Lete XXY., a. 188 UpravniStvo; Ljubljana, Fuccinijen rili, Telefon št. 31-22, 31-23, 31.24. Uitcratni oddeiek LjuOijaaa, Puccinijeva ulica 5. Telefon št. 31-25, 31-26. Podružnica Noto mesto: Ljubljanska c. 42 Izključno zastopstvo za oglase lz Italije ln inozemstvo: UPI S. A., Milano.___ titvjuin. za ljubljansko poki pri počtno-čekovnem 2»v. št. 17.749 za ostale kraje Italije: Servizio Conti. Corr. Prst. 11-3118 —™ Tahojti vsak dan razen ponedeljka. Mesečna naročnina 32 lir. Uredništvo: Ljubljana — Puccinijeva ulica St. 5. Telefon SL 31-22, 31-23, 31-24. ftokopisl se ne vračajo. Der Wehrmachtbericht im heutigen Slovenec' Boljševiški naval se je zlomil v bitki med Gšrlitzom in Kottbusom Obrambna bitka ob Odri traja z veliko silovitostjo — Boj aa Magdeburg je v polnem teku — Trajajoč sovražnikov pritisk od izliva reke Saale do obeh strani Bitterfelda — Ogorčeni boji v leipziškem predpolju — Zopet se je zlomil z izgubami sovražnikov naval na srednje italijanskem bojišču predcnostje na drugi strani prekopa Küsten severno od Fr.esoytheja. Ob spodnjem teku reke Aller in na področju pri Ülzenu je sovražnik nadaljeval s svojimi napadi z nadmočnimi silami. Verden ob reki Ailer smo izgubili po večurai težki borbi. Severnozapadno od ülzena so močne sovražnikove napadalne skupine sunile proti severu v Lüneburger Heide. V opoldanskih urah včerajšnjega dne so pričeli Američani z napadom na Magdeburg. Boji so v polnem teku. Močan sovražnikov pritisk traja od izliva reke Saale do področja na obeh straneh Bitterfekia. Sovražniku je v težkih bojih uspelo, da je napredoval v smeri proti Lahi in proti Dessau, vendar pa je bil v zanos-nih protinapadih vržen nazaj pri prodiranju proti reki Mulde južno od Dessau. Hraber odpor posadke mesta Halle in odločna obramba naših čet na področju pri Leipzigu sta sovražniku preprečila nadaljnji sunek proti vzhodu. V leipziškem predpolju je prišlo do ogorčenih bojev s sovražnikom, ki je napadal z zapada, juga in vzhoda in ki je le malo napredoval. Iz črte Zwickau-Hof tipa sovražnik na široki bojni črti proti pogorju proti jugovzhodu. Jugozapadno od Bayreutha so naše čete vrgle naprej prodrlega sovražnika na-% niso pa mogle preprečiti sunka ameri -ških oklopnikov na področje Nürnberga. V mestu trajajo boji. V Scliwarzwaldu napadajo gaullistični oddelki iz doline reke Nagold proti vzhodu in jugovzhodu. Sovražnik je s sunkom proti juga vdr! v Freudenstadt, vendar pa je bil zaustavljen pred višinami severnozapadno od tod, kakor tudi na obeh straneh Offen-burga. Obrambna bitka na srednjeitalijanskem bojišču je bila včeraj v znaku doslej največjega posega sovražnikovega gradiva. Angloameričanl so z večurnim neprestanim topniškim ognjem in neprekinjenimi letalskimi napadi polzloišali razbiti naše položaje. Naval pa se je ponovno izjalovil z velikimi izgubami ob vztrajnosti in nezlomljivi volji do borbe naših izkušenih borcev v Itfsüji. Sovražnik je le na. posameznih odsekih krajevno napredoval. V Genovskem zalivu so italijanski naska-kovalni čolni torpedirali neki britanski ru-šilec. Ameriški bojni oddelki so prileteli podnevi nad srednjo in južno Nemčijo ter posebno napadli mestno področje Dresdena. V noči so bile odvržene bombe na Veliki Berlin in širšo okolico. Nočni lovci so sestrelili 7 sovjetskih letal. Bojna sredstva vojne mornarice so v Roka vskem prelivu potopila dva sovražnikova parmka s 4.200 tonami, med temi neko specialno ladjo. Führerjev glavni stan, 18. apr. (DNB.) Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Na področju Ostmarke so bili odbiti ponovni boljševiški napadi na obeh straneh Fürsteuieida, jugovzhodno od Mürzzu-schlaga in pri St. Pöitenu, s protinapadom pa so bili deloma nazaj osvojeni izgubljeni odseki. Zapadno od Morave so naSe čete preprečile sovražnikove nočne prebi-jalne poizkuse pri Misielbachu in Zisters-dorfu. sovražnikove sile, ki so prodirale na cbch straneh ceste Lundenburg—Erno, so bile zaustavljene na področju pri Seelo-witzu. Na bojnem področju pri Ratšhoru so bil močni sovjetski napadi zaustavljeni na glavnem bojnem polju po uničenju 22 oklepnikov. Prva smučarsko-Iovska divizija, ki jo vodi generalni poročnik Kuodt, se je v teh bojih izkazala z vzorno vztrajnostjo. Na zapadnem breslau-kem bojišču pa še trajajo ogorčeni obrambni boji. V bitki med Görlitzom jn Kottbusom se je boljševiški naval po skromnem napredovanju zlomil ob žilavem odporu nase pehote. V gostem gozdnem področju jugovzhodno od Kottbusa so pričele naše rezerve z oklopniki protinapad ter so v teku hudi boji. V obeh zadnjih dneh je bilo samo na tem odseku un ceni h 233 oklepnikov. Tudi ob Odri divja obrambna bitka z veliko silovitostjo. Na širini 100 kilometrov so naše hrabre divizije, ki so jih uspešno sMKipiraü topništvo ia deli protiletalskega topništva, vrženi v buriio nr. zemlji, odbile beli evi!:e. ki so bili dateko nadmočnj na moštvu in gradivu. V protinapadih so bili zapahnjeni sovražnikovi vdori jir?no od Frankfurta, na obeh straneh Seelovva in južno od Wriezena. Po dosedanjih vesteh je bilo včeraj ponovno uničenih 257 oklopnikov. V Frisches Kaffu so sovjeti z zelo močnim posegom topništva in borbenih letalcev v hudih bojih vdrli do področja sever-novzhodno od Pillaua. Lovska in borbena letala so tndj včeraj podpirala čete, ki so se močno borile na eemlji. Pri tem so uničite nadaljnjih 25 bojnih voz ter v letalskih bojih sestrelili 13 letal. Na Atlantiku je po najtežjih letalskih napadih in istočasnem obstreljevanju z morske strani zadivjal boj za naše utrdbe ob izlivu Gironde. V gorečih pristaniških mestih so v teku ogorčeni boji iz bližine s premočnimi pehotnimi in oklopniškimi silami. Med rekama Ems in spodnjo Wesero se je omejii sovražnik na krajevne napade. V protinapadu je bilo razbito britansko CiTs« au* Schwere Kämpfe zwischen Ruhr und Rhein — Im mitteldeutschen Kampfraum die Lage im grossen unverändert — Fortgang der Abwehrkämpfe in Mittel- itaien Aus dem Führerhauptquartier, 17. April. DWB. Das Oberkommando der Wehrmacht giot bekannt: L u Grenzgebiet der Ostmark gelang es durch Gegenangriffe den Einbruclisraum der Bolschewismen südöstlich Mürzzuschiag weiter einzuengen. Die beiderseits St. Polten und bei Kornneuburg angreifenden Sowjet« wurden abgewiesen. Westlich der March hielten unsere zäh kämpfenden Verbände den Feind beiderseits der Sirasse Lundenburg-Brünn auf. Zwischen den Westbeskideu und (1er Pommersehen Bucht hat die Schlacht auf weitere Frontabschnitte übergegriffen. Südostlich und südwestlich Katibor scheiterten starke bolschewistische Durchbruchsversu-che an unserer hartnäckigen Abwehr. Aa der Lausitzer Neisse sind die Sowjets auch im Raum Rothenburg sowie zwischen Muskau und Forst nach heiliger Artillerievorbereitung zu den erwarteten Grossangriff angetreten. Eigene Panzerverbände zerschlugen im Gegenangriff vorgedrungene feindliche Angriffsspitzen und riegelten einzelne Einbruchssteiien ab. Zwischen Frankfurt und dem Oderbruch blieb dem Gegner, der den ganzen Tag über mit einem gewaltigen Aufwand an Menschen und Material angriff, ein Durchbruch versagt. Aufgerissene Stellungsabschnitte wurden geschlossen. Bereits am ersten Angriffstag verloren die Bolschewisten 211 Panzer. Die Luftwaffe griff mit starken Verbänden in die Abwehrschlacht