi. V petek 30. marca, smo delavce preselili nazaj na Pokljuko, Kuharica Roza se hi hotela vrniti. ZAKAJ? Kuharice so po TOZD zel° različno nagrajene. Poskušal bom primerjati kuhinjo na Pokljuki in kuhinjo TOK-a. Prvi poskusi nagrajevanja po delu kuharic v gozdarskih menzah segajo v leto 1962. Avtor lastnega pravilnika o delitvi OD Gozdne uprave Pokljuka je bil pokojni ing. Milan Ciglar, sprejel ga je ODS 24. 3. 1962. Osnova za obračun OD kuharic je bilo število abonentov. Ker je bilo nagrajevanje samo po številu abonentov preveč grobo, je bil pravilnik čez deset let spremenjen. Osnutek sta pripravila Lakota Franc in Podlogar Jože, sprejel ga je upravni odbor GG. Merilo za obračun so po tem pravilniku obroki. Verjetno pa se po tem pravilniku ob -računava OD samo ge na Poklju-ki. Kakšne so naloge kuharice? naročanje hrane, sestavljanje jedilnikov, priprava in kuhanje, deljenje hrane, pomivanje posode, evidenca izdane hrane, čiščenje kuhinje in shramb (54 m2). Vsa ta dela so zajeta v obroku. Kuharica je v marcu delala na Pokljuki 31 dni. V kuhinjo pride ob 4.40 uri, delo konča okrog 20, ure; to je dnevno cca 15 ur. Doma je bila ves mesec dvakrat v nedeljo popoldne. Kuha zajtrk, toplo malico, večerjo - ob nedeljah namesto tople malice kosilo. Na podlagi izdanih obrokov je bilo kuharici obračunanih 2 82 ur. Kuharica tudi sama evidentira delovni čas. Po njeni evidenci je kuhala 287 ur. Tako majhno odstopanje potrjuje pravilnost meril. Za ostala dela je priznan dejansko porabljeni čas. Tega je bilo v marcu (čiščenje jedilnice, čiščenje gozdarske koče in delavskih stanovanj, pra-nje-likanje) skupaj 111 ur. Vsega skupaj torej 393 ur. Tudi kuharica v Radovljici je delala 31 dni. Na delo pride približno ob 10.15 uri. Odide ob 18. 30 uri. Zadolžitve so približno enake kot na Pokljuki - kuha Dileme področnega gozdarja v zasebnem gozdu Ker je v družbenih gozdovih vedno manj lesa, ker so se že pojavili problemi, kako zagotoviti sedanjim in bodočim rodovom dovolj lesne surovine, smo se pričeli z večjo zavzetostjo obračati na gozdove v zasebni lasti. Čeprav tudi tu že nekaj desetletij strokovno gospodarimo po sodobnih načelih, sta posek in način izkoriščanja še kdaj pa kdaj v precejšnji meri odvisna od samega lastnika. Kdor je rabil les za sebe ali za prodajo, ga je pod strokovnim vodstvom gozdarja posekal več, kdor pa ga je rabil manj, ga je tudi posekal manj. Pri tem je bil odka-zovalec nehote - ali zaradi dobrih odnosov z ljudmi ali zaradi razumevanja za težave lastnika - večkrat pod tujim vplivom in je za posek izbiral drevje nestrokovno, ampak po lastnikovih potrebah. Tako so ostajali nekateri gozdni kompleksi celo nedotaknjeni, drugi pa prekomerno samo večerjo, ob nedeljah tudi zajtrk. Obračunano ji je bilo 31 X 8 = 248 ur + 6 ur čiščenja. Če bi tudi zanjo izračunali ure na podlagi obrokov, bi to zneslo 187 ur. Če zdaj oba podatka zaradi lažje primerjave prikažemo na e-nem mestu, je slika takale: kuharica na Pok-ljuki kuharica v Radov-ljlci____ ure na delu obračunane= plačane ure ure, izračunane po ob -rokih=norma ure obseg dela 462 255 393 254 393 187 100 135 Kot obseg dela sem računal razmerje med obračunanimi urami in urami iz obrokov. Če si ogledate samo to zadnjo primerjavo, ali se čudite, če je kuharica odšla? Jaz se ne ! Podlogar Jože DILEME izkoriščeni. Les pa raste le tam, kjer se seka! Pravilno usmerjena sekira strokovno odkazilo je najboljši gojitveni ukrep. Le tako lahko pričakujemo količinsko in kakovostno več mase. Do tega spoznanja ni težko priti in tudi marsikateri naš kmet to dobro ve. Toda če sam ne more delati v gozdu zaradi pomanjkanja časa, delovne sile, neop-remljenosti, morda tudi zaradi neznanja, si ne more pomagati. So pa tudi primeri, ko si noče pomagati. Glede na to, kako lastniki izkoriščajo svoj gozd ali kako gledajo na "svoj prostor" v gozdu, bi jih lahko razdelili takole: 1. Lastniki, ki sekajo sami. Teh je še vedno (in na našo srečo), največ. Zaradi pomanjkanja delovne 'sile pa njihovo število stalno pada. To so večinoma mlajši, zdravi ljudje, ki z marljivostjo še želi -jo v gozdu zaslužiti. Zaveda -jo se, da je pri kubiku pro -danega lesa vendarle mogoče najde čas ln si ogleda njego-govo delo. žal pa je to opravljeno večkrat slabo kot pa dobro. Ti sekači v svojem prostem času so precej iskani in vsi imajo vedno dovolj dela. Tak sekač lahko poleg svoje redne zaposlitve poseka nekaj sto kubikov letno. Zaslužki pri tem niso majhni. 4. Naslednji po Številu bi bili lastniki, ki ne morejo sekati, čeprav bi bili za to pripravljeni. Vzroki so prezaposlenost, ostarelost ali nevajenost na delo v gozdu. Tudi ne morejo najeti sekača. Tem bi veljalo največkrat pomagati. Treba bi jim bilo svetovati, jim najti sekača, ponuditi odkup lesa na panju, v režiji delovne organizacije. Marsikaj se da opraviti; pre-mnogokrat pa tak lastnik u -gotovi, da sta gozd in les vredna le toliko, kolikor je vanju vloženega lastnega dela. Zato se le nerad ali v skrajni sili odloči za posek v katerikoli od teh kombinacij. 