Poštnina platana v gotovini. Izhaja vsak torek, Četrtek In soboto. Cena posamezni številki Din. — 50. TRGOVSKI LIST r' ČASOPIS ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO IN OBRT. UrtdnlKro In upmvnIStvo Je v Ljubljani, GradISČe 8tev. 17/1. — Dopisi se n« vračajo — Slev. prt Čekovnem uradu v Ljubljani 11.953. — štev. telefona 553. Naročnina ia ozemlje SHSi letno D 60*—, za pol leta D 30*—, za fptrt leta D 15'—, mesečno 0 5* — , ea Inozemstvo D 90’—. — Plača In loti se v Ljubljani LETO V. MUBLJANA, dne 9. maja 1922. ŠTEV. 55. List stane od 1. marca 1922: celoletno Din. 75.—, t. j. (K 300.—); polletno Din. 37.50, t. j. (K 150.—); četrtletno Din. 18.75, t. j. (K 75.—); mesečno Din. 6.25, t. j. (K 25.—). Genovska konferenca. Iz kaosa poročil, katere vrže v svet cela masa na enem in istem mestu zbranih časnikarjev in časnikaric vseh mogočih političnih prepričanj, od katerih se mnogi trudijo, ne samo, da bi zalagali svoje čitalce z interesantnimi in senzacionelnimi novicami, ampak tudi, da bi sami vodili visoko politiko, je sicer zelo težko si ustvariti zanesljivo sodbo o posameznih fazah konference, vsekakor pa je to, kar je postalo iz teh poročil že historično dejstvo, zado-ste povod, da si smemo ustvariti precej pesimistično sodbo o rezultatih konference. Da nam prinese konferenca iznenadenja, je bilo pri takem sestanku, kjer je zastopanih par tuca-tov držav in kjer naj bi sedeli zma-gajci in zmagani prvikrat eden zraven drugega kot enakopravni pri isti mizi, že vnaprej pričakovati, toda optimistično naziranje sklicateljev in narodov je vseeno upalo, da bode iznenadenja ugodna. Upalo se je, da bodo izpadle omejitve, ki so se na zahtevo Francije postavile kot predpogoj konference in ki so kategorično določile, da se ima na konferenci izločiti vsaka debata o mirovna pogodbi fti o reparacijah, toda zgodilo se je nasprotno. Prepad med Francijo na eni strani in Nemčijo in Rusijo na drugi strani, je postal še širji in globlji, ki se ga ni, ne glede na to, da poteka konferenca mimo dalje, niti premostilo. V tem momentu se nam zdi umestno, podati sumarično sodbo o konferenci, v kolikor je to sploh mogoče, pod neposrednim vtisom dogodkov in na podlagi neznatnega znanja o tem, kar se godi za kulisami, kar igra na taki konferenci veliko večjo vlogo, nego oficielne debate v sejnih dvoranah. — Čisto jasno je, da nahajamo v Genovi tri struje, ki se dajo že danes precej precizno ločiti ena od druge. Skrajno levo strujo vodijo zastopniki sovjetske Rusije, na čelu srednje struje stoje Angleži, skrajno levico zastopa^ pa Francija. Ako držimo pred očmi delitev genovske konference v ravno imenovane tri struje, nam bo mnogo lažje zasledovati dogodke pri konferenci, si bomo znali mnogo lažje razlagati kam stremijo predlogi različnih delegacij, kaj po-menja vsak posamezni korak zastopnikov različnih držav. Francozi so prišli v Genovo, da bi tam vprizorHi gledališko predstavo, ki Hi bila po vsebini in značaju slična lapmediji vprizorjeni v Versaillesu v onih časih, ko je bil vesoljni svat prepričan, da je napočila po porazu nemškega imperijalizma, tei vseh drugih imperialističnih teženj doba resnične demokracije, bratstva in sporazuma med narodi sveta. Kakšen je bil potek pariških konferenc in kako grd sad so obrodile, je znano vsakemu, ki je zasle- doval politične svetovne dogodke zadnjih let. Francija hoče na genovski konferenci igrati vlogo kot jo je igrala na mirovnih konferencah v Parizu, kar je Barthou pokazal že prvi dan, ko je kategorično izjavil, da ne bodo Francozi nikdar pustili, da bi se razpravljalo na tej konferenci o raz-oroženju zavezniških armad. Bar-Ihou, ki brani interese velikih kapitalistov,, ki imajo svoje kapitale mrtvo naložene v raznih državnih posojilih in ki brezpogojno zahtevajo, da bi se jim povrnilo one švote, ki so jih izgubili tekom vojne in tudi ako bi se radi tega moralo pahniti ves drugi svet v skrajno nesrečo, je pričakoval, da se bodo Rusi brez ugovora uklonili diktatom zavezniške diplomacije, ter bodo na stežaj odprli velika vrata k naravnim zakladom Rusije. Lloyd Georgeova poiitika je politika zaščite trgovine in industrije. Lloyd George je zastopnik onih kapitalistov, ki imajo svoje premoženje investirano v trgovini in industriji, ki si tedaj želijo, da se ti dve panogi gospodarskega življenja čim prej ozdravijo in da se svetovno gospodarstvo kmalu vzpostavi. Njegova politika je tedaj politika kompromisa med dfesnico in levico, med konservativnimi Francozi na eni In Rusi na drugi strani, ki stremijo za radikalnimi izpremembami, ki vidijo, da zavisi ozdravljenje sedanje mizerije samo od radikalne reforme družabnega življenja. Od rezultatov boja, ki s« vrši med Barthou-jem in Lloydom Georgem na eni strani in med Lloydom Georgem hi čičerinom. na drugi strani, zavisi končni uspeh konference. Diference med Lloydom Georgem in čičerinom niso tako velike kakor, so diference med' Lloydom Georgem in Barthou-jem. Med tem, ko stremita prva dva po udejstitvi svojega programa mirnim potom, bi bila Bar-thou-jeva struja pripravljena v svrho da reši svoje kapitale, eventuelno tudi začeti novo vojno. Kaj čuda, ako se tedaj mržnja skoro cele, trezno misleče Evrope obrača proti Barthou-jevi politiki. Samoupravne finance. V zmislu določb Vidovdanske ustave je bila izdana dne 26. aprila uredba o parcelaciji države na oblasti in sreze. Obenem ž njo je izšel zakon o splošni upravi in zakon o oblastni ter srezki samoupravi. Te trije zakoni so zelo dalekosežnega pomena in le sumljivo pomenljivo se nam zdi, da je dnevni tisk tako tiho prešel preko