RAZVOJ JURSKIH SKLADOV MED MEŽICO IN SLOVENJ GRADCEM
Anton Ramovš in Rado Rebek
Z 1 karto in s 4 tablami slik v prilogi
VSEBINA
Uvod...........................105
Biostratigrafski razvoj.....................106
Paleogeografski razvoj.....................109
Povzetek..........................110
Uvod
Najstarejše podatke o jurskih plasteh med Mežico in Slovenj Gradcem
najdemo pri L i p o 1 d u (1856, 193), ki poroča tudi o jurskem rdečem
apnencu z aptihi in o belem apnencu. Jurske plasti so v nenormalnem
položaju z dachsteinskimi in hallstattskimi skladi.
V istem letu omenja Lipoid (1856, 335, 336) na severni strani Črnega
vrha rdeči apnenec, ki se vleče na severno stran Obirja. V apnencu so
krinoidi, le redki pa drugi fosili. Na Črnem vrhu in pri Predovniku je
dobil majhne nedoločljive amonite, na Črnem vrhu pa še majhne brahio-
pode. S pomočjo amonitov in aptihov je prišel do sklepa, da pripada
apnenec klauškim plastem. Očitno je imel Lipoid za enako star tudi
svetel, večidel bel. pogostokrat brečast ali oolitni apnenec.
Takoj za Lipoldom je tam okoli raziskoval še Rolle (1857, 442),
in našel na severnem pobočju Uršlje deloma gosti dimnato sivi ali
rumenkasto rjavi, delno svetlo rdeči apnenec, vmes pa so posamične plasti
zrnatega apnenca. V apnencih je našel ostanke amonitov, nekaj školjk
(Orbis sp.) in členke morske lilije rodu Apiocrinus. Organski ostanki so
v kamenini precej pogosti, težko pa jih je dobiti iz nje. Apnenci ustrezajo
klauškim plastem (srednji in zgornji jura Švabske in Frankovske). Rolle
(1860, 275) je kasneje določil eno od školjk kot Cardium styriacum, Stur
(1871, 481) pa je bil mnenja, da gre za doggersko vrsto Posidonia alpina.
Z jurskimi plastmi v tem delu Karavank se je podrobneje ukvarjal
Teller (1888) in tam ugotovil liasne, doggerske in malmske sklade.
Nekoliko pozneje (Teller 1896, 136) je ločil na geološki karti lista
Mozirje na podlagi facialnega razvoja liasni faci j i krinoidnega apnenca in
105
marogastega laporja. Obe faciji sta po njegovih ugotovitvah stratigrafsko
analogni ustreznima razvojema v Severnih apneniških Alpah, Med liasnimi
skladi med Peco in Uršljo prevladuje krinoidni apnenec. Leži nad »zgor-
njim« dolomitom in dachsteinskim apnencem in iz okolice kmetij Gutovnik
in Aber prehaja proti severu in vzhodu v liasni marogasti lapor. Vzhodno
od Gutovnikove kmetije so le še posamični denudaci j ski ostanki krinoid-
nega apnenca, ki lahko delno pripadajo mlajšim jurskim skladom. Del
liasnega marogastega laporja na severni strani Urši j e je po Tellerje-
V	e m mnenju (1896, 144, 145) zelo verjetno malmske starosti, vendar nje-
gova stratigrafska uvrstitev ni gotova. Doggerske plasti je Teller
dognal samo na ozemlju Riškogorskega sedla.
Heritsch in Kühn (1951, 252, 253) navajata, da segata jurski
krinoidni in amonitni apnenec tudi v Karavanke. V okolici Urši j e je
marogasti lapor. V Karavankah je v dogger ju, prav tako kot v Ldenških
Dolomitih, aptihni apnenec z roženčevimi polami.
Struci (1961, 265) je bil najprej mnenja, da leži liasni rjavo rdeč-
kasti, zeleni in sivi marogasti apnenec severno od črte Uršlja gora—Jan-
kovec—Jesenikov vrh diskordantno na triadnih skladih. Pozneje (1965,
122) pa je napisal, da so v jurskem sistemu na širšem prostoru mežiških
rudnikov sivkasto zeleni in rdečkasto rjavi gomoljasti apnenec, laporni
apnenec in lapor. V spodnjem delu jurske skladovnice prevladuje sivi
in sivkasto zeleni apnenec, v zgornjem delu pa rdečkasto rjavi apnenec.