ein. Neben zahlreichen voilbeladenen Fahrzeugen wurden 60 Pan-zerkampfwagen vernichtet und 169 Flugzeuge zum Absturz gebracht. In der Nacht zet störten Kampfflugzeuge unter Selbstaufopferung ihrer Besatzung besonders wichtige Oder-Übergänge. In Samland konnten unsere tapferen Soldaten weitere Geländegewinne des mit überlegenen Kräften angreifenden Feindes nicht verhindern. Dadurch haben sich die Kämpfe in den Raum von Fischhausen verlagert. Das Lazarettschiff »Pretoria« wurde am 16. April bei Hela erneut von sowjetischen Bombern angegriffen. Iii Holland gelang es dem Feind, seinen Einbruchsraum bei Arnheiin nach Nordwest zu erweitern. In den Strassen von Groningen wird immer noch erbittert gekämpft. Im Stellungsbogen zwischen Friesoythe und Wikleshausen verhinderten Fallschirmjäger und Grenadiere wiederum alle Durchs-bruchsversuche des Gegners und schössen 13 Panzer ab. östlich Verden an der Aller konnte der mit starken Infanterie- nnd Panzerverbänden le Feind mehrere Ortschaften „Pred nami so še grenki in izgub polni dnevi Angleška poročila k položaja na bojiščih Ženeva, 18. apr. Zaustavitev Angloame-ričanov ob Labi in izredne boljševiške izgube pri njihovem navalu proti bojišču ob Odri so povod treznega premišljevanja nekaterih angleških vojaških kritikov. Tako poudarja generalni poročnik Martin v časopisu »Daily Telegraph«, da je vse govoričenje o zavezniški »oklopniški dirki« v Berlin malo prepričujoče, kajti »Berlin branijo odločni možje. Nihče ne more prerokovati, kedaj bo ta zadeva končana. Pred nami so še grenki in izgub polni boji. Vse optimistične govorice so preuranjene v tem trenutku, ko še niso premagane najtežje vojne naloge.« »Daily Mail« prinaša članek Aleksandra Clifforda, ki nravi, da je popolnoma jasno, da se misli Nemčija boriti naprej in da to dela na res uspešen način. Nemci ne razpolagajo le s prvovrstnimi divizijami, temveč jim tudi nikakor ne primanjkuje orožja, posebno lahkega orožja za borbo proti oklopnikom. Zavezniške zvezne poti so izredno dolge in nevarno področje, ki ga je treba zasesti, se vedno bolj razširja. O oklopniški pesti, pravi angleški dopisnik, j da predstavlja v rokah hrabrih in odločnih ! vojakov težko oviro pri zavezniških operacijah. Berlinski tisk k bitki za nemško prestolnico Berlin, 18. aprila. V >spreiju nemškega časopisja ie pričetek sovjetske veleč ienzi-ve ob Odri. Poročila kažejo na naraščajoči nemški odpor, če s Donosnim zadoščenjem gledamo na prvi dän bitke, tako ugotavlja »Völk'scher Beobachter«, tedaj se ne predajamo prevari, da b. že padla odločitev. Nobena velebitka te vojne še ni b'la olločena v nekaj dneh. Toliko važnejša pa je ugotovitev da so naši grenadirji, okjop-niški grenadirji, topničaiji ;n letalci posegli v to borbo za nemško prestolnico s tako odločnostjo, ki ne izdaja rikakega trenutka slabosti, temveč je vredna resnosti in velič;ne ure. »12-Uhr Blatt« se bavi z m1 si j o nemške prestolnice in piše: Zgodovina je dala Berlinu obvezno nalogo, da postane lomilec boljševiškega vala, potem ko je več let kljuboval sovražnikovemu strahopetnemu bombniškemu strahovanju. To pa bo le možno, če bodo vsi storili svojo oo.žnost do skrajnosti in clo zadnjega diha. Odločitve ne bo izsilila sovražnikova premoč na gradivu, temveč nemška motala, vztrajnost in izdržljivost. Sovražno napredovanje proti Labi zaustavljeno Amsterdam, 18. apr. Reuterjev dopisnik John Kmiche priznava, da je angloameriško napredovanje prote Labi zaustavljeno. Odlično se borečim nemškim eiinicam je uspelo, da so drugo ameriško oklopmsko nehmen und bis in den Nordostteil der Lü- neburger Heide vordringen. Zwischen Ruhr und Rhein stehen unsere Divisionen, in zwei Gruppen getrennt und stark zusammengepresst, in schwerstem Kampf mit dem an Zahl und Material weit überlegenen Gegner. Zäh und verbissen verteidigen sie jeden Meter Boden gegen den konzentrisch angreifenden Feind. Die Aufforderung zu kapitulieren, beantwortete die Besatzung von Düsseldorf mit dem Ab-schuss von 17 Panzern des angreifenden Feindes. Auch im Harz dauern die schweren Abwehrkämpfe gegen die besonders von Westen und Süden andringenden Amerikaner an. Im mitteldeutschen Kampfraum blieb die Lage im grossen unverändert. Die zwischen Kothen und der Mulde zum Stoss auf Dessau angetretenen amerikanischen Panzer blieben nach geringem Geländegewinn in unserem Abwehrfeuer liegen. Mehrere Versuche, die Mulde zu überschreiten, brachen verlustreich zusammen. In Halle toben erbitterte Strassenkämpfe. Mit neu herangeführten Kräften gingen die Amerikaner auf Leipzig an. Sie wurden jedoch bereits im Vorfeld der Stadt unter hohen Menschen-und Panzerverlusten zu Boden gezwungen. Weiter südöstlich vorgestossene feindliche Verbände setzten mit schwächeren Kräften über die Mulde und fühlten mit Panzerspitzen nach Osten vor. Aus dem Frankenwald haben starke feindliche Abteilungen die Autobahn zwischen Schleiz und Münchberg überschritten und sind in Vogtland eingedrungen. In Hof wird gekämpft. Die auf breiter Front zwischen Bayreuth und Heilbronn angreifende 7. amerikanische Armee konnte auf Ihrem linken Flügel aus der Fränkischen Schweiz bis in den Raum von Lauf und Erlangen vorstossen. In den übrigen Abschnitten ka- | men die feindlichen Divisionen durch die ! Standhaftigkeit und fortgesetzten Gegen-stösse unserer Grenadiere nur wenig über ihre Ausgangsstellungen hinaus. Im NordostteU des Schwarzwaldes setzte der Feind seine Anstrengungen fort, den Austritt aus dem Gebirge zu erzwingen und die Strassen nach Süden zu öffnen. Hier kam es beiderseits Bad Liebenzell und nördlich Freudenstadt zu schweren, für den Feind besonders verlustreichen Kämpfen. Die in der Rheinebene über Offenburg nach Südosten nnd Süden angreifenden gaullistischen Verbände wurden südöstlich der Stadt und westlieh Lahr zum Stehen gebracht. In Mittelitalien danerten die schweren Abwehrkämpfe auf der gesamten Front divizijo stisnili na vzhodni obali Lethe ter vrgli Američane preko reke. Ojačanje nemškega odpora na zapadnem bojišču je občutno zadušilo preuranjeni optimizem v Londonu. Nemška podmorniška nevarnost je zelo resna Stockhohn, 18. aprila. Pri posvetovanju o stroških mornarice na odborovi seji reprezentančne hiše je izjavil severnoameriški mornariški minister Forrest^ll: »Nemška podmorniška nevarnost okolj britanskega otoka je sedaj zelo resna, ker Nemci poftzkušaoo oforamäti naše preskrboveflne poti v Evropo«. Forrestal je priznal, da so nemške podmornice tehnično izpopolnjene in da jih je jako težko izslediti. • • RoJjševfšfco gospodarstvo v zasedenih delih Neiffčije ženeva, 18. apr. Neki boljševiški odlokT ollcča, da prihaja vse javno in zasebno imetje v delih Nemčije, ki so ga zasedli boljševiki, v posest Sovjetov. Vsaka hiša, vsak kos zemlje, obleka, čevlji in celotno osebno imetie nemškega preb valsrva pro glašajo enostavno za sovjetsko svojmo. V vsakem primeru pa, tako 'ziavlja »Daily Exp:ess«. ko razlaga sovjetski načrt, bodo boljševiki preprečili, da bi se kakršni koli kmetijski proizvod; vzhodne Nemčije prepustili, kakor je biloa to doslej, tesno naseljenemu nemškemu zapadu. San Francisco v znaku poljskega stfora Konferenca se bo sestala »ped oblačnim nebom« ženeva, 18. anrila. Moskva je ponovna svoje zahteve, da se na