mnogobrojnih vprašanj, ki so obsežena v teh zakonih. Ne vemo zakaj ni smatral za oportuno spustiti se nekoliko v meritorna razmotrivanja raznih važnih določb omenjenih zakonov, ko je vendar vedno razpoložen za stvari, ki so mnogo bolj kratkotrajnega ali celo dnevnega pomena. Nimamo namena spuščati se tu v obširno debato glede samoupravnih Mprašanj. Iz vsega nas zanimajo predvsem in najbolj določbe, ki bodo vsled tega že letošnjo jesen praktično aktuelna. Oblasti kakor tudi srezi imajo samostojne proračune. Med izdatke oblastnega proračuna spadajo po členu 72 — 1. vsi izdatki, ki padejo po posebnih zakonih v breme oblasti, 2. osebni izdatki za oblastno skupščino, oblastni odbor, oblastne urade in zavode, 3. materijalni izdatki za oblastno skupščino, oblastni odbor, oblastne urade in zavode, 4. odplačevanje oblastnih dolgov in obresti, 5. davki in takse, ki bi po zakonu bremenile oblast kot pravno osebo in 6. izdatki za nepredvidene potrebe. — Tem izdatkom stojijo po čl. 73 sledeči dohodki nasproti: 1. dohodki od premoženja, ki pripada oblastem, 2. dohodki iz različnih oblastnih zavodov, naprav, podjetij, del itd. 3. samostojni oblastni davki in takse, 4. oblastne doklade n» državne davke. Razen tega samoumevno še različni izredni dohodki iz daril zapuščin, prodaje oblastnega imetja, dobički pri posojilih itd. Člen 74 določa, da se bo oblastvene dajatve, dokler se ne izda zakon o samostojnih davkih in taksah, predvidevalo v oblastnem proračunu, katerega odobri finančni minister. Oblastne takse pa, ki se imajo pobirati za uporabo, uživanje in izkoriščanje oblastnih ustanov in zavodov ter podjetij, določi oblastna skupščina sama. Oblastne doklade do viSine 50% državnih neposrednih davkov, v kar se računa tudi državne .doklade na neposredne davke, ima pravico predpisati oblastna skupšSna sama. Za doklade nad 50% pa je petreibno odobreiije finančnega ministra. Finančni minister odobri tudi samostojne davke in takse, ki so predvideni v proračunu oblasti, dalje oblastvena posojila preko 10 milijonov dinarjev. Ako finančni minister proračuna ne reši tekom enega meseca, smatra se, da je bil proračun odobren. Oblastne davke, doklade, in takse bodo pobirali organi državne davčne uprave. Da si napravimo sliko, kolike svote bodo rabile oblasti za svoje proračune, je treba, da pogledamo, katere zadeve spadajo v samoupravno kompetenco oblasti. V delokrog oblastne samouprave spadajo po čl. 2 zakona o oblastni in srezk-i samoupravi sledeče zadeve: 1. oblastne finance, 2. stavbeni predpisi in oblastna javna dela (graditev lokalnih železnic, prekopov, pristanišč, mostov, cest, avtomobilnih in zrakoplovriih zvez, regulacija potokov in hudournikov, obrambna dela proti povod-njim, izkoriščanjem naravnih bogastev itd.) 3. skrb za napredek oblastnih, gospodarskih interesov, kmetijstva, živinoreje, vinogradništva, sadjar-stifc, gozdarstva, rečnega ii jezerslte-ga ribarstva, lova kakor tudi za tehnični poljedelski napredek. 4. podpiranje obrtov, industrije, in zadružništva v oblastvih . 5. uprava oblastnega premoženj in snovanje ter obratovanje oblastnih gospodarskih podjetij, 6. skrb za narodno zdravje kakor tudi za vse naprave, za napredek zdravstvenega stanja v oblasti; uprava in izkoriščanje zdravilnih vod in vrelcev, za katere dobijo koncesijo od države, 7. skrb za socijalne naloge v oblasti, 8. oblastni humanitetni zavodi, 9. oblastne prometne naprave, 10. sodelovanje za prosvetni napredek v oblasti, 11. sodelovanje pri strokovni izobrazbi v oblasti, 12. sodelovanje za napredek pomorskega ribarenja, 13. snovanje in zdrževanje hranilnih in kreditnih zavodov, zavodov za vzajemno podporo in zavarovanje, skrb za prehrano prebivalstva v časih slabe letine, in elementarnih nezgod, 14. nabiranje in sestavljanje statističnih podatkov za potrebe samoupravnih oblasti, 15. splošna skrb za reševanje gospodarskih in kulturnih nalog, ki so čisto oblastnega značaja, 16. oddaja mnenj o zakonskih predlogih na zahtevo vlade, ki se tičejo oblasti kakor tudi drugih zadev. Razen tega se lahko še drugi posli in zadeve zakonitim potom poverijo oblastni samoupravi. Ž eno besedo vse zadeve notranje politike, prosvete, narodnega zdravje, obrti in industrije, socijalne politike in poljedelstva spadajo pod oblasti in deloma tudi pod sreze. Izvrševanje nalog, ki jih navaja odnosno nalaga oblastim zakon, bo stalo ogromne svote in danes je že gotovo eno, da se bo morala oblast poslužiti vseh v zakonu predvidenih finančnih sredstev do skrajne mere, d« bi zadostila vsaj deloma svejim nalogam. Zakon o sameupravah pa je v tem oziru namenoma nejasen in ne določa nič natančnejšega, na katere državne davke in doklade se smejo udariti oblastne doklade, ali na vse, ali samo na nekatere in katere. Pri tem je ravno velika nevarnost, da bodo tudi oblastne skupščine, kakor dela dosedaj centralna vlada najbolj bremenile z davščinami one stanove, ki bodo v skupščini v manjšini, odnosno ki tam sploh ne bodo zastopani. H koncu še en interesanten moment. Poleg oblasti z oblastnimi skupščinami, bomo imeli, hvala bogu, tudi okrajne skupščine in oblasti, ki bodo imele podobno kompetenco samo v nekoliko ožjem obsegu, ki bodo seveda tudi samostojno bud-žetirale in določale samostojno davke, takse in doklade kakor oblasti. Tako vsaj določa člen 11 zakona. — In konečno pridejo še že obstoječe občine s svojimi zahtevami, ki mnogokrat niso ravno majhne. Davkoplačevalcem se odpirajo krasni iz-gledi v bodočnost in sicer že v najkrajši dobi, namreč letošnjo jesen: Občinske davščine, srezke, oblastne, in konečno državne vseh oblik in vrst. Da »e bj pa nastala kakšna pomota, je previdni gospod finančni minister že lani spremenil vse bivše avtonomne ^deželne) doklade, h katerim je prištel še vse vojne doklade bivše Avstrije, v enotne državne doklade ali prireže, češ, vsaj dežel ni več, zato se doklade podržavijo. Na ta način smo prišli v sisteta, da znašajo državne doklade k direktnim davkom več kot davki sami. Sedaj pa se tem lažje vpeljejo kot samoumevna dajatev za blagoslovljeno I TRGOVSKI LIST samoupravo nove dajatve. 