Jurske plasti, ki so po Struclovem mnenju globokomorske, omenja
z Gornje in Jesenikovega vrha, s Kava nad Lešami, iz Kota in z ozemlja
južno od Kotel j in Sel.
Biostratigrafski razvoj
V	podlagi liasnih skladov je reti j ski apnenec, ki leži diskordantno na
svetlo sivem, najverjetneje norijskem dolomitu. Retijski apnenec je gost,
v spodnjem delu zaradi primesi pirita večidel temno siv do črnkast,
v zgornjem delu pa postaja svetlejši in rjavkast. Večidel je masiven, le tu
in tam ploščast. Med ploščami so pogostni laporni vložki, debeli po nekaj
cm do nekaj dm. V laporju je v posameznih nivojih vse polno školjk
in brahiopodov. Med školjkami je najpomembnejša Pteria contorta Porti.,
med brahiopodi pa prav tako vodilni fosil Terebratula gregaria Suess.
V	retijski stopnji nahajamo tudi majhne koralne grebene z rodom The-
cosmilia. V vrhnjem delu stopnje je na vsem obravnavanem ozemlju
okoli 10 m masivnega rjavkastega apnenca.
Iz vrhnjega dela retijske stopnje se je sedimentaci j a neprekinjeno na-
daljevala v spodnji hettangij. Najprej se je usedalo pisano apneno blato,
ki je dalo različno rdečkast, rjavkast in modrikast masivni gosti apnenec.
Približno polovica tega je mikrit, druga polovica pa biomikrit. Apnenec
je večkrat marogast; mešanica rdečega in gorčično rjavega apnenca je
nastala po Rebekovem mnenju pri plazenju še plastičnih raznobarv-
nih plasti. Na to mu kažejo nagubane in potrgane tanke plasti v rdečem
apnencu, pa tudi drugod v pisanem apnencu so sledovi plazenja.
V	pisanem apnencu so značilni vložki krinoidnega (trohitnega) apnenca,
debeli nekaj metrov. Kjer je debelina pisanega apnenca večja, so vmes
106
tudi po nekaj metrov debeli skladi intraformacijske breče. Ostrorobi in
nesortirani drobci v breči so iz različnih pisanih apnencev. Vezivo med
njimi je gosti apnenec (mikrit) s krinoidnimi členki in različno mikro-
favno. Že konsolidirani apnenci so bili z nekoliko vzdignjenih delov
morskega dna preneseni v malo globlje dele. Takšno brečo spremlja
marogasti apnenec s sledovi plazenja.
Debelina spodnjega člena liasne skladovnice je edinole na Črnem vrhu
okoli 30 m, povsod drugje pa samo po nekaj metrov. Zahodno od Barbar-
skega potoka je v tem členu le 2 m enoličnega rdečega apnenca, ki više
prehaja v ploščasti laporni apnenec.
V	spodnjem pisanem apnencu na vzhodnem pobočju Ravnjakovega
vrha so v rdečkastem organogenem apnencu številni ostanki ehinodermov,
predvsem krinoidov, posamični juvenilni amoniti in zelo pogostne forami-
rifere. Med njimi so tudi Neoangulodiscus leischneri Kristan-Tollmann,
Involutina turgida Kristan, I. cf. liassica (Jones), Trocholina (Trocholina)
iurris Frentzen, Frondicularia sp. in različni rodovi lagenid. V trohitnem
apnencu so večinoma sami ali skoraj sami ostanki drobnih morskih lilij.
Spet v drugem rdečkastem apnencu prevladujejo juvenilni amoniti (ta-
bla III, si. 1), zraven je precej krinoidnih ostankov, zelo redke pa so
nedoločljive foraminifere. V gorčično rjavkastem gostem apnencu najdemo
številne ostanke kremenastih organizmov in posamične preseke aptihov.