konferenco v San Franciscu ofic elno povabi lublinski odbor. S tem je spravila Angleže in Američane v položaj, da se bodo morali uklciiit'-Stal'nu, če hočejo rešiti konferenco ob c.o-ločenem terminu. Kajti pogajanja med sovjetskimi Poljaki m begunskimi Poljaki so po informacijah Reuteijeve^a zastopn ka Tohna Kischeja doživela fiasko. Dcbro poučeni londonska diplomatski krogi smatrajo za malo verjetno, da bi britansita n ameriška vlada izpremnili svoje stališče napram lublinskemu odboru. V primeru da ne bi po razgovorih med zavezniškimi eunanj'mi ministri prišlo do edinosti, bodo otvorili konferenco v San Franciscu pod »oblačnim nebom«. Pod akimi okoliščinami smatiaio za možno, da bo Mclo. tov omejil svoj obisk v Zedinjenih državah na viz to pri novem predse In ku Trumanu ter se demonstrativno ne bo udeležil konference v San Franciscu. Z vso jasnostjo opisuje angleški časopis »Tribune« situacijo v poljskem vprašanju takole: Sovjetska valda je po anglcame-riški odklonitvi povabila lublinskegn komiteja na konferenco v San Franciscu ustvarila izvršena dejstva, kj dokončno odstranjujejo jaltski kompromis. Lublmski Poljaki so namreč prevzeli up-avo nemških področij, ki jih je zasedla sovjetska armala in ki naj bi pripadla po vojn: k sovjetski Poljski. S tem hoče Moskva utemeljiti avtoriteto Lublina v mnogo določnejši obliki, kakor bi b1lo lo izvedeno s povabilom v San Francisco. To zadrzanje Sovjetske zveze pa je Angliji m Zedmje-nim državam dokaz, da nima Mrskva resnega namena, držati se jaltskih sklepov. Stockholm. 18. aprila. Z ozirom na odklonitev sovjetskega predloga, la bi se tako zvana lublineka poljska vlada povabila v San Francisco, je sovjetska vlada v uradnem stališču izjavila, da vztraja na Sovjetski velenapad tudi na Lausitzer Hudi boji med rekama Ruhr in Ren —V srednjenemškem bojnem podrojjnjt ostal položaj v bistvu nespremenjen - Nadaljevanje obrambnih bojev v srednji Italiji krajev ter prodrl do severovzhodnega dela Führerjev glavni stan, 17. aprila. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Na obmejnem področju Vzhodne Marke je protinapadom uspelo zožiti boljševiško vdorno področje jugovzhodno od Mürz-zusehiaga. Boljševiki, ki so napadali na obeh straneh kt. Poltena in pri Kornneu-burgu, so bili odbiti Zapadno od Morave drže naši žilavo se braneči oddelki sovražnika na oben straneh ceste Lundenburg— Brno. Med zapadnimi Beskidi in Pomorjanskim zalivom je prešla borba na nadaljnje bo-jiščne odseke. Jugovzhodno in jugozapadno od Ratibora so se močni boljševiški pre-bijalni poizkusi izjalovili spričo naše trdovratne obrambe. Sovjeti so pričeli s pričakovanim velenapadom ob Lausitzer Neisse na področju pri Rothenburgu, kakor tudi med Musltauom in Forstom po predhodni močni topniški pripravi. Lastni oklopniški oddelki so v protinapadu razbili naprej prodrle sovražnikove napadalne osti ter zapahnjli posamezna vdorna mesta. Sovražnik, ki je ves dan napadal z mogočno potrošnjo moštva in gradiva-nl dosegel predora med Frankfurtom in Oderbruchom- Položajni odseki, ki so bili raztrgani, so bili zopet sklenjeni. Že v prvem dnevu napadov so beljševild izgubili 211 oklopnikov. Letalstvo je z močnimi' oddelki poseglo v obrambno bitko. Uničenih je bilo poleg številnih polno natovor-jenih tovornih voz 60 oklopnikov, 169 letal pa sestreljenih. V noči so bojna letala z žrtvovanjem lastnih pesadk uničila posebno važne prehode preko Odre . V Samlandu našim hrabrim vojakom ni uspelo pieprečiti nadaljnjega napredovanja sovražnika, ki je napadal s premočnimi silami. Spričo tega so se preložili boji na področje Fischhause na. Sovjetski bombniki so 16. aprila pri Heli ponovno napadli bolniško ladjo »Pretorijo«. Sovražniku je na Nizozemskem uspelo, da je svoje vdorno področ je pri Arnheimu razširil proti severozapadu. Ogorčeni boji trajajo na ulicah Groningena. V položaj-nem loku med Friessoythejem in Wildes-hausenom so padalski lovci in grenadirji zopet preprečili vse sovražnikove prebijal-ne poizkuse ter uničili 13 oklopnikov. Vzhodno od Verdena ob reki Aller je sovražnik, ki je napadal z močnimi pehotnimi in oklopniškimi oddelki, zavzel več An der Standhaftigkeit unserer Divisionen brachen wiederum alle Durchbruchsversuche der mit stärkstem Artillerie-, Panzer-und Fliegereinsatz angreifenden Anglo-Amerikaner verlustreich zusammen. In Syrmicn setzten starke Bandenkräfte ihre Angriffe zwischen Save und Dran fort. Unter besonders hohen Verlusten konnten sie nur nordwestlich Djakovo In unser Hauptkampffeld eindringen. Amerikanische Bomber richteten Angriffe gegen einige Süd- und mitteldeutsche Städte. Dabei wurden besonders die Wohngebiete von Landshut betroffen. Die feindliche Tieffliegertätigkeit war wiederum rege. In der Nacht warfen britische Kampfverbände Bomben anf München, Arnberg und Pilsen. Ausserdem wurden die Reichs-haupstadt und deren östliches Vorfeld angegriffen, Lüneburger Heide. Med rekama Ruhro in Renom se naše divizije, ločene v dve skupini in močno stisnjene, bore v najtežje^» boju s sovražnikom, ki je nadmočen tako številčno kakor tudi po gradivu. Žilavo in zagrizeno branijo vsak meter zemlje proti osredotočeno napadajočemu sovražniku. Düssel-dorfska posadka je na poziv, da naj kapitulira, odgovorila s tem, da je napadajočemu sovražniku uničila 17 oklopnikov. Tudi v Harzu trajajo težki obrambni boji proti Američanom, ki prodirajo posebno z zapada in juga. V srednjenemškem področju je ostal položaj v glavnem neizpremenjen. Ameriški oklopniki, ki so med Köthenom in reko Mulde pričeli s sunkom na Dessau, so po skromnem napredovanju obležali v našem obrambnem ognju. Z izgubami se je zlomilo več poizkusov prekoračenja Mulde. V Halle divjajo ogorčeni poulični boji. Američani so z novo dovedenimi silami pričeli z napadi na Leipzig. Bili pa so že v predpolju mesta pod visokimi izgubami na moštvu in oklepnikih prisiljeni na tla. Dalje jugovzhodno naprej prodrli sovražnikovi oddelki so s šibkejšimi silami prekoračili reko Mulde ter z oklopniškimi ostmi tipajo dalje proti vzhodu. Močne sovražnikove sile so iz Franken-walda prekoračile avtomobilsko cesto med Schleizom in Münchbergom ter so vdrle ▼ Vogtland. V Hofu trajajo boji. Sedma ameriška armada, ki napada na široki bojni črti med Bayreuthom in Heilbronnom, Je na svojem levem krilu sunila iz Fran-kovske Švice do področja pri Laufu in Erlang enu. Na ostalih odsekih so sovražnikove divizije spričo vztrajnosti in nepretrganih protisunkov naših grenadirjev prešle le maio preko svojih izhodiščnih položajev. V severovzhodnem delu Sehwarzwalda je sovražnik nadaljeval svoja prizadevanja, da bi si izsilil izstop iz pogorja in odprl ceste proti jugu. Tukaj je prišlo na obeh straneh kopališča Liebenzell in severno od Freudensfadta do težkih, za sovražnika posebno izgub polnih bojev. Gaullistični oddelki, ki so napadali v renski nižini preko Offenhnrga proti jugovzhodu in jugu, so bili zaustavljeni jugovzhodno od mesta in zapadno od Lahra. V srednji Italiji trajajo težki obrambni boji na celotnem bojišču. Ob vztrajnosti naših divizij so se zopet zlomili vsi pre-bijalni poizkusi z izgubami za Angloamerikaner ki napadajo z najmočnejšim posegom topništva, oklopnikov in letalstva. V Sremu so močne sile tolp nadaljevale z napadi med Savo in