0 oprostitvi bivših deželnih doklad za oblastne doklade seveda ne bo smelo biti niti govora in se bode gotovo vsak poskus za dosego te nemedure zavrnil. Zdi pa se nam, da visi cel račun financ naših bodočih samouprav precej v zraku in da so tvori-telji tega zakona delali račun brez krčmarju. Občni zbor zveze obrtnih zadrug. Deželna zveza kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani, je imela dne 7. t. m. v sejni dvorani mestnega magistrata svoj redni občni zbor. . Zvezni načelnik g. E. Franchetti je konstatiral sklepčnost, ter otvoril občni zbor s prisrčnim pozdravom navzočih. Posebej je pozdravil zastopnika ministrstva trgovine in industrije g. dr. Pfeifer-ja in g. doktor Pekle-ja, zastopnika južnoštajerskih obrtnih zadrug g. Založnika, zastopnika trgovske in obrtniške zbornice g. Mohoriča in g. dr. Plessa ter zastopnika zveze trgovskih gremijev g. Zebal-a. Po pozdravnem govoru je podal g. Franchetti obširno poročilo o zveznem delovanju, iz katerega posnamemo v glavnem sledeče: Po dolgem mrtvilu, v katerega je privedel vojni in povojni čas vsako obrtno gibanje, se je začelo tudi med slovenskimi obrtniki živahno vrvenje in novo življenje. Pod geslom »v slogi je moč« so nastopali organi-zatorji-voditelji na plan, ter položili temelje za mogočno obrtniško organizacijo. — Zahvaljuje se trgovski in obrtniški zbornici, ki je pomagala Zvezi osobito s tem, da ji je prepustila proti nizki najemnini dve sobi za uradovanje. Oživele so se obrtno-nadaljevalne šole, ter po prizadevanju Zveznega načelnika se je posrečilo tudi, dobiti za vzdrževanje teh šol potrebne prispevke. Napravilo se je korake za uvedbo obrtnih tečajev ter pospeševalo ustanovitev novih zadrug. in reorganizacijo starih. »Obrtni vestnik«, ki ima za Zvezo, zadruge in za obrtnike sploh, vedno odprte predale, zasluži, da ga obrtništvo vsestransko podpira in širi. Poročilo se je vzelo z odobravanjem na znanje, nakar je podal g. Franchetti blagajniško poročilo. — Aktiva: Saldo blagajne 31 /XII 1922 ................... 14352 54 Saldo poštne hranil, dne 31 /XII. 1922 ... . 633802 Saldo kmečke hranil, dne 31 ./XII 1922 .... 200- Saldo Obrtne banke dne 31,/XII. 1922 . . . ■ 19781- 4067156 Premičnine............................J&jT70 Terjatve na naročnini................20000 — Terjatve na inseratih.............. 1440 — Primanjkljaj ....................... 1132014 7672940 Podlistek. M. Savič. liolo Industrija In olntl (4. nadaljevanje.) V Bosni in Hercegovini ne zadošča produkcija zelenjave niti za domačo potrebo, marveč se mora mnogo zelenjave za Sarajevo dovažati iz Bačke. V Srbiji se pridela zelenjavo za domačo porabo, in sicer pridelujejo vrtnarji razen zelenjave tudi sadike za zelje, papriko in praziluk, rdeče in črne paradižnike, katere kmetje kupujejo in doma nasajajo. Drugače ima vsak kmet samo malo vrta, kjer razen navedenih pridelkov sadi čebulo in zeleni fižol. Vrtnarstvo v Srbiji je samoniklo in ni nastalo po prizadevanju države. Vrtnarstvo v vasi Višnjici pri Beogradu je uvedel kmet, ki se je na prisilnem kaznenskem delu v Topčideru naučil vrtnarstva in se je po prestani kazni začel ba-viti z vrtnarstvom. Drugi so se naučili od nfega in tako se je razvilo vrtnarstvo po celi vasi. Pri vsakem večjem mestu se nahajajo vrtnarji. Mitroviča jih ima 18, Vučitrn 3, vas Šutkovac, sokoliška občina pri Mi- Pasiva : Deleži ............................6900 — Tisk. skl........................ 68124-40 Krš. dr....................... . 1705 - 76729 40 Po predlogu g. Primožiča dalo se je g. blagajniku absolutorlj. Tudi se je soglasno odobrilo proračun, lri znaša celokupno v izdatkih 107.600 kron in sicer: Za najemnino pisarne 1200, za kurjavo in razsvetljavo 2400, za pisarniške potrebščine 6000, za poštnino 6000, za tiskovine 10.000, za plačo uredniku 36.000, za plačo uradnici 24.000, za potne stroške 20.000, za prispevek bolniški blagajni in pok. skladu 2000. Glede prispevkov za kritje proračunskih stroškov so bili pa navzoči različnega mnenja. G. Kordelič je predlagal naj bi svote, ki- so potrebne za kritje Zveznih stroškov, pobirala trgovska in obrtniška zbornica s tem, da bi zbornični proračun za to svoto povišala. Drugi so bili mnenja, da je od načelstva predlagana svota 40 K za člana previsoka in da bi jo posamezne zadruge ne mogle izterjati. G. Zebal je povdarjal, da so za uspešno delovanje zveze denarna sredstva neobhodno potrebna. Od zveznega odbora se zahteva, da brani interese obrtniškega stanu, da olajša in odpravi težkoče, ki ovirajo razvoj obrtništva, toda brez denarnih sredstev ne more odbor vršiti svoje naloge. V debato so posegli tudi še drugi zadružni zastopniki in slednjič je večina glasovala za predlog načelstva. G. Založnik je govoril o neugodnih prilikah v obrtništvu, ter nagla-šal naj bi obrtniki polagali veliko važnost na vzgojo obrtnega naraščaja in na tesno organizacijo. Po poročilu g. Franchettija o ustanovitvi mojstrske bolniške blagajne se je sklenilo, naj Zvezni odbor to vprašanje temeljito prerešeta, naj stopi tozadevno v stike z zvezo južnoštajerskih obrtnih zadrug, in v zvezo