Pisani apnenci spodnjega litološkega člena navzgor in delno tudi bočno
prehajajo v zelenkasto sivi ploščasti laporni apnenec, ki je ob spodnjem
kontaktu rdečkast. Kamenina je enakomerno ploščasta, plošče so debele
od 1 do 20 cm. V apnencu je do 10 ®/o kremenice, ki je le redko zgoščena
v roženčeve gomolje in leče. V gomoljih in lečah je tudi pirit. V ka-
menini so običajne limonitne nodule. Debelina tega člena od zahoda proti
vzhodu pojenj uje in znaša na Kavu okoli 170 m, na Ravnjakovem vrhu
pa le okrog 50 m. Med fosilnimi ostanki karakteriziraj o ta apnenec kre-
menasti organizmi, ponekod pa so vmes redke foraminifere in aptihi. Tako
različna debelina ploščastega lapornega apnenca je verjetno pogojena
predvsem s sedimentaci]skim okoljem, delno pa je spreminjanje debeline
že na majhne razdalje lahko povzročil nariv Homa. Na stiku z bolj
kompaktnimi pisanimi apnenci je laporni apnenec namreč pogosto uskri-
Ijen. Sedimentacijski pogoji so se na vzhodnem koncu dosti prej menjali
kot na zahodu raziskovanega ozemlja. Globljemorske plasti je namreč na
vzhodu veliko prej kot na zahodu spet zamenjala sedimentacija pisanih
apnencev z intraformacijsko brečo in organogenim krinoidnim apnencem.
Te plasti so prav takšne, kot tiste pri dnu liasne skladovnice. Debelina
pisanih apnencev je največja na Ravnjakovem vrhu okoli 120 m, na Črnem
vrhu znaša le še blizu 50 m in se proti zahodu še bolj steni.
V	trohitnem apnencu so tudi v tem členu skoraj sami ostanki drobnih
krinoidov (tabla IV, si. 2), kjer pa je le-teh manj, so poleg tudi foramini-
fere. V več nivojih so v rdečkastem apnencu številne foraminifere (tabla I,
si. 1, 2), predvsem lagenide, razen teh pa še Neoangulodiscus leischneri
(tabla II, si. 4), Involutina liassica (tabla II, si. 1), L turgida, I. sp., Trocho-
lina turris (tabla II, si. 2, 3), T. sp. in druge. V drugih delih enako obarva-
nega apnenca pa dostikrat ni nobenih fosilnih ostankov, ali so le posamične
107
íoraminifere, spet v drugih so pogostni ali redki kremenasti organizmi
(tabla IV, si. 1). Približno v sredini tega litološkega člena leži aptihni
apnenec, medtem ko juvenilni amoniti pogosto spremljajo krinoidni apne-
nec. Na pobočju Ra vn j ako vega vrha je bil pred leti najden tudi slabše
ohranjen amonit premera čez 25 cm. Skupaj z njim so številne foraminifere
zgoraj omenjenih vrst. V zgornjem delu zgornjega pisanega apnenca je
sivi gosti apnenec poln brahiopodnih lupin (tabla III, si. 2). Noben pri-
merek ni določljiv, skoraj gotovo pa pripadajo brahiopodi različnim vrstam
rodov Terebratula in Rhynchonella. Prav takšni brahiopodni apnenec
spremlja foraminiferni in trohitni apnenec tudi na Malem Stolu, kjer
je bilo določenih več vrst brahiopodov (cf. Ramovš & Kristan-
T o Ilm an n 1967, 59).
Zgornji pisani apnenec više postopoma prehaja v enolični gosti svetlo
rjavi apnenec. V spodnjem delu je ta apnenec ponekod ploščast, v vrhnjem
delu pa masiven. V obeh apnencih so fosilni ostanki redki. To so posamične
foraminifere iz rodu Frondicularia in radiolarije. V zgornjem neplast-
natem apnencu je R e b e k našel korale rodu Stylina; po njihovi pri-
mitivni zgradbi sklepa Turnškova, da niso mlajše od liasa.
Na ozemlju med Mežico in Slovenj Gradcem doggerske in malmske
plasti niso znane. Ce so bile odložene, so bile erodirane, ali pa so zaradi
tektonskih premikanj zginile z današnjega površja. Nariv Homa je gotovo
pokril na zahodnem koncu ozemlja precej mlajših liasnih skladov.
Po tej litološki razčlenitvi jurskih skladov na ozemlju med Mežico
in Slovenj Gradcem in po pregledu njihovih fosilnih ostankov skušajmo
odgovoriti na vprašanje, kako stare so te plasti. Spodnja meja nižjega
člena pisanih apnencev je razen malenkostne litološke razlike in jasne
barvne spremembe glede na sklade pod njimi karakterizirana s fosilnimi
ostanki vrst Neoangulodiscus leischneri, Trocholina (Trocholina) turris.