3. Lastniki, ki nočejo sekati, so ljudje, ki so od gozda ekonomsko neodvisni in ga sploh ne cenijo. Lahko so tudi brezbrižni, skopi, taki, ki pretirano štedijo. Tu nasveti, dogovarjanja ne pomenijo mnogo. Nekateri se zelo bojijo za les, nekaterim pa je vseeno. Običajno se le zavedajo, da je gozd njihov in z njimi se je težko dogovarjati ali nanje vplivati. 6. Lastniki, ki radi oddajajo les v posek gozdnogospodarski organizaciji. Ni jih Se veliko. Navadno imajo les v bližini kamionskih cest ali v bližini družbene proizvodnje, kar jim poceni posek in spravilo. Lastnik ugotovi, da bo tako vsaj nekaj dobil za les. Delovne organizacije in njihove usluge res niso poceni. Priznana renta je majhna, režija podjetij velika. 7. Posebne vrste lastniki so tisti, ki bi se gozda na vsak način radi znebili. Davki so jim v breme; komaj čakajo, da bi po zakonu o zemljiščih lahko gozdne parcele oddali državi, če jih že noben drug noče kupiti. Res gre tu večinoma za nedostopne in varo- Ne preveč skrito smetišče v vznožju Mežaklje Foto GG še kaj iztržiti. Seveda z lastnim delom. Ta kategorija lastnikov je še povezana z gozdom. 2. Lastniki, ki sekajo samo toliko, kolikor potrebujejo za lastno porabo. Menim, da so ti za gozd mnogo škodljivejši kot prvi. Vedno več jih je. Sekajo samo toliko, kolikor sami rabijo ali kvečjemu še za sorodnika ali znanca, ki les težko dobi za svojo gradnjo. Kolikor so prvi bolj pošteni, Če nimajo prevelik ili apetitov do lesa v svojem gozdu, so drugi agresivnejši; ne ozirajo se na strokovne nasvete, kaj odstraniti iz gozda, kako napraviti pri poseganju v gozd le korist, ampak bi radi sekali le to, kar sami rabijo. Seveda je to tudi prav, vendar ne za vsako ceno. 3. Lastniki, ki dajo les posekati v svoji režiji. Ti lastniki poiščejo sekača - upokojenca, redkeje kmeta, včasih tudi našega delavca ali delavca v kaki drugi proizvodnji - da jim v švojem prostem času poseka l6s. Dogovorita se za ceno, lastnik Si kdaj pa kdaj Pripravljen zgibnik za selitev Foto GG vaine gozdove, od katerih nikoli ni bilo nobenih koristi za lastnika. 8. Čisto drugače pa gledajo na svoj gozd lastniki, ki so nasprotje prejšnji kategoriji. Največkrat imajo le majhen koSček, ki ga hranijo za kakšne posebne namene; pridobili bi sl radi svoj les za gradnjo. Morda Imajo v načrtu zgraditi vikend hišico. Večinoma gre le za manjše površine, zato stvari niso pomembne. Na večjih površinah pa bi bilo potrebno posredovati. To bi bila torej moja porazdelitev lastnikov gozda, ki mi jo o-mogočata večletna praksa in delo z njimi. Ne bi bilo prav. Če bi tu prezrl čustveni moment navezanosti. lastnikov na svojo gozdno posest. Ta je v večini primerov še dovolj močna in zlasti v nepokvarjenem kmečkem življu tradicionalno zakoreninjena. Občutneje zrahljana je pri posestnikih nekmetih, ki so že izgubili stik z zemljo, odseljen-cih, pri ljudeh ki za svoj gozd komaj ali sploh več ne vedo, kje je, pri tistih, ki jim je najvažnejša materialna korist od gozda, 'ki je pa trenutno ni in tudi pri tistih, ki jim zapuščina po sorodnikih ni mar. Delež lastnikov, ki smotrno gospodarijo in ne gledajo na gozd kot le "mrtvi kapital", je torej zelo majhen. Tudi organiziranost te proizvod-Hje je na dokaj nizki in nezavidljivi stopnji. Lastniki sekači so večinoma slabo opremljeni, njih delo je nevarno, obdelava lesa pomanjkljiva. Tudi njihova mehanizacija za odvoz lesa je slaba - če že ni konjska vprega, pa ne gre dalje od kmetijskega traktorja. Tehnično osebje, ki je zaposleno v zasebnih gozdovih - TOK, se mora potruditi za izboljšanje takega stanja. Odločilni korak pa bodo najbrž morali napraviti področni gozdarji. V zadnjem času bi se radi otresli tudi neprijetnega občutka, da nam je do sedaj ta proizvodnja leto za letom visela v zraku. Kakor v družbenih gozdovih, bi želeli to delo tudi v zasebnih gozdovih vnaprej splanirati. Spoznali smo, da je tak način edino pravilen; že sedaj, ko se temu šele privajamo, si dela brez načrtovanja ne mo- remo več zamisliti. Kako priti do posestnika in ga prepričati, da je tudi pri njem treba proizvodnjo planirati. Le tako bi mogli bolje in ceneje izkoriščati lesno maso, pa naj gre za proizvodnjo v privatni ali družbeni režiji. Delovni načrt za vse te naloge pa si bodo morali izdelati organizatorji proizvodnje v TOK. Na eni strani zakon o gozdovih, ki daje škarje in platno v naše roke, na drugi pa naša širok* demokracija, kjer zlasti pri kmetu nihče ne bi hotel prestopiti družbeno občutljivih meja. Zaenkrat tudi še ni modela in ga tudi še ni pričakovati. I-mamo le letni plan in naloge, ki jih je treba opraviti. Dobava lesa je odvisna od pripravljenosti lastnikov za delo in zaslužek v gozdu ter od spretnosti in prizadevnosti področnega gozdarja. Tu pride v poštev vse: dobri odnosi z ljudmi, strokovna in organizacijska pomoč gozdarja od odkazila do oddaje lesa, zaupanje posestnikov v pošten, tekoč in reden odkup (kakšne težave imamo z odpremljanjem lesa zaradi kamionov). Kako pomembna (nadaljevanje) Bistveno v ne samoupravnem