gostilničarskih zadrug, ter na to pripravi pravila ter podvzame vse potrebne korake za udejstvitev tega vprašanja. G. dr. Pless je referiral o mojstrski preizkušnji. V svojem govoru je podal v kratkih potezah ves zgodovinski razvoj mojstrske preizkušnje. Pojasnil je stališče in določila sedaj veljavnega zakona, ter povdarjal veliko važnost, katero ima mojstrska preizkušnja za ustvaritev solidne podlage za obrtništvo. Sklenilo se je, naj zveza podvzame vse korake, ki so potrebni, da se omogoči polaganje mojstrske preizkušnje vsakemu obrtniku pri svoji ali sor. zadrugi. Glede fušarjev je omenil g. dr. Pless, da je treba opozoriti ministrstvo trgovine in industrije na zlorabo obrtnih pravic s strani nelegitimnih obrtnikov. G. Kordelič je navajal nekaj primerov s katerimi je dokazal, da vlada tozadevne pritožbe obrtni- trovici 3, Prizren okrog 250, ki pro dajajo v Prizrenu in Djakovici, Tetovo 25, Veles in Skoplje 350, Kuma-novo 130, v mladonagoričanski občini, orašaški in ražanovaški v Kuma-novskem okrugu 36, v Radovišču 110, v Sv. Nikoli 12, Štip 12, Kava-dar 79, Bitolj 101 z 70 pomočniki, Ohrid 15 in Struga 6 vrtnarjev. Južna Srbija ima veliko število vrtnarjev, od katerih Skoplje in Veles prideluje melone, Bitolj pa praziluk kot glavni predmet. Drugače pridela Skoplje tudi okrog 30 vagonov arpadžika. V južni Srbiji bi se dala vpeljati kultura zgodne zelenjave, in sicer v Radovištu, Velesu, okolici Kavadarca, Gjevgjeliji, ki bi lahko popolnoma konkuriralo z italijanskim, posebno okrog kopališča v Gjevgjeliji in Skoplju bi se dala izkoristiti toplota vroče vode za zorenje zelenjave po zimi. V severni Srbiji se nahaja v jase-niškem okraju v občinah Lozovik 6, Velika Plana 11, Saraorce 2, St. Aci-begovac 2, oraški okraj: Smederevo 6, selo Belonivac (valjevski okraj) 3, Valjevo 10, Šabac 12, Ložnica 3, orid-ska občina 83, glumačka 8, okraj ljubički 8, Čačak 10, okolica Čačka 30, Kragujevac 4, Paračin 70, Aleksi-nac 66, Niš 29, okolica Niša 203, Pre- kov premalo upošteva. Zbor sklene Nalrain Haui7 na predlog g. Franchettija resolu- " aeVIZ. cijo, v kateri se pozavlja vlado, da Ker se opaža, da mnogi intere- nemudoma odredi, naj bi postopala senti še sedaj niso povsem na jasnem, obrtna oblastva pri podelitvi obrtnih kako treba ravnati pri nabavi deviz, pravic najstrožje, naj bi potom avo- po rešenju generalnega inšpektorata jih podrejenih organov pazila, da se od 25. februarja 1922, objavlja Odbor obrtni zakoni ne kršijo in ilegitbnni za promet z devizami in valutami v trgovci strogo kaznujejo. Ljubljani naslednje: Glede spremembe zveznih pravil p0 čl. 6 rešenja se morajo iz podse je sklenilo, da se zvezin naslov ročja Slovenije predložiti prošnje za spremeni iz »Deželne zveze kranj- nakup devize odboru za promet z deških o. z.« v »Zvezo obrtnih zadrug v vizami in valutami pri podružnici Ljubljani«. Poleg tega se je sklenilo »Narodne banke« v Ljubljani. Iz do- še nekatere druge spremembe nebi- sedanje prakse je moči razvideti, da stvenega pomena. so najpogostejši naslednji štiri pri- Pri volitvah novega odbora so meri: bili enoglasno izvoljeni sledeči gg.: l.' blago je uvoženo, toda še ne Franchetti, Ravnikar, Kordelič, Kers- plačano; nič, Babnik, Rogelj, Primožič, Spele- 2. blago še ni uvoženo, toda na- tič. Kot namestniki so se izvolili gg.: ročeno je pred 28. 2. 1922; Gjud, Hlebš, More, Dolinar, Urban- 3 blago še ni uvoženo, toda na- čič, Seber. Iz zadrug izven Ljubljane r0ceno po 28. 2. 1922; so bili izvoljeni v odbor gg.: Kuhar 4. deviza je potrebna za kritje Rudolf, Kranj, Ogrič Filip, Novo me- prevoznih stroškov. sto, Simon Fr. Vrhnika, Novak Josip, v 1. primeru se mora predložiti Kranj. Kot računska preglednika se pošnja, kolkovana s kolekom za 2 je izvolilo g. Jemca in g. Novotny-ja. dinarja, te-le vsebine: Po poročilu g. Franchettija o kre- Odboru za promet z devizami in ditu za obrtne- nadaljevalne šole se valutami pri »Narodni banki« kralje- je sklenilo da se odpošlje vladi re- vine Srbo?, Hrvatov in Šimencev, po- solucijo, v katerej se bo povdarjalo, družnici v Ljubljani, da kredit v znesku 300.000 K ki je Na podlagi člena 11 pravilnika o bil določen že leta 1919 za vzdrzeva- reguliranju prometa z devizami in nje obrtno-nadalajevalmh sol, nika- valutami prosim, da se mi izda dovo- kor ne zadostuje, ker so se izdatki ljenje, da si lahko nabavim preko za honorarje in za vzdrževalne stro- »Narodne banke« kraljevine Srba, ske početvonh. /ato se zahteva, da Hrvata i Slovenaca, odnošno njenih se v proračunu za leto 1922 določi filijal, ali pa pri kakšnem drugem za svota 350.000 Dinarjev, ker je dru- f0 pooblaščenem denarnem zavodu gače otvoritev šol za prihodnjo jesen devize izključena. V resoluciji se tudi poudarja, da obstaja zveza pri zahtevi, da se obrtno nadaljevalne šole po- ... , državijo. v Ljubljani, dne Z ozirom na poročila iz časnikov, . Podpis, da namerava ministrstvo prosvete Priloge: ^ podrediti svojemu resortu vse stro- Potrdilo o plačanih davkih, kovne in obrtne šole, oziroma posta- Potrdilo o protokolaciji tvrdke odviti vse v Sloveniji nahajajoče se nosno obrtni list. strokovne šole pod vpliv višjega Fakture, vsaka kolkovana s kol- šolskega sveta, se je sklenilo, da na- kom za 50 par. pravi zveza potrebne korake, ker je (Če je več faktur): seznam faktur v interesu strokovne izobrazbe mla- z njih posameznimi zneski za vsak# dine želeti, da to šolstvo še nadalje valuto posebej, resortira od strokovnega ministrstva. Carinske deklaracije kolkovane • Pri slučajnostih je med drugim kolkom za 50 par. Kolek za 5 Din. za povdarjal g. Iglič o važnosti, katero rešenje. imajo obrtne razstave za razvoj obrt- V primeru pod 2. se mora predlo- ništva, ter priporočal naj bi se vsak žiti prošnja kolkovana s kolekom za obrtnik zanimal za razstave, ki se 2 dinarja naslednje vsebine: bodo vršile tekom leta v Sloveniji. Odboru za promet z devizami in Ker se ni oglasil nikdo več za be- valutami pri »Narodni banki« kralje-sedo, se je načelnik g. Franchetti za- vine Srba, Hrvata i Slovenaca, pohvalil navzočim, ter zaključil zboro- družnici v Ljubljani, vanje. Na temelju čl. 6 resenja ministr- Takoj po končanem zboru se je skega sveta od 25. 