Involutina turgida, I. liassica in drugimi debelolupinastimi foraminife-
rami, predvsem z lagenidami. Neoangulodiscus leischneri je znan doslej
samo v liasu. V naših zbruskih precej pogostna Trocholina (Trocholina)
turris je prav tako liasna vrsta, ki je bila izjemoma najdena tudi že v re-
tijskem apnencu. Obe vrsti rodu Involutina segata od spodnjega dela
norijske stopnje do kraja liasne serije, vendar sta šele v zlambaškem
laporju in v liasnem apnencu zelo pogostni (Ramovš & Kristan-
Tollmann 1967, 60). Stratum typicum vrste N. leischneri je arietitesni
liasni apnenec (lias «з). Tako nam tipična spodnjeliasna vrsta N. leischneri,
zelo pogostna Trocholina (Trocholina) turris, pa tudi z njima vred zelo
pogostni vrsti Involutina turgida in I. liassica dokazujejo liasno starost
spodnjih pisanih apnencev, N. leischneri pa še natančneje spodnji lias. Ker
v nobenem zbrusku retijskega apnenca še niso bile najdene navedene
foraminifere, mikrofavna tudi s tem kaže, da je na ozemlju med Mežico
in Slovenj Gradcem spodnja meja pisanega apnenca tudi meja med triadnim
in jurskim sistemom. Znano je, da se je v liasu favna menjala; v liasnih
plasteh so mikrofosili večji in imajo debelejše stene hišic kot v retijski
stopnji (F a b r i C i u s 1966, 109), kar razločno kaže tudi favna na obrav-
navanem ozemlju. Med paleontološko dokumentiranim retijskim apnencem
108
in spodnjeliasnim apnencem je samo okoli 10 m apnenca, ki je brez fosilnih
ostankov in po litološki sestavi pripada reti j ski stopnji.
Vrhnji del jurskih skladov je paleontološko manj natančno določen.
Redke mikroforaminifere niso karakteristične. Pač pa nam stopnja raz-
voja koralnega rodu Stylina pove, da plasti z njo niso mlajše od liasa.
Pri ugotavljanju starosti jurskih plasti nam nekoliko pomagajo tudi raz-
mere na Begunjščici, kjer so amoniti toarcijske starosti, enake mikrofavne
kot pisani apnenec pa sedimenti tam ne vsebujejo. To namiguje, da so
plasti med Mežico in Slovenj Gradcem starejše od plasti z amoniti na
Begunjščici in jih zaenkrat uvrščava v spodnji in srednji lias, to je od
spodnjega hettangija do kraja domerija in morda sežejo tudi še v toarcij.
Paleogeografski razvoj
Pri kraju triadne periode se je sklenila sedimentacija večidel neplast-
natega retijskega apnenca. Grebenska sedimentacija je bila že v sami
retijski dobi od časa do časa prekinjena in grebene je prekrilo laporno-
glineno blato, ugodno za življenje prebivalcev morskega dna, predvsem
školjk in brahiopodov.
V spodnjem liasu je bilo sprva vsepovsod na ozemlju med Mežico in
Slovenj Gradcem odprto, sorazmerno plitvo morje z izrednim bogastvom
foraminifer. V takšnem morju so rasle obsežne trate morskih lilij, manj
pa je bilo vmes drugih ehinodermov. Morske lilije so dale velikanske
množine organskega detritusa, ki so ga tokovi prenašali s trat v okolico.
Mikritska osnova v trohitnem apnencu ne govori za bližino obrežja, pa
tudi ne za posebno močno se premikajočo vodo. Tudi v foraminifernem
apnencu je zdaj več, zdaj manj ostankov ehinodermov, kar tudi kaže
na odprto in bolj mirno morje brez večjega vpliva terigene komponente.
Drugje je rdečkasti mikrit lahko tudi brez fosilnih ostankov ali pa so
v njem zelo redki. Sedimentacijski prostor se je v spodnjem hettangiju
zelo počasi pogrezal, bila je tam popolna oksidacija železa in razkrajanje
organske substance. Sedimentacija je morala biti zelo počasna, vršilo pa
se je tudi podmorsko preperevanje. Sedimente karakterizira oksidni in
hidroksidni pigment. V tem okolju je bilo bogato življenje, predvsem
foraminifer, morskih lilij in juvenilnih cefalopodov.
Na morskem dnu so bile večje in manjše globeli ali večji nižje ležeči
prostori. Vanje je polzel z višjih delov material, se drobno gubal in trgal.