Dravo. Pod posebno visokimi izgubami jim je uspelo, da so vdrli ▼ naše glavno bojno polje le severozapadno od Djakova. AmeriSki bombniki so usmerili svoje napade proti nekaterim južnim in srednje-nemškim mestom. Pri tem so bili posebno prizadeti stanovanjski okraji v Landshutu. Zopet J« bOo sovražnikovo delovanje letalcev v nizkem poletu. T noči so britanski bojni oddelki odvrgH bombe na München, Amberg in Plzcnj. Razen tega je bila napadena nemška prestolnica in nje vzhodno pre&poljB, zahtevi po udeležbi zastopnikov lublinske vlade v San Fiancisco. Bern, 18. aprila. Moskovsko taktiko bolj-ševiziranja na zasedenih področjih vedno bolj napadajo širši krogi nevtralnih dežel. Tako se bavi »Bprner Tagblatt« z naraščajočim boljševiškim vplivom v Bonomijevi Italiji ter m. dr. piše: »Togliatti, ki ga podpira Nenni želi uvesti »pravo demokracijo«. Pod tem je razumeti sovjetsko. Sovjeti ne trpe nobenega drugače usmerjenega političnega prepričanja. Pri »pravi italijanski demokraciji« bodo igrali komunisti prvo violino, kmalu bodo preglasili socialno demokratske glasove ter jih popolnoma odstranili.« »Razjasnitev gotovih napačnih razlr.gaiij« Stockholm, 18. aprila. V Zedinjenih državah pozdravljajo, da se bo sovjetski komisar za zunanje zadeve Molotov osebno udeležil konference v San Franciscu, pravi newyorško poročilo »Stockholma Tridniacre-na«. Izjavljajo, da želi Truman, da bi ga Kremelj podučil o svoj: politiki in da bi se razjasnile nekatere točke jaltskega komunikeja. Pri tem gre v glavnem za poljsko vprašanje in za sovjetske pesege v suverenost južnovzhodnoevropskih držav. Tudi newyorško poročilo dnevnika »Svenska Dagbladet« pravi, da odgovorni Washingtons!« krogi polagajo vrednost v to, d3 bi se razjasnile gotove napačne razlage jaltskih sklepov, ki so nastale v Moskvi in ki so vzbudile v Zedinjenih državah zaskrbljen je. Kamuflaža za izročitev Poljske Sovjetom Stockholm, 18. apr. V prihodnjem tednu se boio bržkone sestali zunanji ministri zavezniških sil. Kraj sestanka le Washington. Tam bodo ponovno poizkušali, da najdejo kamuflažo za izročitev Po.jske Sovjetski zvezJL Besnenje gulist ; \ t/, Morili so nemške ranjence — Sramotao postopanje s sestrami nemškega Rdečega križa Berlin, 18. aprila. Z uradne nemške strani sporočajo o sramotnem, nečloveškem ravnanju z nemškimi vojald in sestrami Rdečega križa, kateremu so le-ti bili izpostavljeni v Franciji pod golističnimi banditi. Te ugotovitve so napravili na podlagi poroč"'1 nemških ranjencev in sester Rdečega križa, ki so dospeli v Nemčijo v okvira izmenjave s francoskimi vojnimi ujetniki. Posebno strašna in nesramna so bila zlo-stavljanja nemških ranjencev in sester Rde-čega'križa v vojaških bolnicah v Thononu, Annecyju, Evianu in Aix-les-Bainsu. Vse izmenjane so golisti izropali dobesedno do srajce. Preskrba je bila tako slaba, da je več ranjencev umrlo od lakote. Poleg popolnoma nezadostnega obroka kruha so dobili tudi najbolj težko ranjeni dnevno le po pol litra redke vodene iuhe. 2ivila, ki jih je nemška uprava pustila za ranjence v bolnicah, so po povelju vodij tolp izropali. Ranjenci so morali ropajočim tolpam izročiti denarnice, ure, porččne prstane, slike in druge osebne spominke. Odvzeli so jim celo vojna odlikovanja, ki so jih nato zamenjavali za cigarete z Američani, ki so bili začasno v teh mestih. Vsako zdravniško zdravljenje je bilo onemogočeno, ker so tolovaji pokradli instrumente in zdravila. Nekega nemškega višjega zdravnika, ki se je zavzel za svoje ranjence, so tolovaji odgnali na trg, kjer so mu razbili glavo s puškinimi kopiti, šef-zdravnika Löfflerja iz Nürnberga so v Tou-lonu prisilili, da je pometal ceste. Ranjencem so najpreje prepovedali gledanje skozi okna. če se je kdo prikazal le za trenutek pri oknu, so nanj takoj streljali. Iz golega zatiranja večkrat niso v bolnicah tri čini odpirali oken ter dvoran prezračili. Nemške sestre Rdečega križa, ki so imele opravka v mestu ali kraju, je ponovno napadla go-listična drhal ter jih "pretepla. Tudi njim so pokradli vse, v mnogih primerih pa so jim odvzeli celo obleko in spodnja oblačila, tako da so morale gole pri beža ti V bolnišnice. Gaulistična nesramnost je dosegla svoj vrhunec v Annecyju. Tamkaj so hoteli go-listični zločinci dva dneva po prevzemu oblasti spustiti v zrak bolnišnico z vsemi ranjenci. Ko je vodilni zdravnik izvedel o tej nakani, so tolovaji izpremenili svoj načrt. Vdrli so v bolnišnico, pobrali brez izjeme vse ranjence iz postelj ter jih postre-Iili. Vojake, ki so še dali kake znake življenja, so poklali z bajoneti. Poročnik Windisch iz Ingolstadta, ki je bil težko ranjen in je kakor "po čudežu ostal pri življenju, poroča, da so iz nekega vojaškega taborišča v bližini Toulena odvlekli 40 vojnih ujetnikov ter jih postrelili v skupinah po deset. Neki izmenjani vojak poroča, da je videl, kako si je morala neka skupina nemških vojnih ujetnikov kopati z lastnimi rokami svoj grob; teh niso postrelili, temveč so jim z lopatami preklali glave. Židje in Palestina Amsterdam, 18. apria. Bivši zastop-fik severnoameriškega zunanjega ministra Summer Weffiles se je v nek.«m govoru izrekel na to, da bi mesto britanskega mandata za Palestino osnovala mednaroden Icu-nsutoriij. Weüües meni nadalje, da bi se bilo txcitrebno o načelnih vprašanjih, direktno poigajoti in doselätvena dovoljenja omejiti na take Žide, ki so v stafexju, da »dežeJo totensiviao Mccnaščajoc. F^^vi g. prezidentu Prezident general Leon Rupnik je prejel naslednjo brzojavko: »Divizijskemu generalu, generalnemu inšpektorju Slovenskega domobranstva, prezidentu g. Leonu Rupniku, Ljubljana, Pokrajinska uprava Domobranci in prebivalstvo Sv. Gregorja ter bližnje in daljne okolice Vam ob prvem protikomunističnem zborovanju pri Sv. Gregorju izražajo vdanost ob geslu: Bog, narod, domovina ter izpričujejo svojo vero v zmago Resnice na poti, ki ste jo začeli in pokazali vsemu slovenskemu narodu Vi. Domobranci in ostali zborovalci. Sv. Gregor, dne 15. aprila 1945. Iz Lphlfasie n— Novi grobovi. Po hudem trpljenju je v 78. letu starosti umrl finančni delegat v pok. g. dr. Ivan Rupnik. Pogreb bo v četrtek ob 9 iz kapele sv. Jožefa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Za vedno je zapustil svojce v 74. letu starosti sodni nad-oficial v pok. g. Jakob žargi. Na zadnji poti ga bodo spremili v petek ob 9. iz kapele sv. Andreja na Žalah do rodbinske grobnice Khamovih pri Sv. Križu. — V Sv. Lenartu v Slov. goricah je preminul sodni nadsvet-nik v pokoju g. dr. Ožbald Ilaunig. Pokopali so ga 11. februarja na, domačem pokopališču. — Pokojnim naj bo ohranjen blag spomin, užaloščenim svojcem pa izrekamo naše iskreno sc-žalje. u— Promocija-. V torek je bil na ljubljanski univerzi prom ovran za doktorja prava g. Schauer Dolfe, tajnik Zveze slovenskih zadrug, z d'sertacijo o zgodovini slovenskega zadružništva, čestitamo-! u— Za' izmenjavo kr°mpirjevega semena je še čas. Tako piše strokovni list »Kmetijske ir.oviee«, ki pripominja, da ima glavna kmetijska blagovna zadruga v Ljubljani na razpolago- še netoj nemškega semenskega krompirja. Kmetje, ki si želijo krompir nabaviti, naj se zglßsijo pri pristojnem občinskem uradu. Obenem ie priporočljivo, saditi ceie gomolje, kakor je za semenski krompir edini? pravilno. Semenski