2. 1922, I. br. 1957 vršila seja zveznega odbora, v kateri prosim, da se mi dovoli nabaviti te-le se je izvolilo načelnikom zveze dose- devize ........................................ danjega načelnika g. Franchettija, za......................................................................... • podnačelnika j>a g. Ravnikarja. —.................................................... Redne odborove seje se bodo vršile Obvežem se s pniozeno obvezo, vsak zadnii pondeljek v mesecu. da bom za nabavljene devize kupil „ . . .---------~1_.__________. izključno samo ono blago, ki je ozna- V JrSOUSKSm LlStU ! čeno v izdanem odobrenju, ter ga kupi je 15, vasi Bučič, Batušniea, Večji del semen se prideluje do- Gradište, Vilajnica podaljšanje ni- ma, le nekaj se uvaža iz inozemstva, škega vrtnarstva 31, Pirot 15, Lesko- in sicer seme za finejše zelenjave ia vac 90. okolica Beograda 200 kmetov sočivje. Mi moramo stremeti za tem, itd. da si zasiguramo dosedanji izvoz bo- Centri vrtnarstva so Niš, Lesko- disi potom uvoznih olajšav pri trgov-vac, Paračin in Beograd. Iz okolice skih pogajanjih, bodisi s prometnimi Niša se je izvažalo v Bolgarijo in iz olajšavami brzovlakov, brzoparnikov beograjske okolice arpadžik v Nem- za izvoz pridelkov v tu in inozem-čijo. Kulture zelenjave v severni Sr- stvo, in sicer po ugodnih carinskih biji bi se lahko znatno razširile. V postavkah. Srbiji je obstojala sušilnica za^ zeleni PrideioVanje zelenjave predstav- fizol bratov Pesicev v Aleksmcu, ki najbolj&e izkoriščanje, dobre je oskrbovala potrebo Srbijeim izva- * d(f]avne sile in ker imamo zala na Bolgarsko. Ravno tdko je ob- ^ na h krajih predpogoje stojala tovarna konzerv S. Stevano- ' zffodno ;n Za nožno vrtnarstvo, je vica, ki je izdelovala mesne konzer- J da pogkusimo vse, da se na ve s sočivjem. Enako se prideluje v obstoje5ih !,entrihj kakor tudi v kra-Srbiji v Radgojnu 1 Lokosnici v le- ... za to dani predpogoji, skovškem okraju okrog 300.000 kg l. > j ^ g^olj razširi in upelje mlete paprike. intenzivno pridelovanje zelenjave. * * * [z zgoraj navedenih razlogov je treba: 1- da se z državno podporo Mi smo videli, kje in v kakšni omogoči v Južni Hercegovini, Dalma-meri se prideluje pri nas deželne ciji in Južni Sr iji strokovno izobra-pridelke. Videli smo tudi, koliko smo ženim vrtnarjem, a začnejo pridelo-prei izvažali. Pripominjamo, da je vati in izvazati zgodno zelenjavo na kvaliteta našega pridelka boljša ka- ta način, da se poučuje naša mladež kor pa italijanska in je v istem času v produkciji m trgovini z zgodnjo ze-naša zelenjava predpostavljena ita- lenjavo; 2. a se osnuje pri poljedel-lijanskemu, samo da italijansko pri- ^keni ministrstvu poseben vrtnarski haja 14 dni poprej na trg. oddelek, ki ima skrbeti za napredek t g 6 O v S k 1 L J S. t 3 uvozil v predpisanem roku, kakor določa 51. 11 pravilnika o reguliranju prometa z devizami in vautami. Ljubljana, dne 1922. Podpis. Priloge: Obveza, davčno potrdilo, protoko-lacija in fakture (kolkovana vsaka s kolekom za 50 para), kolek za 5 Din. za rešenje. Opomba: Glede faktur, ki so izstavljene po 28. 2. 1922, a je blago naročeno pred 28. 2. 1922, se mora dokazati s korespondenco, komisijskimi kopijami itd., da je blago naročeno pred 28. 2. 1922; ako tak dokaz ni mogoč, morajo biti fakture overovljene od trgovske zbornice do-tične dežele ali pa od tamosnjega našega konzulata. Za vsako fakturo se izda posebno odobrenje, ne pa eno odobrenje za več alktur skupaj, to pa radi tega, da se stranke izognejo ii‘ -prilikam pri carinjenju. Prošnjam, se mora torej priložiti toliko kolekov po 5 Din., kolikor se predloži faktur. Z eno prošnjo se lahko v vseh primerih prosi za devize na temelju poljubnega števila faktur. Ako pa je več faktur priloženih z eno prošnjo, je treba priložiti seznam faktur z njih posameznimi zneski za vsako valuto posebej. Izvoz in uvoz. Dovoljen uvoz žive živine v Italijo. Kmetijsko ministrstvo je prejelo iz Rima uradno poročilo, da je preko Rakeka zopet odprt prost promet žive živine po železnici, če je ta živina namenjena za klalnice v Turinu, Milanu, Trideutu, Trstu, Benetkah, Genovi, Florenci, Neapolju in Rimu. Izvoz barv iz Nemčije v Združene države. Nemčija je izvozila leta 1921 v Združene države 1,050.020 funtov barv, leta 1920 pa 1,155.501 funtov. Izvoz na Špansko. Španski konzulat v Zagrebu javlja, da se mora priložili vsem pošiljkam v Španijo spričevalo u izvoru, na podlagi katerega uživa blago uvoženo iz Jugoslavije v Španijo ugodnosti ocarinjen ja po minimalni carinski tarifi. Pristojbina za legalizacijo vsake spričevalo o izvoru znaša začasno 2 pe-sett, to je 20 dinarjev. Pristojbina se plača v dinarjih. norodnt gospodarske zadeve. Trgovina. Cene kaliju v Nemčiji poskočile. S 1. majem so se dvignile cene kaliju v Nemčiji za 34.25 %■ Nemška uinaaja trgovina. Nemčija je uvozila v marcu 26.4 meterskih stotov blaga v vrednosti 22.9 milijard mark, izvozila pa blaga 21.5 milijonov meterskih stotov v vrednosti 21.8 milijarde