Podmorska erozija je dala intraformacijsko brečo, ki je prav tako na-
stajala v kotanjastih prostorih med vzdignjenimi hrbti.
Pozneje se je začelo celotno ozemlje dosti hitreje pogrezati, sedimentiral
se je zelenkasto sivi ploščasti laporni apnenec, ki kaže na redukcijsko
okolje. Pigment je sulfidni. Debelina tega sedimenta je zato tudi dosti
večja kot spodnjega člena. Plošče so tanko plastnate. Fosilni ostanki
kažejo, da je bilo v tem okolju skromno in enolično življenje. Prevladovali
so kremenasti organizmi (radiolarije in silicispongije), foraminifere so
bile, kot kaže, le redke.
Nato so se povrnile sedimentacijske razmere z življenjskimi pogoji
kot v hettangiju, ki pa so sedaj trajale veliko dalje in zato je debelina
109
zgornjih pisanih apnencev veliko večja. Razmere pa se niso spremenile
povsod istočasno, marveč nekje prej, drugje pozneje.
Že v srednjem liasu ali morda še pozneje se je povečalo pogrezanje
morskega dna, rdečkaste sedimente je nadomestilo enolično svetlo rjavo
apneno blato. Življenjski pogoji tudi sedaj niso bili posebno ugodni. V tem
apnencu je še največ fosilov kremenastih organizmov, zelo redke so
foraminifere. Tedaj so nastale tudi majhne koralne trate, ki pa se zdaleč
niso mogle tako razbohotiti kot koralni grebeni v triadni periodi.
Vpogled v poznejša dogajanja v jurski periodi so nam na ozemlju
med Mežico in Slovenj Gradcem zakrila tektonska dogajanja in v pre-
cejšnji meri tudi erozija.
Povzetek
Jurske sklade v Karavankah med Mežico in Slovenj Gradcem so raz-
iskovali Lipoid, Rolle, Stur, Teller, Heritsch & Kühn
in Struci. V zadnjem času sta jih Ramovš in R e b e k podrobno
obdelala in jih razčlenila v naslednje 4 litološke člene: 1. spodnji pisani
apnenec, 2. zelenkasto sivi laporni apnenec, 3. zgornji pisani apnenec in
4. svetlo rjavi gosti apnenec.
Med norijskimi in retijskimi plastmi je diskordanca. Konkordantno na
retijskem apnencu s Pteria contorta in Terebratula gregaria pa leži spodnji
pisani apnenec (rdečkast, rjavkast in modrikast, masiven in gost), debel
do 30 m, včasih z intraformacijskimi brečami. V tem litološkem členu so
značilni vložki fosilifernega apnenca, debeli do nekaj metrov. V rdeč-
kastem krinoidnem apnencu so skoraj samo krinoidni ostanki. V drugem
fosilifernem apnencu so razen krinoidnih ostankov številne foraminifere:
Neoangulodiscus leischneri, Trocholina (Trocholina) turris, Involutina tur-
gida, I. liassica, Lagenidae idr. ter redki juvenilni amoniti. V drugih
plasteh rdečkastih vložkov prevladujejo juvenilni amoniti (tabla IV, si. 1).
V gorčično rjavkastem gostem apnencu so številni ostanki kremenastih
organizmov in posamični aptihi.
Spodnji pisani apnenec navzgor in deloma tudi lateralno prehaja v ze-
lenkasto sivi ploščasti laporni apnenec (50 do 170 m debel). Vsebuje do
10 °/o kremenice, ki je včasih v lečah in gomoljih. Pirit je pogost, prav tako
limonitne nodule. Fosili tega litološkega člena so kremenasti organizmi
(radiolarije, silicispongije), zelo redki so foraminifere in aptihi.
Te globljemorske plasti ponovno prehajajo v fosiliferni zgornji pisani
apnenec, ki je litološko in favnistično enak kot spodnji pisani apnenec.
več nivojih vsebuje številne krinoide (tabla 4, si. 2), drugje številne
foraminifere (tabla 1, si. 1, 2; tabla 2, si. 1 do 4), toda druge plasti so
dostikrat brez fosilov ali so zelo redki. V sredini tega litološkega člena
je aptihni apnenec. V nekaterih plasteh so v krinoidnem apnencu precej
pogostni juvenilni amoniti (tabla 3, si. 1). V zgornjem delu zgornjega pisa-
nega apnenčevega člena je siv gost apnenec s številnimi brahiopodnimi
lupinami (tabela 3, si. 2).