krompir je" od zdravih in rodovitnih selekeiolTC n i h vrst. u— Pomladansko škropljenje sadnega drevja moramo tako urediti, da na jßibla-nato spomladi prvič škropimo kakih 10 do 14 dm po cvetju, to je v času ko se 'cvet ceuje. Za. prvo škropljenje sadnega drevja uporabljamo 2% žveplenoapneno brozgo. Ako to škropljenje zamudimo, ne bomo več mogli zätreti škrlupa, ki povzroča na sadju reizne hraste in pege, ter jabolčnega zavijača, ki dela sadje piškavo. škropiti i6 treba previdno, zlasti po zarodu. Drugo škropljenje po cvetju opravimo dva do tri teclne po prvem. S tem uničujemo poleg škrlupa tudi razne objedalee. škropljenje naj se izvrši pazljivo. V prvi vrsti je treba poškropiti plodove. u— Skrb za mestno higieno, čiščenje cest m edvažanje smeti se je tudi lani nadaljevalo kakor prejšnja leta, kolikor niso del ovirale razne tehnične in personalne okol-nosti. Uslužbenci mestnega zdravstvenega urada so nadzirali čistočo dvorišč, hlevov, stranišč, greznic in gnojišč. Skupno so napravili 467 higienskih pregledov in ugotovili v 235 primerih večje ali manjše neclo-statke, ki šo jih potem tekom leta odpravili. „ _ u— Najnevarnejši škodljivec meti nrosCj je rjavi hrošč, ki se letos pojavlja že proti koncu aprila, kajti letošnje leto je hro. Zatemnitveni čas za teden, ki začne 16. aprila 1945 in teče do vštetega 24. aprila 1945 je od 20.45 do 5.50. §čevo leto. Hrošče nabiramo rgodaj zjutraj, ko vise otrpli na vejah hrastov in sliv. Treba je pričeti z uničevanjem takoj, kajti samice se vračajo čez nekaj dni v zemljo, od koler so prilezle na dan ter ležejo v zemljo jajčeca. Sam ce so zaradi tega uničevalke drevesnega življenja. Hrošče velja nabirati na posameznih drevesih ob robu gozdov, zlasti tam, kjer so oiizu njive in travniki. Na ta način preprečimo samicam odlaganje jajčec v travniško rušo in na nj've. , u— Darovali so: za oškodovance letalskega napada obrtniški odsek slikarjev in pleskarjev 2100 lir namesto venca na grob Angela Jelčiča; za stare in onemogle v mestnem zavetišču inž. Josip Dedek 1000 lir v spomin pok. Franca Plestenjaka, neimenovan 500 lir, Marija Luckmann 200 lir v spomin pok. Mice Mladičeve, Franja Florjančič 150 lir namesto cvetja na grob Marije Kaiserjeve, Franc špendal pa je izročil volilo pok. Ivana Rotarja 3000 lir. Pri upravi »Jut;a« so položili za gluhonemo mladino družina Zalarjeva 500 lir' namesto cvetja na grob Janezu Erčulju, Franja žitnik, Anka Žagar, Živa Zadel, Marija Habicht, Karel škufca, Anton Porekar, Roži Mahorič, Fanči čič in Boža Dovjak pa ob priliki 25 letnice službovanja proku-ristke Anice škufce 5000 lir za slepo m 500 lir za gluhonemo mladino. n— Nesreče- Popadljiv pes je ugriznil v desno nogo 9 letno hčerko posestnika Ljudmilo Maroltovo iz Velikega Gabra. 21 letni domobranec Franc Brčan se je vsekal v desno nogo. 17 letna hčerka posestnika Štefanija Žabukovčeva z Blok si je pri padcu zlomila levo nogo. Neznan vozn'k je na Dolenjski cesti podil 51 letno gospodinjo KULTURNI FBEGLED »Slovenska mladina« je svojo marčevo številko posvetila družini. Na uvodnem mestu je natisnjen odlomek iz prezidentovega nagovora dijakinjam višjih razredov srednjih šol, Nikolaj Jeločnik je prispeval značilno zgodbo iz naših težkih dni »Mati ga je pričakala«, načelnega in vzgojnega pomena je sestavek »Fant v družini«. France Dolinar je zastopan s pesmico »Naša mati«, Stanko Kociper z odlomkom iz odličnega romana »Goričanec«, dekletom je namenjen članek »Družina — vir ljubezni in življenja«, iz poezije Fr. Balantiča je posneta pesem »Domove, iz »Preprostih stvari« letošnjega nagrajenca Pokrajinske uprave B. Cevca pa odlomek »Bogkov kot«. Stanko Sedlak je prispeval razmišljanje »O veliki noči«, Vinko Beličič pesem »Zora pomladi«, Iva šolar črtico »Mladina pa gre naprej«. Nadaljuje se proza neke učiteljice »Gadja gnezda, v dekliških srcih«, vmes so še pesmi Asje in Langerholzev članek o družini; ob koncu pa sestavek »Tudi razred je družina«, številka, polna lepih misli in zdravih izpod-nud, je ilustrirana z izbranimi pomladnimi in drugimi posnetki. Eamuz v slovenščini. V zbirki Naša knjiga (Ljudska knjigarna.) sta izšla f7o^Yri iT*» v»-» a c*o n i In rli7Q n * n rl cz t" fi vri i lv£> wOr! ( i Marijo Bajtovo lz LJnfcljaae. pii čemer je ponešrečenka dobila poškodbe po životu. 42 letna žena tesarja Alojzija Popova iz Ljubljane si je zlomila levo nogo. ko jo je nä cesti podrl nepreviden kolesar. Iz Loškega potoka so pr'peljali 2 letni- lir'r ko posestnika Ivano Ruparčičevo, ki se je z vrelim mlekom oparila po životu. Ponesrečenci so dobili zdravniško pomoč v ljubljanski splošni bolnišnici. MlfM iÜvLAk.,? zadnjih mesecih dva" predstavnika sodobnega nemškega romana: Fnedriclia Griese ja roman »Zima« in K. B. v. Mechowa roman »Zgodnje poletje«. Pravkar je ista zalc-žba izlala nov zvezek te zbirke in sicer dva daljša, pripovedna spisa C. F. Ra. muza »Gorä se je podrla« in »Ozdravljenje«. švicarsko-francoski pisatelj Raimrz je v zadnjem desetletju pred sedanjo vojno zaslovel daleč po 'Evropi kot značilen, samonikel epik švicarskega kantona Vau 1. ki leži ob Lemanskem jezeru, kot svojevrsten. v mistiko prehajajoč pesnik gorskega sveta in njegovih prebivalcev in kot eden izmed sodobnih klicarjev po vrnitvi k zemlji. V slovenskem pripovednem slovstvu je Ram.uz novo ime in zasluži vso po. zornost. Joža Zakalar, ki je knjigo prevedel, je spisal daljši uvodni esej, v katerem označuje pisatelja, njegovo deželo in njegovo dosedanje delo. O vseh treh navedenih njigah pripravljamo izčrpnejše poročilo. Kdor se hoče baviti s politiko, pa ne pozna židovstva- je podoben trmoglavcu, ki bi hotel brati, pa se noče učiti abecede. — Baudek Boris, Iti je nasi širši javnosti poznan kot publicist in je priljubljen tudi kot govornik, nam poljudno razkriva židovstvo in njegovo orodje komunizem v brošuri „OBPKSM0 OČI" Založba »Luč«, cena lir 10.—. Iz Novega tssesta Izredno toplo pomlad imamo. Zato pa tudi vse kar vidno lilije iz zemlje. Na trgu je že prav lepa solata-berivka, Kakor vedno, tudi letos prednjačijo pridne BrežanKe, ki so prve pridelale berivko, za kar pa se imajo zahvaliti tudi ugodni legi vrtov, ki so v satišju in ves dan na soncu. Zgodnje sadno drevje kaže izredno lepo. Zadnje dni je sicer rahla slana pobelila travnike, ni pa škodovala češnjam in slivam. Izredno lepo uspevajo marelice. Na nekaterih drevesih so že debele kot orehi, povsod pa so zelo polna drevesa, tako v Novem mestu, kot tudi v bližnji in daljnji okolici. Ako ne bo nesreče, bo češenj več kot lani, ko so se šibile veje pod težo obilega sadu. Letos se bodo pa kar lomile. Ker so po večini že odevetele in so se že pokazali zelem listi, ki prekrijejo plod in ga kolikor toliko zavarujejo pred mrazom, jim milejša slana ne bo škodovala. Ozimna pšenica-italijanka zelo lepo kaže, a le na prisojah krajih, kjer je sneg prej skopnel. Slabše se je obnesla v senčnih legah. Poroka. V kapiteljski cerkvi se je poročil akademik Novina Božo z gdč. Peršina Sta-nislavo. Mlademu in simpatičnemu paru obilo sreče in blagoslova. Ponovitev koncerta. Na splošno željo se je nedeljski koncert, ki se je v vsakem ozi-ru sijajno obnesel, ponovil v četrtek dne 12. aprila z istim sporedom.. Tudi tokrat je bila dvorana zasedena do zadnjega sedeža. Občinstvo