samoupravljanju je splošno prepričanje, da je tak sistem vsiljen od zunaj, da je to stvar drugih, ki so plačani za to. Avtor opisuje primer: "Na čelu delovne organizacije je glavni voditelj. Svojo samovoljo in avtoritativnost prikriva s popolnim poznavanjem in z virtuozno uporabo samoupravnih predpisov. Nihče ne more niti si ne upa pogledati, kaj se skriva za njegovo popolno "samoupravno" masko. Z dušo in telesom je za samoupravljanje, njegov edini cilj je, da bi "čimbolj samoupravno" še naprej vladal v podjetju. S svojo avtoriteto in samovoljo onemogoča sleherno pobudo drugih. S svojo "ustvarjalnostjo" duši sleherno drugo ustvarjalnost. Z odličnim poznavanjem ne le samoupravljanje, temveč tudi psihologije ljudi se z genialno virtuoznostjo nesamo-upravno "igra" s samoupravljàl-ci, pri čemer zlorablja njihovo je tu še korektna politika vodstva TOK v vseh podrobnostih: od pravilnih, še možnih odkupnih cen, vlaganj v investicije, strokovne in denarne pomoči v kmetijstvu, do vseh samoupravnih dogovarjanj. Posestnik dobro čuti kdaj ga cenimo. Njegova proizvodnja je še pomembna, njegov delež pri pridobivanju lesne mase za skupnost je še kako pomemben. Delo delavcev v kooperaciji (TOK) je mnogokrat zahtevnejše in deli-katnejše od dela delavcev v TOZD. Oddana iesna masa bo vsekakor morala ostati na dosedanji višini. Ne samo to; z novimi vlaganji jo bo treba iz leta v leto še povečevati. Glede na glavni moto gozdarstva: dajati skupnosti še več in čim več lesne mase, pri tem pa imeti gozdove v odličnem stanju, naše naloge zares niso majhne. M. Z. infantilno in regresivno potrebo po Očetu, gospodarju, šefu in v posameznih primerih tudi po vsemogočnem in vsevednem bogu. Vešče razslojuje shmoup-ravljalce in jim dovoljuje, da se delijo na "prve sodelavce" (direktorji sektorjev, delovodje in drugi), zveste somišljenike med delavci, nujne strokovnjake (ki jih je treba prenašati in dobro plačati) ter "črne ovce" - "sovražnike samoupravljanja", krivce za vse v podjetju ("jim bom že dokazal, da ne morejo nekaznovano delati proti samoupravljanju!"). Na delavskih svetih je neprekosljiv žongler. Ne laže Sicer, toda glavnih informacij le ne daje. Varuje jih zase. To je njegov adut za kasnejše manevre. Sebe uspe razglasiti za nezmot ljivega in takšno mnenje vsiliti tudi vsem drugim. Samouprav-ljalce uspe mistificirati, tako da ti ne vidijo le njegove "igre", temveč ga obožujejo, dali bi zanj celo svojo glavo. Je avtor prepričljivega mita o razmerah v podjetju. Temu mitu vsi verjamejo, vsi ga imajo za stvarnost izvzemši v posameznih primerih. SAMOUPRAVNO VEDENJE ko poseže vmes služba družbenega knjigovodstva). Vsem obljublja Čudežno bodoCnost, za katero je vredno zastaviti vse sile. Pripo-roCa, vsi pa to tudi sprejmejo, trenutno odpovedovanje (kar ne velja zanj in za nekatere okrog njega). Nenehno opozarja na "nevarnost", ki preti od zunaj ali od znotraj. Pri opisovanju "sovražnika" ima bujno domišljijo in je prepričljiv. V svojem okolju spodbuja "skrivnost, sumnjičenje" Vse preverja, nikomur ne verjame. Ima ovaduhe in je z njihovo pomočjo povsod navzoC. Poudarja pomen kolektivnega in splošnega, kar mu ne dovoljuje, da bi skrbel za posameznika in za njegove probleme (izvzemši sebe). Ima se za nezmotljivega. Tako zelo je vešC "samoupravnega" manevriranja, da mu prav nihCe ne more očitati avtoritativnosti in samovolje, saj vlada po zakonu o združenem delu. To so "samoupravni" diktatorji. Celoten kolektiv se spremeni v maso, ki sledi svojemu voditelju. Nihče se javno ne upira, saj voditelj s pomočjo svojih somišljenikov to razglaša za nesamoupravno po-Cetje. " Samoupravno vedenje opisuje avtor: "Bistvene značilnosti skupine so; prvič, vodja je prvi med enakimi in torej ni nad njimi; drugič, vloge in položaji v skupini, vštev-ši tudi voditelje, niso fiksirani,' zanje velja rotacija; tretjič, voditelj v skupini ne nasede in ne sprejme infantilnih in nedozorelih potreb članov skupine po odvisnosti, odrešeniku v bodočnosti in "sovražnikih" v sedanjosti; četrtič, posameznik ni žrtvovan, drugi spoštujejo njegovo individualnost, različnost in specifičnost; petič, skupina živi v sedanjosti; šestič, skupina je odprt sistem; sedmič, ni potrebe po ustvarjanju skupnega mita. Skupina z navedenimi značilnostmi je najbliže resničnemu samoupravnemu vedenju. Zavoljo tega govorimo o samoupravnem samoupravljanju v skupini. V podjetju bi bilo to približno takole: Značilno za voditelja je, da ne dovoljuje spreminjanja samoup-ravljalcev niti v maso niti v množico. Je kritičen tako do svojih kot tudi do nezrelih delavskih potreb po odvisnosti in avtoritativnem vodenju. V delavcih spod- buja zrele, samostojne in neodvisne težnje. Spodbuja pobude in ustvarjalnost drugih. Je bolj usklajevalec kot voditelj. Usmerja, priporoča, razlaga, manj ukazuje. Je jasen, odkrit, ipkren. Ne obljublja velike bodočnosti, temveč skupaj z drugimi, dela v sedanjosti. Posameznika ne žrtvuje za splošno In kolektivno. Sprejema drugačna mišljenja, spoštuje različnost, nima se za