Zgornji pisani apnenec više postopoma prehaja v enolični gosti svetlo
rjavi apnenec z redkimi radiolarijami in zelo redkimi foraminiferami
110
(Frondicularia sp.). V neplastnatem apnencu zgornjega dela tega apnenca
je bila najdena korala Stylina s primitivno zgradbo. Doggerske in malm-
ske plasti niso bile odkrite.
Spodnji pisani apnenec z liasno vrsto Neoangulodiscus leischneri, zelo
pogostno vrsto Trocholina (Trocholina) turris (je zelo redka v zgornji
triadi in pogostna v liasu) in pogostnima Involutina turgida in L liassica
je spodnjeliasne starosti. V zgornjetriadnih plasteh v Karavankah v šte-
vilnih zbruskih še ni bila najdena nobena omenjena vrsta. Tudi to kaže,
da je spodnja meja spodnjega pisanega apnenca meja med triado in
juro v tem delu Karavank.
Vrhnji litološki člen (svetlo rjavi apneec) pa po razvojni stopnji korale
Stylina skoraj gotovo ni mlajši od liasa. Vse jurske sklade med Mežico
in Slovenj Gradcem uvrščata avtorja v spodnji in srednji lias, deloma
pa so verjetno še toarcijske starosti.
THE DEVELOPMENT OF THE JURASSIC BEDS BETWEEN ME2ICA
AND SLOVENJ GRADEC IN THE KARAVANKE MOUNTAINS
Anton Ramovš and Rado Rebek
The authors divided the Jurassic beds of the region between Mežica
and Slovenj Gradec in the following four lithological members: 1. the lower
variegated limestone, 2. the greenish grey marly limestone. 3. the upper
variegated limestone, and 4. the light brown dense limestone.	i
There is an unconformity between the Norian and the Rhaetian beds.
Conformably on the Rhaetian limestone with Pteria contorta and Tere-
bratula gregaria lies the lower variegated limestone (reddish, brownish
and bluish; massive and dense), up to 30 m thick, sometimes with intra-
formational breccia. In this lithological member there are characteristical
intercalations of the fossiliferous limestone, up to several meters thick.
In the reddish crinoid limestone there are almost only the remains of
crinoids to be found. In the other fossiliferous limestone there are besides
the crinoids numerous foraminifers: Neoangulodiscus leischneri, Trocholina
(Trocholina) turris, Involutina turgida, I. liassica, Lagenidae etc., and
rare juvenile ammonites. In other intercalations of the reddish limestone
ammonites prevail (Table III, fig. 1). In the mustard brounish dense
limestone there are numerous rests of siliceous organisms and isolated
aptyches.
The lower variegated limestone grades upwards and partly also laterally
into the greenish grey platy limestone (thickness 50—170 m). It contains
up to 10 "/o of quartz, sometimes in lenses and nodules. Pyrite is frequent,
as well as limonite nodules. The fossils in this lithological member are
the siliceous organisms (radiolaries, silicispongiae), very rare are the
foraminifers and the aptyches.
These sediments of the deeper sea pass again into upper variegated
limestone which is similar lithologically and faunistically to the lower
111
variegated limestone. In several horizons it contains numerous crinoids
(Table IV, fig. 2), in others numerous foraminifers (Table I, fig. 1, 2;
Table II, fig. 1—4), but other beds are often without fossils, or they are
extremely rare. In the middle part of this lithological unit there is the
aptychean limestone. In some beds of the crinoid limestone the juvenile
ammonites are rather abundant (Table III, fig. 1). In the top part of the
upper variegated limestone there is a grey dense limestone with numerous
brachiopod remains (Table III, fig. 2).
The upper variegated limestone gradually passes into the uniform dense
light brown limestone with rare radiolaria and very rare foraminifers
(Frondicularia sp.). In the non-stratified limestone of the upper part of
this member, the coral Stylina has been found, displaying a primitive
structure. Dogger and Malm beds have not been discovered.
The lower variegated limestone, with the species Neoangulodiscus
leischneri, with the very frequent species Trocholina (Trocholina) turris
(which is very rare in the Upper Triassic, and very frequent in the Lias),
and the frequent Involutina turgida and Í. liassica, is of the Lower
Lias age. In the Upper Triassic beds in the Karavanke none of the
mentioned species has been found up to now in numerous thin sections.