ni štedilo s pohvalo godbenikom in pevcem. Zlasti slednji in pa »jazz« orkester so želi viharno odobravanje in so morali točke ponavljati. Pokrajinsko kmetijsko šolo na Grmu, ki je bila pri zadnjem bombnem napadu močno poškodovana (južni trakt je porušen do kleti, na južni dvoriščni strani pa so bombe razbile steno v stanovanju g. inž. Abseca Matije, ki se je naravnost čudežno rešil izpod ruševin) sedaj za silo popravljajo, škoda pa je zelo velika in je ne bo mogoče kmalu popraviti. Ostale prizadete hiše so že prekrite z deskami, ako niso bile preveč porušene ali če niso pogor ele. Nevarni psL Poročali smo že, da se je v mestu pojavilo v zadnjem času precej psov brez gospodarja. To pa še ne b; bilo prehudo, če med njimi ne bi bilo tudi popadljivih. Pred dnevi je tako ščene zasadilo svoje zobe v nič hudega slutečo 18-letno dijakinjo Ljubič Eriko in ji strgalo nogavico. V ženski bolnici so prizadeti izprali rano in ji dali injekcijo. K sreči ni bilo hujših posledic. Umestno bi bilo pse polo-viti in jih napraviti neškodljive. Obvestila „P&EVODA" RAZDELJEVANJE KROMPIRJA Potrošniki v mestu Ljubljani si lahko nabavijo po 1 kg krompirja na odrezek št. 33 krompirjeve nakaznice pri naslednjih tvrdkah: I. Del. konzumno društvo, Kongresni trg, in v njegovih poslovalnicah; Nabav, zadruga drž. železničarjev; Konzumno društvo-Vič; Ekonom. Kolodvorska ul. 7; Oven, Hrenova ul. 19; Nabav, zadruga drž. uslužbencev, Vodnikov trg; štular, Dunajska c.; Kmetijska družba; Gospodarska zadruga, Dunajska 29; šarabon, Zaloška cesta. Red delitve: dne 19. t. m. potrošniki od T—ž, 20. od O—š, 21. od K—N, 23. od F—J, 24. od C—E, 25. od A—B in zamudniki. Potrošnike opozarjamo, da je krompirja dovolj za vse upravičence. DOBAVITELJI MLEKA DOBE ZA NAGRADO SOL V znak priznanja vsem onim lastnikom krav, ki so se v preteklem mlekarskem letu. t. j. v dobi od prvega marca 1944 do zadnjega febniarja 1945 brez računanja in gonje za pretiranim zaslužkom v polni mferi ali celo prexo nje zavedali svoj h dolžnosti do skupnosti in zato oddali predpisane količine mleka oziroma masla ah še več zbiralnicam Prevoda, bo Pokrajinski prehranjevalni zavod te dni po spodnjem razporedu razdelil 30.000 kg kuhinjske soli ä L. 2.80. Ti proizvajalci dobe sol za vso v teku mlekarskega leta oddano količino, in sicer za vsakih dobavljenih 30 litrov po 1 kg oni, ki so oddali 100—150%, po 1.50 kg pa oni, Id so oddali preko 150% predpisane količine. Kolikor so ti že prejeli soli za prvo mlekarsko polletje ali za meseca september in oktober 1944, jim bo sedaj to odšteto. 1. Upravičenci občin Ljubljana tostran in onstran kontrolne črte, Rudnik, Dobrova, Brezovica, Log, Ježica, Dobrunje in Polje bodo prejeli nakazila najkasneje do nedelje 22. t. m. in morajo dvigniti sol najkasneje do 30. t. m* pri Kmetijski zadrugi. Ljubljana Majstrova 10, od 7 do 13. Po tem roku nakazila zapadejo. 2. Upravičenci občine Vrhnike dobe sol pri Mlekarski zadrugi Vrhnika ostalih občin pri pristojnih občinskih prehranjevalnih uradih po tam razglašenih razporedih. Opozarjamo dalje, da bodo iste tvrdke v istem roku razdeljevale tudi redni mesečni obrok krmil za v mesecu marcu t. 1. dobavljene količine, in sicer na 4 litre po 1 kg. Tudi ta nakazila bodo dostavljena do 22. t. m. Pripominjamo, da bodo najboljši oddajalci mleka v posameznih občinah, ocenjeni po količini in kakovosti mleka, prejeli naknadno še posebne nagrade. Iz Tista Poroke. V Trstu so se poročili: uradnik Anton Grdina ln Marija Pcropatova; poklicni gasile Roiis Zani in Avguština Trim-boiU ter trgovec Josip Kasa/1 in Lavra Bi-gotova. Dog^n živine so imeli v torek v Tržiču pri Ti-stu. Odbitnih je bilo le toliko repov, kolikor jih je potreboval prehranjevalni zavod za preskroo domačinov z mesom. Planinsko predavanje. V soboto 14. aprila je govoril v prostorih tržaškega alpinskega društva hribolazec Angelo Ca.rU č planinskem svetu in njegovih čarih. Predavanje so izpopolnjevale skioptidrje slike. Ne jemlji b°mb v rok°! Sedemnajstletni Lucij Deponte iz Trsta, stanujoč v ulici Corrid^ni, je te dni skušal razstaviti bombo. ki se je razpočila in ranila Deponte ja tako hudo, da bo moral ostati najmanj mesec dni v zdravniški oskrbi. Pomagajte pomoči potrebnim! * KUHARICO, zanesljivo, lepega obnašanja, z daljšimi spričevali, sprejmem v stalno dobro službo. Naslov v Jutru. 8534-la DELAVCA ali delavko za gospodarski in vrtna dela sprejme A. Sušnik, Zaloška cesta 21. 8629-la * POMOČNICO, gospodinjsko, vestno in pošteno, takoj sprejmem (tudi begunko). Lepo stanovanje! Celovška 74a. 8679-la * POSTREŽNfICO V dvema osebama, tudi begunko, sprejmem. Naslov v Tutru. 8683-1 a * KUHARICO, kavarniško, ali gospodinjsko pomočnico sprejmemo takoj. Zglasiti se dnevno od 8—12 in od 17. ure daüe. Naslov v Jutro. 8657-1 a * POSTREŽNICO za nekaj ur dnevno ali po dogovoru gotove dni v tednu sprejmem. Naslov v Jutru. 8631-la * FRIZERKO sprejme Go-dma Josip, Sv. Petra c. 3. 8666-1a ŠIVILJO sprejmem na dom. Naslov v Jutru. 8610-3 Prodam OBUEKO, novo. moško, iz predvojnega blaga, ugodno prodam. Ogled iz prijaznosti pri: Rešetičn, palača »Grafika«. 8696-6 ČEVLJE, črne, damske, št 38, prodam ali zamenjan za št. 39Vi. Naslov v Jutru. 8670-6 KLAVIR, kratek, za vaje, prodam. Ogled vsak dan od 16. do 19. Naslov v Jutru. 8669-6 PALETO, krasen, damski, in obleko prodam. — Sax, Mestni trg 19. 8693-6 KOLO, moško, novo, krasno, specialno-, športno, prodam. Jernejerva 34. 8692-6 DARILO, dragoceno ovrat-no, prodam. Naslov v Jutru. 8691-6 VOLNO, domačo, za prejo, prodam. Ogled od 16. dalje. Nasl. v Jutru. 8690-6 OMARO, trodelno, okroglo, nizko, novo, še ne pleskajo, in rabljeno posteljo prodam. — Matjanova 13, Zg. šiška. 8689-6 SVILO, rožasto, za damsko obleko prodam ali zamenjam nekadilka. Ponudbe Jutru pod »Dobra kvali-- teta«. 8683,6 TEKAČ, lep vzorec, 4'-ls m dolg, 68 cm širok, prodam. Cesta ca Rožnik 5, I. 8685-6 OBLEKO, novo. svileno, rožasto, in volneno jopico prodam. Naslov v Jutru. 8684-6 PAJČOLAN, pojočni, in gumirano platno za dežni plašč, prodam. Naslov v Jotra. 8682-6 KOSTUM, siv, predvojni, nnv moderen, prvovrsten, io lepo blago za-plašč ali kostum prodam aii delno sana«rara. Jawornikova 3. BI, deset». 8665-6 LIMONO v čaiu in limonado dobro nadomešča limonin ekstrakt »Citrol«. Stekleničko prinesite s seboj. Drogeriia Anton Kane. Židovska' ulica 1. 8394-6 iOTELJE, modeme oblike, blago za tapecirajije pohištva, uro za kredenco prodam. Javornikova 3, III, desno. ' 8664-6 LISICO, sivo, lepo boo ic rjave sandale št. 37, moderne s pentljo, prodam ali zamenjam za protivrednost. Javornikova 3, III, desno. 8663-6 RADIOAPARAT, 5cevni, prodam Naslov v Jutru. 8667-6 ČEVLJE, moške, visoke, št. 45. ugodno prodam. Jeba-tin. Fiorijanska 24-, 8681-6 KOŽICI, dve. sanski, sedem tednov stari prodam. Ižanska 36. 8453-6 PRODAM: 2 pora elegantnih novih semiš čevljev št. 38-39 par dekliških oblek, flanelo, blago za kostum, nov pomladanski drap plašč in dve kompletni podlogi za plašč. Naslov v Jutru. 8484-6 RADIOAPARAT, petcevnj. moderen, prodam. Naslov v Jutru. 8485-6 MOTORJA, dva, stabilna, najboljše znamke, 5 in 8 KS, zelo ugodno prodamo. Merkur, Puharjeva ul. 6. 8346-6 OBLEKO, črno, za srednjo moško postavo, eiektr. kuhalnik za kavo, zbirko kniig »Der Mensch und die Erde« prodam. K o tn: kov a ul. 15/II, levo. 8641-6 KOLO, damsko in moško, prodam. Jarška 33. 