nezmotljivega, najbolj pametnega. Zahteva sodelovanje, ne pa oboževanja. Stvarnost dojema takšno, kakršna je, in takšno jo tudi prikazuje. Zanj ni značilna potreba po ustvarjanju skupnega mita o tistem, kar se dogaja v kolektivu. Sprejema povratne informacije, čeprav so negativne. Ne varuje status quo. Ne boji se sprememb. Ne občuti potreb po ustvarjanju "sovražnika" za vsako ceno. Ni sumnjičav, zaupa ljudem. V takšnem kolektivu samoupravljanje ni na papirju, pomeni prakso, življenje, ustvarjanje. Skupina je s svojimi opisanimi značilnostmi najbolj idealen medij za razvoj samoupravnega vedenja. Zavoljo tega je samoupravljanje v skupini samoupravno samoupravljanje, medtem ko gre v množici in v masi za nesamoupravno samoupravljanje." . O bohinjskih raubšicih! Povedou vam bom zgodbo o našh raubšich. U vsi Zgorn dolin je bvo včash ulik raubšicov Lovil so srnjake, gamse po vseh pva-ninah. Ankret so imel skrite puške na Krstenic. To je pva-nina nad Fužino, štir ure daleč. Takret je službovou u Bistre Franc Šaleški Finžgar VeČkret je šou zvečer k Markež in se zgovarjou z domačin. An večer so prsedl k nemu žandarje in mu zapudval, da so zvedi za češ-njanske in srenske puške na Krstenic. Finžgar je use poslušou, pol je šou u kuhno, čer je bva za kuharco ena srenska kuharca. Naroču je, nej gre u Sredno vas, nej pove pr Španu, nej tisto na Krstenic prkrijejo. Kuharca ni nič vedva kogä. Drug dan so žndarji šli zaston štir ure daleč na Krstenico. No, čez ne-kej časa sej pelov Finžgar skoz Štene z Bele u Bistrco, takrat še ni bvo autobusou pa avtomobi-lou, še cesta je bva bi ozka kokr je dons. Bva je že noč, kje za-slišou: "Stoj!" Ustavu je kona in takret je nekaj težkega padvo na voz. "To maš pa zato, ker snam takret povedou, " je reku gvas s črne trne. Finžgar je pognou kona naprej in nkol ni vedu, kdo mu je vrgu srnjaka na voz. Po ustnem Izročilu Podiranje tako obloženih smrek je nemogoče Foto GG DNEVNE FIZIOLOŠKE POTREBE ZA IZBRANO ŠTIRIČLANSKO DRUŽINSKO GOSPODINJSTVO, PRIKAZANE V KOLIČINAH ŽIVIL, UPOŠTEVAJE naše prehrambene navade* Živilo grami Živilo grami 1. ZELENJAVA III. MESO IN MESNI IZDELKI 1. paradižnik 120 20. g°veje meso 200 2. paprika 80 21. pišč. meso 130 3. zelena solata 150 22. salama 50 4, sladko zelje 120 23. jetrca 10 5. kislo Zelje 60 24. ribe io 6. ohrovt 50 25. jajca 100 7. korenje 25 8. cvetača 20 IV. IZDELKI IZ ŽITA 9. Špinača 20 26. kruh 1200 10. krompir 1000 27. moka 100 H. suho sočivje (fižol) 60 28. testenine 200 It. SADJE V. MAŠČOBE M, jabolka 300 29. svinjska mast 100 13. grozdje 50 30. olje 100 14. češnje 40 15. slive 50 VI. MLEKO IN IZDELKI Ì8. breskve 20 31. mleko 1500 i7. marelice 20 32. surovo maslo 20 18. limone 20 33. skuta 30 19. pomaranče 15 VII. SLADKOR 250 * Seznam zagotavlja Se primerno (zdravo) prehranjevanje izbranega štiričlanskega družinskega gospodinjstva, upoštevaje cenejša živila in cenejši sezonski izbor pri zelenjavi in sadju. Pri izboru zelenjave je upoštevana sestaVa z največjo možno količino vitaminov in naše prehram- bene navade. V seznamu niso upoštevane niti pijače niti začimbe za pripravo jedil. VIR: Seznam je bil sestavljen v Zavodu SRS za zdravstveno varstvo Ljubljana, leta 1972. DREVESA SPOMENIKI Društvo inženirjev in tehnikov sl je v svojem letnem programu začrtalo tudi akcijo: drevesa spomeniki. Namen te dejavnosti je zaščititi drevesa, ki imajo kulturno in znanstveno vrednost, Pokljuški gozdarji so se o tem že dogovorili, kar smo lahko prečitaliv zadnji številki glasila. Akcijo bi lahko vodili preko Presekov tako, da bi vsak revirni gozdar poslal podatke d najdebelejših ali zanimivih drevesih, ki bi jih bilo vrèdno zaščititi. Da bomo gozdarji ponosni tudi na kaj drugega kot na posekane kubike. I. V. NAJDE BE LE JŠE JELKE V SLO*. VE NI Ji Tistim, ki-niste Citali Nedeljskega dnevnika z dne 18.3.1979, naj povem, da je najdebelejša slovenska jelka na Pohorju s 189 cm prsnega premera In 39 m3. Sledijo: črmošnjiška, jelka pri Lučah, bohinjska iz Trstja, še ena iz Luč, bohinjska z Malega vrha, radovljiška s Poljske planine, tri kočevske in ena snežniška. Skupno enajst jelk preseka 150 cm prsnega premera. Zakon ščiti že jelke nad 120 cm! I. V. Zdravniki ogledujejo delovne pogoje gozdnih delavcev pozimi Foto GG SPORT - ŠPORT * SPORT Občinsko sindikalno prvenstvo v smučarskih, tekih Zaradi neugodnih snežnih razmer v dolini je bilo 11. marca na Pokljuki občinsko sindikalno prven- Rezultati: moški nad 45 let Prvenstvo je bilo 4. marca na Kobli, udeležila pa se ga je 30-članska ekipa naše DO. v skupni uvrstitvi smo zasedli 4. mesto, vendar bi bila uvrstitev lahko še boljša, če bi se prvenstva udeležili vsi prijavljeni tekmovalci: Rezultati: stvo v Smučarskih tekiH, nk katerem je sodelovalo tudi 7 članov naše DO, ki s° vsi po vrsti dosegli zelo lepe uvrstitve. Ker je ta šport v razmahu, pričakujemo drugo leto številnejšo Udeležbo. UREDNIK RRALCEM Vsebina naših Presekov je lahko podoba našega dela. Njene glavne barve SO: neprizadevnost In neprizadetost. Informacije so tako