This fact also indicates that the lower boundary-of the lower variegated
limestone represents the boundary between the Triassic and the Jurassic
in this part of the Karavanke Mountains.
The upper lithological member (the light brown limestone) according
to the development stage of the coral Stylina, almost certainly could not
be younger of the Lias. The authors range all the Jurassic beds in the
region between Mežica and Slovenj Gradec into the Lower and the
Middle Lias, and in part possibly also in the Toarcian.
Further, the palaeogeographic conditions in the Lias age in this part
of Karavanke are discussed in the paper.
LITERATURA
Heritsch, F. & Kühn, 0.1941, Die Südalpen. V knjigi F. X. Schaffer,
Geologie von Oesterreich. F. Deuticke, 233—301, Wien.
Kristan-Tollmann, E. 1962, Stratigraphisch wertvolle Foraminif eren
aus Obertrias- und Liaskalken der voralpinen Fazies bei Wien. Erdöl-Zeitschrift
4, 228—233, Wien.
Lipoid, M. V. 1856, Die alpine Lias- und Jura-Formation im südostlichen
Theile von Kärnten. Jb. Geol. R. A. 7, 193, Wien.
Lipoid, M. V. 1856, Erläuterung geologischer Durchschnitte aus dem
östlichen Kärnten. Jb. Geol. R. A. 7, 332—345, Wien.
Ramovš, A. 1967, Poročilo o paleontoloških raziskavah vzorcev iz okolice
Mežice. Manuskript v geološkem inštitutu FNT in pri SBK, Ljubljana.
Ramovš, A. & Kristan-Tollmann, E. 1967, Die Lias-Schichten
von Stol (Karawanken). Geološki vjesnik 20, 57—62, Zagreb.
R e b e k, R. 1967, Geologija pasu med Uršljo goro in severnim karavanškim
nari vom. Diplomsko delo v rokopisu. Knjižnica katedre za geologijo in paleonto-
logijo FNT, Ljubljana.
Rolle, F. 1857, Geologische Untersuchungen in der Gegend zwischen
Weitenstein, Windisch-Gratz, Cilli und Oberburg in Untersteiermark Jb. Geol.
R. A. 8, 403—465, Wien.
112
TABLA III
PLATE I
1
2
GEOI^OGIJA 13
A. Ramovš in R. Rebek: Razvoj jurskih skladov
TABLA III
PLATE II
1
2
3
A
GEOI^OGIJA 13
A. Ramovš in R. Rebek: Razvoj jurskih skladov
TABLA III
PLATE III
GEOI^OGIJA 13
A. Ramovš in R. Rebek: Razvoj jurskih skladov
TABLA III
PLATE IV
GEOI^OGIJA 13
A. Ramovš in R. Rebek: Razvoj jurskih skladov
Rolle, F. I860, Ueber einige neue oder wenig bekannte Molluskenarten
aus secundären Ablagerungen, S. B. Akad. Wiss. 40, Wien.
Stur, D. 1871, Geologie der Steiermark. Graz.
Struci, I, 1961, Geološke značilnosti mežiškega rudišča s posebnim ozirom
na kategorizacijo rudnih zalog. Geologija 6, 251—287, Ljubljana,
Struci, I, 1966, Geološke značilnosti mežiških rudišč in njih okolice.
V knjigi 300 let mežiški rudniki. DRMGT, 115—139, Mežica,
Teller, F, 1888, Kössener Schichten, Lias und Jura in den Ost-Kara-
wanken, Verh. Geol. R. A. Jg. 1888, 110—117, Wien.
Teller, F. 1896, Erläuterungen zur Geologischen Karte der östlichen
Ausläufer der Kamischen und Julischen Alpen (Ostkarawanken und Steiner
Alpen). Geol. R. A., 262 S., Wien.
Besedilo k slikam
Explanation of Figures
TABLA I — PLATE I
SI. 1 in 2. Rdečkasti organogeni apnenec s številnimi foraminiferami (Involutina
liassica (Jones), I. turgida Kristan-Tollmann, I. sp., Trocholina (Trocholina)
turris Frentzen, Lagenidae), ostanki iglokožcev in posamičnimi p>olžki. Srednji
lias, med Ra vn j ako vim in Crnim vrhom. Zbirka katedre za geol. in paleontol.
univ. V Ljubljani, si. 1: zbrusek št. 61/6, si. 2: zbrusek št. 61/4. 10 X
Fig. 1 and 2. Reddish micro-fossiliferous limestone with very common Fora-
minifera (Involutina liassica (Jones), I. turgida Kiústan-Tollmann, I. sp.,
Trocholina (Trocholina) turris Frentzen, Lagenidae) and echinoderms. Juvenile
smails and other fossils are not so common. Middle Liassic. Locality: Between
Ravnjak and Cmi vrh mounts. CoU. Inst. Geol. Paleontol. Undv. Ljubljana,
Fig. 1: thin section n. 61/6, Fig. 2: thin section n. 61/4. 10 X
TABLA II — PLATE II
Mikrofosili iz liasnih plasti med Ravnjakovim in Cmim vrhom.