8371-6 SERVIS, kristalni, za šest oseb, prodam ali zamenjam za protivrednost. Ogled od IS—19. Naslov v jutru. 8703-6 BLAGO, predvojno, volneno, za moško obleko ali kostum, prodam. Naslov v Jutru. 8705-6 VOZIČEK, športni, dobro ohranjen, prodam. Naslov v Jutru. 8706-6 BLAGO, lepo, za moško športno obleko, ter črno blago za damski plašč ugodno piodam. Naslov v Jutru. »707-6 ČEVLJE, rjav semiš, štev. 38-39, prodata. — Hrovat, Cojzova 9 . 8708-6 ČEVLJE, moške, oove, boks äste, semiš, 43-44 , 44-45, ugodno prodam. Naslov v Jutru. 8560-6 ČEVLJE, semiš, črne, nove, št. 36-37, prodam. Sa^ lendrova 6/II. 8577-6 ŠKORNJE, luksuzne, močne, iz predvojnega usaja, 42-43. 45, prodam. Naslov v Jutru. 8559-6 TORPEDO za bicikel prodam. Naslov v Jntru. 8639-6 OGLEDALO, veliko, starinski nsistavek, moški suknjič fšpcrfcno bluzo) zamenjam za protivrednost ali prodam. Ulica 3. maja 7/III, desno. 8590-6 ČEVLJE, nizke, moške, lak-sermš. št. 41, peodam. Nar slov v jutra. SggHM« Jote». PRODAM: ženske čevlje št. 38 in 36, nekaj ženskih svilenih rn dve črni svileni obleki ter črno volneno, roo.&ke srajce in hlače, žensko svileno ruto (šerpo) in 1% m blaga za blazine. Naslov v Jutru. 8589-6 KOLO, moško, štrapacno, ugodno prodam. Ogled od 14—17. Naslov v Jutru. 8588-6 ŠKORNJE in gojzerje št. 44 ter damske čevlje prodam. Naslov v Jutru. 8586-6 RADIO, 3+1, prodam. Ogled v četrtek in soboto 7—10. Naslov v Jutru. 8582-6 PRODAM: več parov čevljev, nošenih, št. 37, damske torbice ia f lan al r. sle pižame. Sv. Petra c. 24/1. 8599-6 PUH in perie, moške hlače, suknjič, sobno kredenco, damsko črno svileno obleko, majhno omarico in damsko pisalno mizo prodam ali zamenjam za protivrednost. Pred škofijo 19,-I. nadstr., 2. 8598-6 RADIOAPARAT »Homy. phoo«, 3+1, lep, dobro ohranjen, prodam, Ogled: 14—16. Naslov v Jutru. 8597-6 ŠESTTLO, veliko, znamke »Peka«, skoraj novo, in računalo (Rechenschieber), dolžine 27 cm, znamke Ne-stler, prodam. Naslov v Jutru, 8596-6 BLAGO, volneno, za kostum, predvojno, prodam, deloma zamenjam. Naslov v Jutrn. 8594-6 KOLO, moško, znamke »Uolsit«, z novimi gumami, prodam, Hajnšek. Rož. na dolina cesta IX št. 2/1. 8609-6 KINOKAMERO Pathe prodam. Ogled popoldne. Medvedova 12, visoko prid., levo. 8608-6 KOLO, moško, športno, znamke »Diamant«, s tabu-larijem ki prestavami, prodam. Naslov v Jutru. {3607-6 RADIOAPARAT, petcevni, prodam. Poizve se v brivnik v prehod« nebotičnika. 8606-6 VOZIČEK, globok, otroški, prodam. Okiškega ul. 12/1, Steponta. vas—Kodeljevo. 8604-6 OBLEKO, temno, dobro ohranjeno, predvojno blago, prodam »Ü zamenjam 20 protivrednost. Naslov v Jutru. 8603-6 TEHTNICO, dobro, do 10 kilogramov, prodam ali zamenjam z» protivrednost. Naslov v Jutru. 8602-6 RADIOAPARAT, eleganten model, z avtomatom, dobre znamke, prodam. Naslov v Jutra. 8601-6 RADIOAPARAT Philips 4+1 prodam. Ogled od 17. do 20. Ulic» St»re pravde 3, II, levo. 8730-6 KOLO, moško, Jtrapacno, z dobrimi gumami, ptodam. Primožič Iva«. Aljaževa 3. 8621-6 ČEVLJE, moške, nove, dam za protivrednost Naslov v Jotra. 8260-6 KOLO. žeosko, prodam aH zamenjam. Pooadbe Jutra pod »Kolo«. 8619-6 ŽARNICE za radio, znamke Cossor, prodam. Naslov um* PIS. STROJ »Stower«, malo rabljen, prodam. Ogled: 12.30—14. Naslov v Jutru. 8620-6 KOLO, moško, znamke »Aiglon«, klavirsko harmoniko za začetnike, slike priznanih moistrov ter kn,ige prodam. Bežigrad 3/1. • 8611-6 ČEVLJE, damske, nove, št. 37-38, in krasne gojzerje prodam. Naslov v Jutru. 8658-6 PLATNO, sivo, za žironico, 2 m, io 4 m bele kotenine za plenice, predvojne, prodam ali zamenjam. Naslov v Jutru. 8659-6 GRAMOFON, kovčeg, Ho-mocord electro, z lepima ploščami, prodam. Naslov v Jutru. 8612-6 KOLO »Puch«, štrapacno, in »Scandalli« klavirsko harmoniko prodam ali zamenjam. Naslov v Jutru. 8627-6 BLAGO, novo. prdvojno, kavč ir. dva fotelja pro-d-am. Naslov v Jutru. 8623-6 KOLO, moško in damsko, rabljeno, prodam, šušterši-čeva 5/1. 8647-6 STENO, predsobno. z ogledalom, prodam. Ogled od 18. ure dalje. Naslov v Jutru. 8650-6 TULCE fklobučc-vina) za moške klobuke in šest brisač prodam ali zamenjam za protivrednost. Naslov v Jutru. 8652-6 OTOMANO, snažno, tape. cirano garnituro, omaro za perilo, temnomodri damski kostum in moške močne, bele, platnene čevlje št. 42 prodam. Nasiov v Jutru. 8646-6 RADIOAPARAT, petcevni, nov, prodam. Ogled v pisarni dr. Mačka. Dalmatinova 10. 8702-6 DARILO, primerno birmansko, in moško darilo prodam. — Stana Milanovič. Emonska 2. 8701-6 OBLEKO, novo, domačo, za vitko postavo, prodam a-Ii zamenjam za protivrednost. Naslov v Jutru. 8668-6 ČEVLJE, damske, moderne, št. 36, damske št. 39 in moške delovne št. 't2 ter 10 litrski lonec prodam. — Stana Milanovič, Emonska cesta 2 . 8700-6 SPALNICO za novoporo-čence ali zakonce, predvojni izdelek, prodam. Naslov v Jutra, 8695-6 KOLO, moško, dobro ohranjeno, z dinamo svetilko, ugodno prodam. Robbova ulica 21, vijoko pritličje (Bežierad). 8694-6 KROMPIR, semenski, prodam ali zameniam za. protivrednost. Nasiov ▼ Jirtrn. 8672-6 KOLO. damsko, rabi i eno, prodam. Ogled od 5. do 7. Jerneieva 8, prid., desno. 8671-6 jKupim ROČKE (kante), pločevinaste. kupuje »Petronafta«, A. Hmels-k, Ljubljar^., Ci-ril-Metodova 35a. J-442-7 NAKUP in prodaja vsakovrstnih predmetov. Trgovina »Ogled«, Mestni trg 3. 3142-7 POZOR T Kupujem in prodajam rabljene čevlje. Zamenjam večje in manjše številke. Kbsvžer, Voenjakova »tka 4 LJUBLJ. ZVON, tudi posamezne letnike m mesečnike, kupim. Ponudbe Jutru pod »Ljublj. Zvon«. 7217-7 ČRPALKO, centrifugalno, električno, 10 ata, cca 60 1 na minuto, elektromotor 380/220 V, kupimo al« zamenjamo za protivrednost. Naslov v Jutra. S432-7 STEKLENICE vseh vrst, pletenke, šiviljske odpadke, pločevinaste sode, vsakovrsten papir in tehnične predmete stalno kupuje ter plača najbolje Metalia. Gosposvetska 16, tel. 32-88 — nasproti Delavskega do. ma. J-448-7 »HITROST«, oova trgovina, kupi jedilne servise, vinske servise, jedilne pribore m posamezne nože, vilice, žlice in vse različne steklene predmete. Plača takoj Stritar)«*». oKca 2. 8390-7 HLADILNIK (Frigidaire), električni, nov ali dobro ohranjen, kupim «I i dam protivrednost. Prešernova ulica 44. 8374-7 ZNAMKE, vsakovrstne, tudi pokrajinske, kupim. Ponudbe Jutru pod »Izredna prilika«. 8459-7 SLOV. KNJIGE, debre, kupim. Ponudbe Jutru pod »Bibliofil«. 7216-7 PREPROGO, perzijsko, kupim brez posredovalca. — Resne ponudbe Jutru pod »Perzer«. 8508-7 ZNAMKE, kompl. zbirko ali posamezne piartije, kupim. Ponudbe »Jutru« pod »Znamke«. 7218-7 RJUHE, kapne, žimnice, pohištvo, porcelan in druga kupi trgovina »Ogled«, Mestni trg 3. 8141-7 V KOMISIJSKO prodano sprejema vsakovrstne boljše predmete Parfum erija Venus, palača B.-.ta. 8578-7 Dva BLOKA po 8 mikro-faradov 500 voltov kupim. Ponudbe Jutra pod »Navesti ceno«. 8640-7 ČEVLJE, moške, nizke, št. 43, kupim. Škafar Peter, Borštnikov trg. 8634-7 KUPIM ati nudim protivrednost za garnituro Tho-mastik violinskih strun, klavirske trio Beethovna, Haydna, Schumanoa, We-bra, Brahmso, Dvorak* in druge komorne skladbe. — Ponudbe Jutru pod »Mu-zika«. 8630-7 »HITROST«, nova trgovina, kupi razne nmetnine in različne boljše predmete. Plača takoj. Stritarjeva 2. 