pomanjkljive’, da lahko govorimo 0 neobveščenosti kot o političnem problemu. Nemogoče je dobiti predloge za investicije, spremembo organizacije, pomembne poslovne odločitve. Ali bomo najeli profesionalnega novinarja, da bo izpraševal pristojne tovariše? Informiranje in Informiranost je pravica in dolžnost, tako piše v zakonu. Uredniški odbor je za prvo številko skušal v skrajni sili nabrati ustrezen material v obliki samoupravne in poslovodne Informacije. Razposlal je vprašanje s prošnjo individualnim poslovodnim organom, predsednikom sindikata in sekretarjem ZK ter še nekaterim vodstvenim delavcem. Na Več kot dvajset prošenj ni bilo niti enega odgovora. Dopisniki za Preseke so vedno isti, zato vsebinska problematika ni celovita, niti zanimiva. Kritičnih pripomb nekateri ne prenesejo. Po našem pravilniku mora vsebinsko politiko načrtovati svet delovne organizacije, ki še ni utegnil posvetiti točko dnevnega reda informiranosti z internim glasilom. Potrebno bo nekaj prizadevnosti predvsem političnih delavcev v TOZD, da bodo Preseki upravičili svojo nalogo. Urednik 1. Repinc Viktor LIP Bled 23:35, 5 2. Hrovat Janez Elan Begunje 23:23, 7 3. Anderle Stane Obrtniki Radovljica 26:54,4 5. Strgar Anton GG Bled 27:19, 8 B. Rožič Jaka GG Bled 28:54,0 8. Remec Franc GG Bled 30:44, 8 19. Zorec Peter GG Bled 37:16, 7 moški od 35-40 let i. Kobilica Pavel GG Bled 18:48, 5 2. Repic Tine LIP Bled 23:26, 9 3. Lapajne Franc LIP Bled 23:41, 1 moški od 27 - 35 let 1. Pogačnik Zdravko Iskra Otoge 22:17, 9 2. Janša Miloš Veriga Lesce 22:37,4 3. Eržen Zdravko Jelplast Kam. gor. 23:08, 1 4. Rekar Boštjan GG Bled 23:55,9 6. Boškovski Drago GG Bled 24:11,0 Občinsko sindikalno prvenstvo v veleslalomu ženske do 27 let 1, Prešeren Barbara Iskra Otoge 29, 17 2. Golčman Vera ZUB Bled 32, 27 3. Šifrer Ana LIP Bled 32, 27 14. Kos Liljana GG Bled 37, 51 ženske od 27 do 35 let 1. Praprotnik Marija SOb Radovljica 29, 71 2. Bern Jelka Plamen Kropa 29,84 3. Lakota Romana Obrtniki Radovljica 30, 07 7. Loncnar Majda GG Bled 35, 63 ženske od 35 do 45 let 1. Legat Francka SDK Radovljica 34, 52 2. Podlipec Amalija Elan Begunje 34, 60 3. Kajzer Jasna LIP Bled 36,38 5. Ažman Vida GG Bled 38,29 ALKOHOLIZEM ALKOHOLIZEM je skrajna stopnja človekove odtujitve Alkoholizem je v razvitem Sve-tu tretja glavna bolezen Človeštva (za boleznimi srca in ožilja ter rakom). Če pa upoštevamo, da z vsakim alkololikom propadajo poprečno trije družinski člani in je prizadetih še toliko drugih ljudi, potem je med boleznimi nedvomno na prvem me stu. V Sloveniji imamo približno 80. 000 alkoholikov. Ker pri vsakem trpijo vsaj trije družinski člani, je v Sloveniji zaradi alkoholizma prizadetih približno 300.000 ljudi. Tudi ekonomska škoda je velikanska, nad 10 % nacionalnega dohodka požre alkoholizem (izostanki z dela, boleznine, invalidnine, prometne in obratne nezgode, stroški zdravljenja itd. ). Škoda, ki jo utrpijo svojci, predvsem še otroci alkoholikov, se sploh ne da materialno izraziti. Alkoholiki so v treznem stanju zaradi občutkov krivde brez pravega jaza (ko pa so pijani, so seveda korajžni); zato se v naše samoupravljanje ne morejo vklju--čevati kot tvorni dejavniki, saj so preveč pod tujim vplivom. Alkoholik skuša Opravičiti svoje ravnanje. Sprva se brani tako, da pitje sploh zanika oziroma zatrjuje, da lahko neha, kadar hoče. Potepi skuša dokazati, da pije manj, kot mu očitajo, in da je to povsem normalna stvar, saj pijejo vsi in vsepovsod. Ko alkoholik že ne more več prikrivati svojega alkoholizma, prične iskati vzroke zanj. Te vzroke vedno najde in jih obvezno projicira izven sebe: krivi so žena, tašča, služba, usoda, politika itd. Če ga potem okolje dobi v precep, mu naenkrat postane jasno, da lahko (nekaj časa) zdrži brez pijače in skuša potem s temi kratkimi obdobji treznosti zabrisali vsa druga daljša (in za družinsko okolje uničujoča) obdobja, ko je pil. Bistvo alkoholizma ni v pitju alkoholnih pijač (čeprav brez alkohola seveda ni alkoholizma),tem- moški do 27 let 1. Pogačnik Tomaž 2. Krivic Janez 3. Kemperle Alojz 19. LukeŽič Marjan 21. Gorzetti Slavko Ž2. Cesar Zdravko 23-24. Cerkovnik Martin 28. Mlekuž Ožbolt 99. Ličar Iztok moški od 28 do 35 let 1. Zupan Miha 2. Šolar Zvone 3. Mulej Vlado 42. Kunčič Franci 46. Kustelj Štefan 47. Torkar Miha 68. Soklič Darko 76. Sodja Janko 85. Rupnik Bogdan moški od 36 do 45 let 1. Klinar Andrej 2. Lakota Miran 3. Vukovič Ivo 16. Silič Zdravko 33. Veber Ivan 41. Vodnov Pavel 74. Guzelj Jože moški od 46 do 55 lpt 1. Resman Andrej 2. Zupan Pavel 3. Ahačič Jože 7. Ogris Kristl 15. Remec Franc 18. Rožič Jakob 23. Lakota Franc 25. Vertelj Janez moški nad 55 let 1. Šmit Franc 2. Milenkovič Boro 3. FrOchlih Anton Ekipni rezultati: 1. Elan Begunje 2. Veriga Lesce 3. LIP Bled 4. GG Bled Rezultati smučarskih tekmovanj Minila je zima in za nami so vsa smučarska tekmovanja, razen prvenstva SOzD GLG v veleslalomu in smučarskih tekih. Tako nam ostane samo še, da pregledamo rezultate in ocenimo uspehe našega sodelovanja na teh tekmovanjih. Lesariada: UkO Kropa 48, 27 Elan Begunje 48,89 Alpetour Radovljica 48, 96 GG Bled 51,68 GG Bled 52,35 GG Bled 52,36 GG Bled 52,39 GG Bled 53,41 GG Bled 1:23,76 Elan Begunje 26,74 GG Bled 26,81 Elan Begunje 27, 90 GG Bled 33,02 GG Bled 33,55 GG Bled 33,68 GG Bled 37,15 GG Bled 38,66 GG Bled 41,06 GG Bled 28,86 ZÜB Bled 29,53 Veriga Lesce 29, 58 GG Bled 32,32 GG Bled 34,87 GG Bled 56, 20 GG Bled 42,62 Plamen Kropa 30, 38 LIP Bled 31,28 Gorenje Radovljica '31,73 GG Bled 33,86 GG Bled 36, 77 GG Bled 38,08 GG Bled 40,10 GG Bled 40,29 Sind. tur. del. Slov. 35,84 GG Bled 39,55 Almira Radovljica 1:37,30 23. in 24. februarja je bilo na Kobli jubilejno 20. prvenstvo gozdarjev, lesarjev in lovcev v veleslalomu in smučarskih tekih, ki se ga je udeležila tudi 23-članska ekipa naše DO. Dosegli smo lepe uvrstitve, saj se je moška ekipa v veleslalomu uvrstila na drugo mesto, tekači so bili peti, v skupni uvrstitvi smo zasedli šesto mesto, poleg tega pa smo v posamezni konkurenci osvojili tri prva mesta. 164 točk 92 točk 86 točk 72 točk Rezultati: teki moški do 35 let 1. Rodman Roman Elan 18. 24. 35 2. Gabor Mirko GG Maribor 18. 58. 28 3. Nastran Anton Alples 19. 16. 93 19. Boškovski Drago GG Bled 22.29. 19 25. Rekar Boštjan GG Bled 23.34. 64 teki moški nad 35 let 1. Kobilica Pavel GG Bled 18.49.60 2. Repinc Tine LIP Bled 21.45. 04 3. Repinc Viktor LIP Bled 22.05. 67 11, Žerjav Franc GG Bled 25.08. 64 14. Ahac Boris GG Bled 25.45. 38 20. Rožič Jaka GG Bled 28. 25. 22 27. Remec Franc GG Bled 32. 35. 93 veleslalom ženske do 35 let 1. Vogrinec Brigita Slovles 44. 92 2, Berčič Ivanka LIP Bled 45. 59 3, Šifrer Ana LIP Bled 45. 67 18, Loncnar Majda GG Bled 53. 18 47. Vilman Alenka GG Bled 1.11.00 veleslalom ženske nad 35 let 1. Ažman Vida GG Bled 49.62 2. Veber Anica LIP Bled 52.28 3. Šturm Francka Alples 52.74 veleslalom moški do 35 let 1. Gašperšič Milan Elan 52. 17 2. Jakopič Blaž Elan 52. 25 3. Prezelj Milenko Alples 53. 17 4. šolar Zvone GG Bled 53.86 . 12. Klinar Andrej GG Bled 56. 34 22. Gorzetti Slavko GG Bled 57. 94 68. Lukežič Marjan GG Bled 65. 65 77. Mlekuž Ožbolt GG Bled 66. 87 114. Ličar Iztok GG Bled 74.00 veleslalom moški 35 0 1 45 let 1. Lakota Peter GG Bled 43.41 2. Šmid Janče Alples 44. 97 3. Plesec Franc Lesna 45. 71 16. Veber Ivan \ GG Bled 53. 18 24. Silič Zdravko GG Bled 54.24 43. Vodnov Pavel GG Bled 1 6C Tl veleslalom moški nad 45 let 1. Mulej Tine Kozorog 49.4» 2. Gašperšič Marjan Slovles 49. 9S 3. Primožič Franc GG Kranj 50.29 18. Remec Franc GG Bled 60. 51 19. Rožič Jaka GG Bled 62. 46 Ekipni rezultati: teki moški 1. Elan 58.43. 75 2. Alples 59.04. 96 več v spremenjeni osebnosti, ki je za okolje zaradi obnašanja (sebiCnost, površnost, prepirljivost, zanemarjenost, agresivnost itd.) težavna tako v vinjenem kakor v treznem stanju. Temeljni vzrok za deformacijo alkoholikove osebnosti pa je odvisnost od alkohola. V Cern je bistvo odvisnosti od alkohola? Človek, ki je (že) odvisen od alkohola, ne more vsakdanjih težav, stisk, napetosti in življenjskih obremenitev prebiti brez alkohola. Ob vsaki »bremenilni situaciji gre pit, ne samo ob neuspehu, jezi, razočaranju, prepiru, temveC tudi ob uspehu, veselju, pohvali itd. Postopoma postane alkoholik do take stopnje, da ne more veC ne misliti ne delati in ne živeti brez alkohola. To pomeni, da zjutraj kar ne more začeti in mu misli ne stečejo, dokler ne popije toliko, kolikor potrebuje. Temeljna značilnost alkoholizma je vedno večja odvisnost od alkohola in vedno manjši življenjski interesi, ki se v končni fazi alkoholizma zreducirajo na željo: biti omamljen. Tako pride alkoholik v situacijo, ko je njegova zadnja misel večera in prva misel jutra namenjena alkoholu. Uničil je družino, izgubil prijatelje, zapravil zaupanje tn sedaj lahko le še životari kot razčlovečeno in z alkoholom prepojeno bitje. Ta zadnja faza alkoholizma je pravzaprav skraj -ila stopnja človekove odtujitve. Alkoholizem je dolgotrajna bolezen, ki traja pet, deset, dvajset in več let. Ima dve fazi: 1. Faza uničevanja družine. Zaradi moževega alkoholičnega obnašanja in spremljajočih zdrah se žena počuti opeharjeno za vsa svoja lepa pričakovanja. Ko spozna, da je sploh nima rad, da ni zmožen pristnih čustev, da ljubi samo alkohol, njo pa v vsakem pogledu izkorišča, se počuti o-sramočena in ponižana. Alkoholik zasluži čedalje manj in zapravi čedalje več. Svoje družinske in delovne obveznosti zanemarja. Ženi ne more biti več v oporo in otrokom že dolgo ni več za zgled. Vsako zau- 3, UP Bled 5. GG Bled (Kobilica, Rekar, Gl. 22. 56 64. 53.42 Boškovskl) veleslalom ženske 1. LIP Bled 143.54 2. Slovles 146.67 3. Alples 154.61 6. GG Bled 173.80 (Ažman, Loncnar, Vllman) Veleslalom mogki 1. Elan 153.44 2. GG Bled 153.61 (Lakota, Klinar, Šolar) 3. Alples 158.35 skupna uvrstitev: 1. LIP Bled 2. Alples 3. E lan 6. GG Bled 379. 10 točk 33 3. 50 točk 28 9.03 točk 186. 