SI. 1. Involutina liassica (Jones). Zbrusek št. 61/6, 110 X
SI. 2. Trocholina (Trocholina) turris Frentzen, lagenide in ostanki ehinodermov.
Zbrusek št. 61/4, 50 X
SI. 3. Trocholina (Trocholina) turris Frentzen, Involutina sp., lagenide in ostanki
ehinodermov. Zbrusek št. 61/2, 50 X
SI. 4. Neoangulodiscus leischneri Kristan-Tollmann in ostanki ehinodermov.
Zbrusek št. 61/1, 125 X
Vsi zbruski so v zbirki katedre za geol. in i>aleontol. univ. v Ljubljani
Microfossils found in Liassic strata between Ravnjak and Crni vrh mounts.
Fig. 1. Involutina liassica (Jones). Thin section n. 61/6, 110 X
Fig. 2. Trocholina (Trocholina) turris Frentzen, Lagenidae and echinoderm
remains. Thin section n. 61/4, 50 X
Fig. 3, Trocholina (Trocholina) turris Frentzen, Involutina sp., Lagenidae and
echonoderm remains. Thin section n. 61/2, 50 X
Fig. 4. Neoangulodiscus leischneri Kristan-Tollmann and echinoderm remains.
Thin section n. 61/1, 125 X
Coll. Inst. Geol. Paleontol. Univ. Ljubljana
TABLA III — PLATE III
SI. 1. Rdečkasti organogeni apnenec s številnimi juvenilnimi amoniti in ostanki
iglokožcev. Spodnji lias, na cesti severozahodno od Cmega vrha
Zbirka katedre za geol. in paleontol. univ. v Ljubljani, zbrusek št. 79/2. 10 X
8 — Geologija 13	113
SI. 2. Rumenkasto sivi organogeni apnenec s številnimi brahiopodnimi ostanki.
Srednji lias, na cesti južno vzhodno od Ravnjakovega vrha. Zbirka katedre za
geol. in paleontol. univerze v Ljubljani, zbrusek št. 226e/l. 10/X
Fig. 1. Reddish fossiliferous limestone with numerous juvenile ammonoids and
echinoderm remains. Lower Liassic, on the way NW from Crni vrh mount.
Coll. Inst. Geol. Paleontol. Univ. Ljubljana, n. 79/2. 10 X
Fig. 2. Yellowish-grey fossiliferous limestone with numerous brachiopod remains.
Middle Liassic, on the way SE from Ravnjakov vrh mount. Coll. Inst. Geol.
Paleontol. Univ. Ljubljana, n. 226e/l. 10 X
TABLA IV — PLATE IV
SI. 1. Rožnati gosti apnenec s številnimi ostanki radiolarij, z redkimi ostanki
iglokožcev in lagenid. Srednji lias, zahodno od Homa. Zbirka katedre za geol.
in paleontol. univ. v Ljubljani, zbrusek št. 712/1. 10 X
SI. 2. Rdečkasti trohitni apnenec s številnimi ostanki krinoidov in posamičnimi
juvenilnimi amoniti. Srednji lias, pod cesto južnovzhodno od Ravnjakovega
vrha. Zbirka katedre za geol. in paleontol. univ. v Ljubljani, zbrusek št. 226. 10 X
Fig. 1. Rosy Radiolaria limestone. Echinoderm remains and Lagenidae are rare.
Middle Liassic, W from Hom mount. Coll. Inst. Geol. Paleontol. Univ. Ljubljana,
thin section n. 712/1, 10 X
Fig. 2. Reddish crinoidal limestone. Juvenile ammonoids are not so common.
Middle Liassic, bellow the way SE from Ravnjakov vrh mount. Coll. Inst Geol.
Paleontol. Univ. Ljubljana, thin section n. 226. 10 X
114