8391-7 BLAGO, za damsfa" plašč, črno ter svetiosivo pomladansko, kupim. Ponudbc-Jotru pod »Prima«. 8585-7 5 LIRSKO frankovno pokrajinsko kupim ali vzamem v zameno. Od 10—14. Naslov v Jutru. 8595-7 TELEOBJEKTIV Leica 9 aJi 13,5 cm kupim, odnosno zamenjam. Ponudbe droge-riji Hermes, Miklošičeva 30. 8618-7 PIANINO prvovrstne znamke kupim. Ponudbe Jutru pod »pia-oino«. 8615-7 KOLO. damsko, »ovo. kupim. Ponudbe Jotru pod: »Kolo«. 8614-7 PLAŠČ, dežni, darosiki, kupim. Lepodvorska 3/1. de smo 8656-7 GRAMOFON in plošče ku-pim. Ponudbe z navedbo cene io znamke Jotru pod l*Plafia» ttiM*& BLLTZO aH blago, sivo, kupim. Naslov v Jutru. 8622-7 KOLO, moško, kupim. Naslov v Jutru. 8648-7 KOKLJÖ za v*lienje rac sprejmem po dogovoru pZanian? To se bo moralo šele izkazati.« Baray se je zasmejal. Njegov smeh je zvenel sicer malce pr siljeno, a bil je vendarle smeh, ne otožen vzdih. »Saj veste,« je nadaljeval, »izgubljena je samo tista stvar, nad katero človek obupa in preden midva z Overbeckom zadrgneva jadra, bo steklo po Labi Se precej vode.« Pogledala ga je. Kako čil je bil videti, kako pogumen, in vendar si je bilo težko misliti, da bi bil to noč kaj spal. >Ali hočete nekaj pogledati?« je vprašal. > Nekaj čudovitega? Tukajle, v kovčegu imam!« Kaj bi bil utegnil prinesti s seboj ? Zanian je ugibala. Odklenil je kovčeg ter izvil zlatega ma-lika iz zaniotov. Helr je dih zastal. »Gospod Baray,« je šepnila s-ali je to — ali je to ---?« »Da,« je zaklicai, >,to je pozdrav z ,Mi-haela'... dokaz, da je ladja res vozila umetnostne zaklade neprecenljive vrednosti, ko se je potopila Kiddery, to ime vam je zdaj pač že znano, kaj ne, torej Kiddery je tega zlatega sončnega boga iz pravljične azteške dežele prinesel v London... isti Kiddery, ki hoče pobrati zdaj se vse ostaie zaklade!« Porinil je kipec tik pred njo. toda Hela se ga ni upala dotakniti. Grozni ca jo je izpreletavala. Kipec se ji je zdel grozljiv. Preživel je bil stoletja. Nekdaj je stal v daljnji deželi — nemara v kaki grobnici, nemara v svetišču — in potem so bili prišli beli možje in ga vzeli s seboj-- Nehote so ji vznikale v spominu zgodbe, ki jih je bila čita.la. Zgodbe o prekletstvu, ki zadene vsakogar, kdor se polasti tak h svetih reči. Ali m bilo skoraj podoba, da so te zgodbe resnične? Izmed mož, ki so se bili takrat odpravili, da bi razvozlali skrivnost stare azteške kulture — — ali se je bil kdo izmed njih vrnil? Nobeden se ni bil vrnil! Vsi so bili poginili, in vse do današnjega dne ni bilo znano, kak konec so bili storil ! In njen lastni oče! Ali se ni v trenutku, ko je sprejel dr agoceni tovor na -viiiiaela«, tudi nad njim izpolnilo prekletstvo? »Mihael« se je bil potopil, in njen oče z r>j;m vred ... Praznoveren strah ae je polastil Hele, ko je gledala zlati kipec. Če bi se zdaj izpolnilo prekletstvo tudi nad možema, ki sta ta mah na delu, da razišče ta ,Mihaelovo' skrivnost prav do dna? Tedaj bi to pomenilo, da je tudi ta, ki z obrazom polnim pričakovanja stoji pred njo, posvečen poginu--kakšna strašna, strašna misel! »Kaj vas tako razburja, gospodična Hela, kaj vas navdaja z grozo?« tiaray je mladenko skrbno opazoval. Hela je bila čudno prebledela. On pa je pravkar še menil, da je vsa navdušena nad pogledom na sončnega boga! Čeprav je vedela, da se ji ute/rne smejati, je z zastajajočim glasom povedala, kaj misli. Toda Baray se ji m smejal. Samo osupnil je. S takimi mislim: se ne smete obteževati, gospodična,« je rekel in skrbno položil ki[>ec nazaj v kovčeg. »Tudi jaz pozno.ni te isto-rije, prastare so in se spet in spet ponavljajo. Toda nespametno bi bilo, če bi jim kdo verjel. To je vraža, kakršnih je mnogo. Ne, ne, izbijte si to iz glave. .Mihaela' bi bila tista angleška križarka tudi tedaj pognala v smrt, ko bi vozil stroje ali kar koli drugega.« Seveda, nespametno bi bilo, a časih se človek ne more upirati svojim mislim. Vendar se je namenila, da si izbije to predstavo, ki jo je ohramljala, iz glave. Baray je kovčeg spet zaklenil. »Zamislite si, kako je moralo biti naš*m očetom pri duši, ko so s temi zakladi na ladji tvegali povratek v Nemčijo! Da jim je izpodletel, pač res ni nj hova krivda. Ko bi ne bilo vojne, ki bili nemški muzeji že davno lastniki teh edinstvenih predmetov. Tem bolj je zdaj trel>a, da poskusimo vse, kar je moči storiti.« BELEŽNICA KOLEDAR četrtek, 19. aprila: Krescencij. Ema. DEŽLRNE LEKARNE Danes: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba tre 9: Rani or, Miklošičeva cesta 20; Murmayer, Sv. Petr* cesta 78. __ DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMSKO GLEDALIŠČE četrtek. 19. apr., ob 17.: P. Grillparzer: Ljubezni in morja valovi. Red Četrtek. Petek. 20. aprila: Zaprto. Sobota 21. apr.. ob 17.: F. Grillparaer. Ljnbeani in morja valovi. Red Soliota. Nedelja, 22. apr.. ob 17.. F Schiller. Marija Stuart. Izven. Ceue od 40 lir navsdol. OPERNO GLEDALIŠČE Četrtek, 19. aprila: Zaorvo. Petek, 20. aprila: Zaprto. Sobota, 21. äpr., ob 17.: Weber: čarostreler. Op<- ra. Premiera. Red Premier«!::. Nedelja. 22. apr, ob 17.: N. Do stal: CJivia. Opereta, Izven, Cene od 60 lir navsMioi . RADIO LJUBLJANA ČETRTEK. 19. APRILA 7.00—7.10: Poročila v nemščini. 7.10—7.3?. Jutranji koncert. 7.30—7.40: Poročila v slovenščini, 7.40—9.00: Jutranji koncert — R^dij^kl orkester vodi D. M. šijar.ec. 9.00—9.10: Poročila v nem-ščinL 12.00—14.00: Napoved sporeda, nato lKTan? osrednjega nemškega sporeda — Vrr.es od 12.30 do 12..45: Poročila v nemščini, poročilo o položaju ln poro-;-;la v slovenščm . ■ 14.00—14.30: Poročila v nemščini. 14.10—15.0U: Od dveh do treh — šare meh (prenos). 15.00—17.00: Osredn.': nera-šfc! spored. 17.00—17.15: Poroma v nemščini in slovenščini. 17.15—18.00: Vesela igra. 18.00—18 30: Glas slovenskega domobranstva. 18.30—IS.45 Narodopisno predavanje — Boris Orel: Jurjeronje. 18.45—19.00: PoročUa v slovenščini. 1S.00—20.no: Prenos slavnosti o priliki Führerjevega rojstnega eine. 20.00—20.15: Poročila v nemščini. 20.15 do 22.00: Osrednji nemški ppored. 22.00—22.15^ Poročila r nemščini in napoved sporeda. 22.15 do 24.00: Glasba pred poinočjo (prenos). t Umrla nam 'e v 77. letu starosti naža srčno 1 tubi j sna mamica, babica, prababica. sestra in tašča, gospa MARA RAKOV C. roj. Eržen posestnica v Kranju Blfifropokojna leži v kapeli sv. Nikolaja na Žalah. Blagoslov bo v petek, dne 20. t. m., ob pol 6. uri popoldne. Z Zal bo prepeljana v soboto, dne 21 t. m-, zjutraj v Kranj. kjer jo bomo položili k rečnemu počitku. Kran j-Ljubljana, dne 18. anrila 1045. Gioboko žalujoč}: Anka ing. Pol a I: o v a. or. Fafdieova, hčerke, in ostr.lo sorodstvo ZAHVALA. — Vsem. ki ste spremili našo drago mamo. staro mamo jn taščo, sospo IVANO POŽAR na njeni zadnji poti, izrekamo iskreno zahvalo. Sv. maša zadušnica bo v petek. 20. t. m., ob 7. url v cerkvi sv. Petra. Ljubljana, 18. aprila 1945. žalujoči otroci ;u ost?Jo sorodstvo. ZAHVALA. — Naj prisrčne j ša zahvala vsem, ki so v tako častnem številu spremili na zadnji poti našega dragega gospoda TURKA JOŽETA Posebna zahvala še darovalcem cvetja. Ljubljana, 18. aprila 1945. Globoko žalujoča rodbpta Graden in ostalo sorod-^vo Za uredništvo: Milan Zadnek. — Za izdajatelja: Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno: Fran Jeran. — Za inseratm del; Ljubomir Volčič.