84 točk panje zaigra. Družini grozi razpad. Žena običajno prepreči raz sulo družine na ta način, da vzame vajeti v svoje roke. Tako jo življenjska nuja zaradi neučinkovitosti in malomarnosti moža alkoholika potisne na "prestol družine", pravzaprav na "prestol revščine ln gorja". Nekdanji gospodar oziroma oče, ki je nekoč dajal družini občutek varnosti, postane sedaj privesek družine. Pravzaprav je izvržek, ki postaja čedalje bolj predmet sovraštva, zaničevanja, pomilovanja in lažnega usmiljenja. Temu stanju pravimo patološki matriarhat v alkoholikovi družini. Opisani zamenjavi prvinskih vlog očeta in matere se prilagodijo otroci in morebitni drugi družinski člani. Otr°ci se v vseh zadevah obračajo na mamo. O-četa se sramujejo, ga celo zaničujejo in sovražijo. Najprej so priče prepirov in pretepov, pozneje pa postanejo "osebni Stražarji" matere, ki jo varujejo pred očetom. V takšni družini ni možno zadovoljevati osnovnih potreb po varnosti in ljubezni. Zato so otroci prizadeti, nevrotični. Navedene okoliščine povsem uničijo pozitivne čustvene vezi med nekoč ljubečima se zakoncema. Eistvo dogajanj v tej fazi alkoholizma poimenujmo kar alkoholno bolezen alkoholikove družine, ki je V tem, da so se o-menjenlm razmeram patološkega alkoholnega matriarhata vsi družinski člani prilagodili v tolikšni, meri, da ne napravijo nič uspešnega, da bi spremenili situacijo. In ravno s tem "dokazujejo", da so vsi bolni. V končni fazi (če alkoholik ne kapitulira in se ne začne zdraviti z družino vred) pa pride do razveze in reorganizacije enega dela družine. Alkoholik pa ženi običajno ne da miru, temveč jo nadleguje celo na delovnem mestu. To traja, dokler ga ne pobere odrešilna smrt. Poprečna življenjska doba alkoholikov je okoli 52 let. 2. Faza alkoholikovega osebnostnega in družbenega propadanja. Ko je alkoholik uničil družino, izgubil prijatelje, zapravil službo, je po naših izkušnjah nepopravljivo odtujen, saj nima nikogar več, ki bi mu s srcem stal ob strani na dolgotrajni in PRVENSTVO GG BLED V VSL V organizaciji TOZD gozdarstvo Bohinj je bilo 25. februarja na Kobil prvenstvo GG Bled v veleslalomu in sankanju, ki se ga je udeležilo preko 90 tekmovalcev. Rezultati: CICIBANI: 1. Strgar Tine 2. Dijak Simona 3. Lakota Martina MLAJŠE PIONIRKE: 1. Soklič Mojca 2. Rozman Monika MLAJŠI PIONIRJI: 1. Pogačar Stane 2. Pančur Rok 3. Zalokar Rado 4. Smukavec Tomo 5. Košir Metod STAREJŠE PIONIRKE: 1. Ažman Sergeja 2. Veber Alenka 3. Guzelj Mirjana 4. Milenkovič Tatjana 5. Rozman Nataša 6. Pogačar Irena IN SANKANJU Prijavljenih je bilo sicer večje število smučarjev (120), vendar pa je bila udeležba s posameznih TOZD (Pokljuka) na. tekmovanju zelo skromna. 13. 31 15. 83 20. 95 35. 15 36. 29 31.96 33. 13 34. 81 51. 16 1,05. 08 1,02. 28 1,03.47 1.07. 78 1.08. 12 1,09. 34 1, 11. 58 Mesto Priimek in ime TOZD STAREJŠI PIONIRJI! 1. Jensterle Zlatko 56.67 2. Strgat- Tone 1,02.04 3. Gašperlin Marko 1.06.48 4. Podgornik Aleg 1,07.76 5. Klinar Jožko 1,08.15 6. Ribarič Marjan 1,08.57 7. Ribarič Andrej 1, 10. 05 8. Čufar Tomaž 1, 10.34 9. Slivnik Stojan 1,11.19 10. Peterman Matjaž 1, 14. 33 11. Fartek Vili • 1, 14.98 12. Žiško Lado 1,21.31 13. Arh Marko 1,26.22 14, Kavčič Roman 1,49.66 MLAJŠE MLADINKE: 1. Ferjan Lesa 1,05.40 2. Piber Metka 1, 16. 36 MLAJŠI MLADINCI: 1. Smolej Janez 53.72 2. Mertelj Slavko 56,84 3. Logar Janez 57. 93 4. Piber Ivo 1,04.65 ČLANICE: i. Kos Liljana DSSS 1,12.25 2. Loncnar Majda TOK 1,12.30 3. Vilman Alenka DSSS 1,24.63 4. Ažman Vida Bohinj 1. 54.85 MOŠKI NAD 45 LET: i. Rožič Jakob Je s. 1,08.02 2. Remec Franc DSSS 1.08.21 3. Strgar Anton Gradb. 1,09. 42 4. Lakota Franc DSSS l, 12.57 5. Kavčič Zvonko Poki j. 1,16.71 6. Vertelj Janez TOK 1,20. 25 MOŠKI 40 - 45 LET: 1. Veber Ivan Bohinj 1,01.61 2. Vodnov Pavel Avtopr. 1,04. 26 MOŠKI 30 - 40 LET: 1. Silič Zdravko Gradb. 59,48 2. Kunstelj Štefan Bohinj 1,01.86 3. Torkar Miha DSSS 1,03.18 4. Zalokar Slavko Gradb. 1,05.41 5. Soklič Darko Avtopr. 1, 05.46 6. Kraigher Metod Gradb. 1,06.56 7. Sodja Janko Bohinj l, 15. 08 MOŠKI DO 30 LET: 1, Šolar Zvone DSSS 53. 89 2. Gorzetti Slavko Gradb. 55. 94 3. Smolej Jernej TOK 57. 48 4. Jer°všek Kostja Jesen. 58. 77 5. Cerkovnik Martin Bohinj 1,02.77 6. Kunčič Franc TOK 1,06. 23 7. Šim°n Franci DSSS 1, 07. 64 8. Rupnik Bogdan Bohinj 1,08.61 9. Kunstelj Blaž Gradb. 1,08.72 10. Kavčič Lado Avtopr. 1,12.04 zahtevni poti zdravljenja in resocializacije. Životari po beznicah in čaka na neizbežni konec. Alkoholizem spremljajo tudi okvare zdravja. Najbolj prizadeti so možgani, vsak kozarec alkohola uniči več tisoč možganskih celic. Po tridesetem letu starosti sicer vsakemu dnevno propade okoli 100.000 možganskih celic, alkoholiku pa približno dvakrat toliko; 13 milijard - kolikor imamo možganskih celic, je res veliko, toda nikakor ne neizčrpno število. Zaradi naglega propadanja možganskih celic in pogostne pijanosti alkoholiki niso več ustvarjalni, postopoma postanejo bebasti (razne stopnje psihoorganskega sindroma). Alkohol počasi, toda zanesljivo uničuje tudi druge organe, predvsem srce, jetra, ledvice, želodec Itd. Zdravstvene okvare Še zdaleč niso najbolj bistvene komplikacije alkoholizma, kot so nekoč zmotno domnevali v medicini. Telesno še povsem zdrav alkoholik lahko opravi že vse tisto, čemur pravimo uničenje družine. Alkoholizem se včasih zaplete tudi s kakšno psihiatrično kom-likacijo (bledež, blodnjavost, bolezenska ljubosumnost, psihoza Korsakova, božjast, bebavost itd.). S temi komplikacijami se je - in se še vedno - ukvarja tradicionalna psihiatrija, ki alkoholizem sam pušča vnemar. (Nadaljevanje v naslednji številki) - Premislil sem sl. Grem roje kupit Hier vin|oka... PROGRAM DE LA ZRVS Posredujemo del delovnega programa republiške In občinske konference ZRVS za leto 197 9, kl Be nanaSa na delo v delov -nlh organizacijah ln krajevnih skupnostih. 1, Pri podružbljanju ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite ter pri uresničevanju nalog v organizacijah združenega dela morajo rezervni vojaSki starešine prispevati Se več kot doslej. Da bo njihova pomoč organizirana in uspešna, morajo v vseh temeljnih organizacijah združenega dela, kjer so zaposleni člani ZRVS, ustanoviti aktive rezervnih vojaških stare Sin. Aktivi morajo imeti svoj delovni program, v katerem naj bodo jasno opredeljene konkretne naloge ln akcije, namenjene bodisi celotnemu delovnemti kolektivu ali samo mladini ali samo pripadnikom civilne zaščite, teritorialne obrambe ali drugim. Pomoč članov aktiva pri uresničevanju nalog na omenjenem področju bo potrebna samoupravnim organom, družbenopolitičnim organizacijam, enotam CZ in TO, odborom za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter drugim. 2. Rezervni vojaški starešine v krajevnih skupnostih morajo poleg družbenopolitičnega angažiranja tudi aktivno sodelovati pri organiziranju obrambnih priprav in pri akcijah obrambno - vzgojnega in izobraževalnega značaja, obrambnega osveščanja in usposabljanja. Zato naj bosta pomoč in sodelovanje rezervnih vojaških starešin še učinkovitejša pri delu odborov za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito in drugih telesnih in organih na obrambnih področjih, pri organiziranju vaj civilne zaščite, pri obrambnih dnevih KS in zlasti še v tistih akcijah, v katere je množično vključena mladina. 11, Ličar Iztok Bohinj 12. Dežman Anton TOK 13. Rijavec IgOr Avtopr. TEKMOVALNI RAZRED: 1. Klinar Andrej DSSS 2. Lakota Peter Gradb. 3. Cesar Zdravko TOK 4. Lukežič Marjan Avtopr. 5. Mlekuž Ožbolt Bohinj SANKANJE : ŽENSKE: 1. Podlogar Rezka DSSS MOŠKI: 1. Piber Ivan DSSS 2. Klinar Jože Jesen. 3. Jelič Pero 4. Noč Albin Jesen. 5. Jere Stane DSSS 6. Miklavčič Jože Jesen. 7. Dijak Janez Bohinj 8. Jurič Cvitan TOK 9. Vertelj Brane 10. Mertelj Alojz Jesen. 11. Noč-Golja Jano 12. . Vertelj Janez TOK EKIPNA UVRSTITEV: 1. DS SKUPNE SLUŽBE (Kos 60, Remec 50, Torkair 45, Šolar 60, Šimon 37, Klinar 60) 2. TOZD gozdarstvo Bohinj (Ažman 43, Veber 60, Kunsltelj 50, Sodja 37, Cerkovnik 41, Rupnik 35, Mlekuž 41) 3. TOZD gozdno gradbeništvo (Strgar 45, Silič 60, Zalokar 43, Gorzetti 50, Kunstelj 33, Lakota 50) 4. TOK (Loncnar 50, Verflttlj 39, Smolej 45, Kunčič 39, Cesar 45) 5. TOZD gozdno iivtopsisvozništvo (Vodnov 50, Soklič 41, Kavčič 31, Rijavec 28, Lukežič 43) 6. TOZD gozdarstvo Jesenice (Rožič 60, Jerovšek 43) 7. TOZD gozdarstvo Pokljuka (Kavčič 41) 3. Letos je leto akcije "nič nas ne sme presenetiti", Vsi člani ZRVS se bodo aktivno vključili varno in opravili vse naloge, ki jih bo od njih kot 1, 12. 15 1,14. 03 1,57. 34 53,20 53. 27 55. 51 56. 50 58. 45 1,17. 00 1, 20. 00 1, 24. 00 1, 24. 20 1.25. 00 1, 25. 50 1.26. 50 1,31.00 1,31.25 1,31.40 1,33.60 1, 54. 00 2, 00. 00 312 točk 307 točk 281 točk 281 točk 193 točk 103 točk 41 točk Smeri spravila izbiramo Foto GG ftmmumnnniitmntimimniiinmniniinmiimiiiiiiiimmimmiiiiiiiiiimmnniiiiimninmniiiliimniniimi - Hura, žena dobil sem regres za letni dopasi... * n|lm bomo lahko piatali račun za vodol 'iiiiiiiiininiiiiiiiiniiilHiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimtiiiiiiiiuiiuniiiiiiiiiiiiiiminimiiiiimMiiiiiimiiiiiiiiiniuiii organizacije ali posameznika zahtevala SZDL, ki je idejni vodja te akcije. 4. Novelacija obrambnih načrtov je ena glavnih nalog naše družbe v letu 1979, Člani ZRVS morajo sodelovati pri izdelavi novih obrambnih nar Črtov tako v TOZD kot v KS Zaradi njihove aktivne pomoči bodo ti načrti dejanski odraz stanja in potreb kraja, za katerega bodo izdelani. 5. Člani ZRVS, vključeni v odboru za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri KS in TOZD, bodo sproti obveščali svoja vodstva v organizacijah ZRVS o sprejetih sklepih odbora in skrbeli, da bodo sklepi pravočasno in v celoti realizirani. 6. Še aktivneje $e bodo vključili v akcijo "Našo obrambo V' vsako družino!" Jordan BlaŽevič - Očka, kajne, da naše morje ni slano? - Kako da ne, vsako morjo je slanol - Zakaj pa potem nvažamo morsko sol iz Tunizije? - Zalo, sinko, ker je nekaterim manjka v glavi. Glasilo "PRESEKI" ureja uredniški odbor organizacije zdruSenega dela GG Bled, IijubljanBka cesta 19,. Odgovorni urednik Ivan Veber, tiska Delavska univerza "Tomo Brejc" Kranj v i>00 izvodih.