mark. Uvozila je največ surovine in polfabrikate. vrtnarstva in konzerviranje vrtnarskih produktov. Ta oddelek bi imel nalogo raziskovati stanje vseh večjih središč in pospeševati njih napredek; 3. da se ustanovijo vrtnarske šole v Velesu, Nišu in Novem Sadu, kjer bi se pridelovalo seme, kjer bi se konzervirali deželni pridelki in ki bi vpeljavale nove kulture in nove načine obdelovanja in predelovanja pridelkov; 4. da se organizirajo produktivne zadruge za skupno nabavo potrebščin in semen, za skupno prodajo in za zgradbo skupnih sušilnic; 5. da se omogoči naselitev vrtnarjev v krajih, ki so za vrtnarstvo ugodni, odnosno modernih vrtnarjev, v krajih, kjer se goji vrtnarstvo; 6. da se omogoči osnovanje cvetličnega^ vrtnarstva v Dalmaciji, Južni Srbiji in južni Hercegovini; 7. da se aktivno pomaga osnovanje tovarne za konzerviranje zelenjave; 8. da se deluje na lo, da se vpelje pridelovanje semen, za kritje naše potrebe in eventuelno tudi za izvoz. 2. Prodakcija in izvoz sadja pri nas. Pri nas se prideluje sadje za domačo potrebo in za izvoz v svežem ali predelanem stanju. Toda naše sadjarstvo niti od daleč ni še doseglo one stopinje, ki bi se v naši za sad- Naša trgovina z Anglijo. Kakor poroča >The EconomisU je uvozila Anglija iz Jugoslavije 1. 1921 759.542 funtov štertingov. Jugoslavija pa je uvozila iz Anglije v istem letu 1,045.705 funtov šterlingov. Naša trgovska bilanca z Anglijo je torej za 313.499 funtov šterlin-gov pasivna ali približno za 94 milijonov dinarjev, če računamo timt za 300 dinarjev. Industrija. Naša sladkorna industrija. Te dni se je vršil v Zagrebu v trgovinski in obrtni zbornici sestanek zastopnikov sladkornih tvomie v naši državi. Na sestanku se je razpravljalo o raznih strokovnih vprašanjih te važne industrijske veje. Koncesije za Kruppove tovarne v Busiji. Po poročilih iz Moskve je pridobila delniška družba Kruppovih tovarn od sovjetske vlade koncesijo, glasom katere se ji pripušča 50.000 desjatin (ruska desjatina znaša 1.0925 ha) za mehanično predelovanje. o«marst«o. Kuponi 20 od sto. Po naredbi finančnega ministrstva so vse finančne uprave začele izplačevati kupone odvzetih 20 od sto kron o priliki markiranja. Iz-plačanje teh kuponov bo trajalo do 1. oktobra, po tem roku bodo ti boni zastarali. Zagreb išče posojila v Angliji. Zagrebški župan arhitekt Vekoslav Heinzl odpotuje prihodnji teden v spremstvu dveh občinskih svetnikov v London, da najame tamkaj za zagrebško mestno občino posojilo v znesku 600 milijonov kron. Osnovanje češko-jugoslovenske zveze denarnih zavodov. Češkoslovaški in ju-goslovenski novčani zavodi bodo osnovali skupno zvezo. Ustanovni zbor zveze se bo vršil v Beogradu, kjer bo ena in druga stran zastopana po 4 delegatih. Csrlna. Povišanje earine v Avstriji. Za ono blago, za katerega uvoz se ne plačuje carina v zlatu, je povišala avstrijska vlada carino. Ta znaša sedaj tisočkrat več kot nominalna postavka. Carinski agio v Italiji znaša v pni polovici maja 256, to je za 100 zlatih lir se plača 356 papirnatih lir (proti 368 v predhodni 14 dnevni dobi. Oamci. Dohodki monopola na vžigalice. Os- ješka tovarna vžigalic >Drava* je plačala v mesecu aprilu 13,987.600 kron kot monopolsko pristojbino. Prometne omejitve. Sprejemanje in odpošiljanje goveje živine za Italijo preko Rakeka, Jesenic in Bistrice Bohinjsko jezero je za klavnico v postajah Trieste, S. Sabba, Trento, Torino, Milano, Venezia, Genova, Firenze, Roma in Na poli zopet dovoljeno. Opozarjamo, da mora vsak izvoznik imeti uvozno dovoljenje italijanske vlade. — Spreje- jerejo posebno ugodni državi lahko dosegla in kar se bo enkrat v bodočnosti doseglo. Preglejmo, kako sedaj stojimo po posameznih pokrajinah. Največ sadja se je izvozilo iz Vojvodine. Tako se je izvozilo iz Subotice letno 1200 do 2000 vagonov črešenj, marelic, breskev, zgodnjih jabolk, češpelj in grozdja. Sadje je prihajalo po največ iz almaškega okraja. Slovita so subotiška jabolka »trčika . Za črešnje in marelice je slovit kraj ob donavski obali od Baje do Koluta. Hruške uspevajo najbolje v Pančevu in Veliki Kikindi. Sl ji ve so najboljše iz okolice Vršca. Za njim prihaja Novi Sad, Telep, kjer je okrog 1000 oralov posajenih z vinogradi, čreš-njami in marelicami. Iz Novega Sada in Petrovaradina se izvozi 1000 vagonov grozdja; črešenj 100 vagonov in 20 do 30 vagonov jagod. Jagode se sadijo v Futogu, kjer so se kmetje od spahijev naučili obdelovanja jagod. Iz obdonavskega Srema: Kamenice, Ledinaca, Rakovca, Čere-vica, Beočina, Iloka, Karlovaca in Bukovca je šlo okrog 500 vagonov sadja razen grozdja na Dunaj in v Budimpešto. Ta pokrajina — Fruška gora — je za sadjerejo blagoslovljena. manje in odpošiljanje vsakovrstne robe za postaje Zemun loko, Beograd loko in Topčider loko je do nadaljnega zopet ukinjeno. Dovoljeno je sprejemati in odpošiljati brzovozno komadno robo, brzopokvarljivo robo v vozovnih nakladah, živad, premog, selitveno robo, režijske pošiljke vojaške pošiljke, predane po vojaških oblastih z uputnicami. Že sprejete in medpotue pošiljke naj iztečejo. Vsem postajam se naroča da strogo uvažujejo to prometno, omejitev. — Sprejemanje in odpošiljanje robe v vozovnih nakladih preko postaje Pas-sau v Nemčijo je dovoljeno le v lomljenem prometu. Pošiljatelj preda pošiljko do poljubne vmesne avstrijske postaje in od te postaje preda pošiljko zopet z novim direktnim tovornim listom v poljubno postajo v Nemčiji. Opozarjamo, da ostane sprejemanje in odpošiljanje robe v vozovnih nakladih za Passau loko še nadalje ukinjeno. Za Passau loko je dovoljena samo živina in sveže meso. Reekspediciji pošiljk so v vseh onih avstrijskih postajah, ki so navedene v naši objavi štev. 5 z dne 26. aprila 1922 še nadalje prepovedane. Kanal Donava—Solun. Med Solunom in Donavo nameravajo zgraditi ameri-kanski kapitalisti kanal, ki bi bil dolg 600 km ter bi sprejemal samo one ladje, ki nimajo več kot 100 ton. Naznanila trgovske In oon-nlska zbornice v Ljubljani. Zbornični prispevki obrtnim in trg. nadaljevalnim šolam. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani je dovolila sledeče prispevke obrtnim in trgovskim nadaljevalnim šolam: 1. Zbornični prispevki obrtnim nadaljevalnim šolani /a leto 1922. Obrtnim nadaljevalnim šolani v Murski Soboti se dovoljuje 2000 Din (8000 K), Ormožu 2000 Din (8000 K), Mengšu 2000 Din (8000 K), Konjicah 1500 Din (6000 K), Ljutomeru 1500 Din (6000 K), D. M. v Polju 2000 Din (8000 1<), Brežicah 1000 Din (4000 K), Radovljici 2000 Din (8000 K), Slovenjgradcu 1800 Din (7200 K), Ribnici 1500 Din (6000 K), Slovenski Bistrici 1000 Din (4000 K), Št. Juriju ob j. ž. 1000 Din (4000 K), Šmarjah pri Jelšah 1500 Din (6000 K), Šmartnem pri Litiji 2000 Din (8000 K), Trbovljah 1700 Din (6800 K*, Št. Vid n. Ljubljano 3500 K (14.000 K), Tržiču 2500 K (10.000), Toplicah pri Zagorju 2000 Din (8000 K), Žalcu 1500 Din (6000 K), Zireh 2000 Din (8000 K). — 2. Zbornični prispevki trgovskim nadaljevalnim šolam za leto 1922. Trgovskim nadaljevalnim šolam v Celju se dovoljuje 1800 Din (7200 K), Ljubljani 3000 Din (12.000 K), Ptuju 1800 Din (7200 kron. 3. Zbornični redni in izredni prispevki obrtnim nadaljevalnim šolam ?a leto 1922. Dovoljuje se obrtno-nadalje-valni šoli v Celju redna podpora 5000 Din (20.000 K), izredna podpora 2000 Din (8000 K), Ljubljani redna podpora 13.000 Din (52.000 K), izredna podpora 5000 Din (20.000 K), Mariboru redna podpora 7500 Din (30.000 K), izredna Na Hrvaškem in v Slavoniji (iz-vzemši Srem) slove požeška jabolka, toda najboljša so iz vasi čečevac. Najbolja jabolka so srčika, ki uspevajo pri zavetini ob hišah. To so zimska jabolka in se jedo pozimi. Cešpljarsko-jabolčni kraj je Požega, Kutjevo, Velika požeška dolina. V Kutjevem ima baron Ivan Turkovič sadni vrt za jabolka od 400 oralov. Drugače slovijo jabolka iz Orahovca. V posavskem delu Slavonije je mnogo češpeljnih dreves. Toda v Slavoniji kmet peče žganje iz njih in jih niti ne suši, niti ne predeluje v marmelado (pekrnez). V Slavoniji se suši hruške, ki se izvažajo v Nemčijo. Izvoz suhih hrušk iz Bosne in Slavonije je znašal 200—400 vagonov letno. Hrvaško Zagorje in Podravina je bogata na jabolkah in kostanju ter se izdeluje tudi jabolčnik. Iz teh krajev se je izvažalo jabolka tudi na Dunaj. Posebno bogato je rodilo leta 1917. V Zagorju se povsod ob poteh nasadijo jablane in kostanji. Kostanj je bolj droban kot goriški. Izvzemši one kraje, ki so za sadjerejo ugodni, uspeva na Hrvaškem in v Slavoniji sadje na sedem let, in sicer eno zelo plodovito, dve dobro, dve slabo in dve leti pa sploh brez sadu. (Dalje prihodnjič.) podpora 2o(MJ Diu (10.000 K), Ptuju r«-dua podpora 18.000 Din (72.000 K), izredna podpora 2000 Din (8000 K), Kranju redna podpora 3000 Din (12.000 K), izredna podpora 500 Din (2000 K), Novem mestu redna podpora 2000 Diu (NOOO K), izredna podpora 500 Din C;000 K). — Vsi prispevki so se dovolili z določilom da je vsaj 50% teh podpor porabiti za nakup učil in drugo polovico šele za pokritje stvarnih potrebščin (kurjave, razsvetljave in postrežbo), eventualno, ako so ti izdatki krili, /a doklado učiteljskim honorarjem. Te podpore, ki se izplačajo takoj, ko predložijo redno pobotHico, veljajo samo za tekoče šolsko leto in šole do 31. decembra t. 1. nimajo od zbornice iuč več pričakovati. Tudi veljajo višine podpor samo za to leto in ni obvezna za prihodnja leta. Trgovski register. Vpisi v trgovinski register. Vpisale so se nastopne firme: v Brodu pri Logatcu: R. Križnič, trgovina z mešanim blagom na drobno. V Celju, Cankarjeva cesta št. 2: Karol Florjančič, trgovina sr tehničnimi in elektrotehničnimi predmeti na debelo. V Kranjski gori: Josip Lavtižar, trgovina z mešanim blagom. V Ljubljani: G. Bakarčič, lekarna. V Ljubljani: Gvido Čadež, trgovina s klobuki, perilom in modnim blagom. V Ljubljani: Ludovik Gerkman ml., trgovina z usnjem, Sv. Petra cesta št 71. V Ljubljani: Ing. Lavrenčič, stavbno podjetje in tehnična pisarna, Rimska cesta št. 2. V Ljubljani: R. Ramor, lekarna. V Mariboru: Jakob Kelc, izvrševanje krojaškega obrta in trgovina s konfekcijo. V Mariboru: Karol Kresnik, trgovina s poljskimi stroji, kolesi in pripad-nimi potrebščinami. V Mariboru: Anton Poš, trgovina z manufakturo na drobno in s papirjem, Aleksandrova cesta št. 27. V Podskrajniku: Anton Svet, trgovina z lesom v Podskrajniku št. 4, okr. Logatec. Na Rakeku: Tomo Svetina, trgovina z mešanim blagom na drobno. V Šmartnem pri Slovenjgradcu: Mikolič Ivan, gostilna in mesarstvo. V Vrhpolju: I. Škofič, trgovina z lesom. — Izbrisala se je nastopna firma: V Metliki: Otmar Sturm, trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki na drobno in na debelo, trgovina z lesom in usnjem: V sled popolne ustavitve obrata. Dobava, prodaja. Dobava s raje is ovratnikov. Ministrstvo vojne in mornarice, odelenje za mornarico v Zemunu namerava nabaviti 1050 srajc in 2100 ovratnikov. Ponudbe z navedbo cene in dobavnega roka je poslati Odelenju mornarice v Zemunu ter je po možnosti priložiti vzorce. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Prodaja novih konjskih podkev. Dua 10. junija t. 1. se vrši v pisarni Ubojne-ga slagališta IV. armijske oblasti (vojašnica kralja Petra I.) v Zagrebu, javna ustmena licitacija 54.000 komadov velikih novih konjskih podkev, ki se nahajajo v Ubojne mslagalištu III. armijske oblasti v Skoplju. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. — Razno. Nov sakon o trgovinskih ustavah. V ministrstvu vojne in mornarice se je izdelal predlog zakona o zastavah na vojnih, trgovskih in privatnih ladjah. Oprostitev od plačanja takse. Generalna direkcija poreza je izdala nared-bo, glasom katere se osvobodijo od pla-čanja takse vse priznanice, glasom katerih prejemajo študenti štipendije. Nujna odprava tobačnih pošiljk. Ministrstvo saobračaja je določilo, da se vagoni natovorjeni s tobačnimi izdelki, imajo smatrati kot nujno državne poši-ljatve, bodisi, da jih predajo prevozu državne ustanove ali pooblaščeni vele-prodajalci tobaka, ter se imajo zato brez vsakega zadržanja na potu odpraviti na določeno mesto, a potrebne vagone za natovorivanje je staviti takoj na razpolago. Tobak se ima odpraviti brez ozira na prometna ograničenja. S to naredbo se ukinja okrožnica št. 192 iz leta 1922. 4 TfcodVsKi Lišf Novi ruski bankovci. Dne 21. aprila ao bile izročene prometu na Ruskem nove novčanice po 50 in 100 milijonov rubljev, ki ostanejo v veljavi do konca 1924. Odlok poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Ljubljani glede državnih praznikov. (Štev. 129/pr.—1922). V zve-ii z doslej izdanimi odredbami o praznovanju državnih praznikov (prim. objavo št. 937/pr. od 28. novembra 1919, Služb, list p. in b. rav. štev. 31, štev. 468/pr. od 15. julija 1920, Služb, list št. 30 od 8. avgusta 1920, štev. 33.964/IX, Služb, list št. 34, in štev. 41.603/IX od 27. oktobra 1921, Služb, list št. 50), izjavljamo še odredbo, ki jo posnemamo iz dopisa predsedstva pokrajinske uprave štev. 1489 od 7. marca 1922, oziroma iz odloka ministrstva za notranja dela štev. 18.827 od 6. februarja 1922. Katoliški episkopat vse kraljevine je izlil podrejeni duhovščini to-le okrožnico. Ministrstvo za vere je poslalo na zagrebškega nadškofa dopis štev. 12.Mr> od 26. novembra 1921, s katerim odre-juje, kateri dnevi se morajo po sedanjih zakonitih uredbah praznovati kot narodni državni prazniki, in prosi, da se , sporazumu z ostalimi ordinarjati naše kraljevine izdajo navodila, kako naj se ti prazniki proslavljajo, da se doseže potrebna enotnost. O tem predmetu se je posvetovala škofijska konferenca, :- minja predsedstvo pokrajinske uprave, da je škofijski ordinarjat v Ljubljani odredil v zgoraj omenjenem Škofijskem listu, da se na rojstni dan Nj. Veličanstva kralja in na obletnico zedinjenja po molitvi za kralja poje kraljeva himna »Pravde Bog«. — Poštno ravnateljstvo odreja na podlagi odloka ministrstva za pošto in brzojav, št. 14.295 od 13. marca t. 1., da naj se opravlja ob državnih praznikih na poštah služba tako, kakor ob nedeljah, če od primera do primera drugače ne ukrene. Trim poročilo. Noti Sad, 5. maja. (Žito.) Dovozi slabi, povpraševanje se polagoma oživlja, cene ustaljene. Pšenica se trži po 1650 do 1680 K, koruza 1150—1200 K, oves 1170-1200 K, fižol 1150-1200 K, moka št. 0 po 2300—2350 K, krušna moka 2000-2050 K, otrobi 740-800 K. Tendenca neizražena. Lesni trg. Zagreb. Javorjevi plohi I. vrste od 2000 do 2600, jesenovi plohi 1. vrste od 1800 do 2000, mehek žagan les od 1800 do 2200, hrastovi pragi po 250, bukovi pragi od 95 do 120, bukov les za kurjavo od 7000 do 8000, oglje 30.000, hrastov, oblikovan les od 2000 do 2500, hrastovi plohi za furnirje od 4000 do 4500. bukovi plohi od 800 do 1000, orehov rezan materijal od 3800 do 4500, sodarski les za vedra od 180 do 250, francoske doge za 1000 kosov 50.000 kron. Lesne cene v Italiji. V Trstu so cene za les, ki se izvaža v Italijo, sledeče: Jelkina debla 175 do 210 lir za kubični meter, deske iz jelke 280 do 320 lir in sicer za prvovrstno kakovost, za drugovrstno 180 do 200 lir, mecesnova debla 220 do 245, mecesnove deske sortirane 355 do 395, topolova debla 120 do 135 lir, deske iz topolovine 235 do 275, deske bukov les 310 do 375 lir, bukove deske za pohištvo 395 do 445, hrastove deske 795 do 950, deske iz orehovega lesa 600 do 1185 lir, deske iz kostanjevega lesa 300 do 320 lir za kubični meter. Borza. Manufakturna trgovina na 'drobno in debelo J. KOSTEVC Ljubljana, Sv. Petra c. 4 priporoča veliko zalogo manufak-turnega blaga po znižanih cenah preproge srbske domače ročne industrije po ugodni ceni. V zalogi so še velikost! 45-45, 43/110, 64/136, 67/194, 102/158, 134/134, 136/204, 170/246, 210/274, 235/300, 272/304. Monet - sips portland in roman- cement nudi ro najnižji ceni Kesto Novakovič veletrgovina s stavbenim materijalom Ljubljana, MlklollCeva cesta Slav 13. Beograd, devize: London 302—303, Pariz 608-612, Curih 1300-1355, Milan 350, Praga 132—133, Berlin 23.50 do 24, Dunaj 0.84—0.85, Budimpešta 9—9.30, Bukarešt 5Č.25, valute: leji 51 do 51.50, marke 23.50. Curih: Berlin 1.71, Newyork 518, London 22.98, Pariz 47.07, Milan 27.45, Praga 9.77, Budimpešta 0.67, Zagreb 1.90, Varšava 0.13, Dunaj 0.0637, avstrij. krone 0.0650. JROOVSKI DOM‘l Prispevke sprejema: »Trgovski dom, Ljubljana11 GradiUt 17. 11 lil kontioine trakove, šekovne zvitke, barvo itd. dobavlja ANTON RAVHEKAR, Ljubljana, Pred „kofm> 20. Glavna zal. pridatkov NRK. Na drobno I 1 L Na debelo! V«jie vrste uhujh; boks, s&<^vro. it* barvani, prodaja trgovina, imnja J. MARCHIOTTI, LJUBLJANA Sv. Petr« cesta fctev. 30. ST 9 S e 3 0 s 9 1 Mednarodni transporti Antonio Biancheri & Comp., Postojna Centrala: Pontaba. Podružnica: Postojna (PoStnl predal 17). Vlllach (»oitni predal 51) Agentura: Prestranek, Trbiž, Arnoldstein. Oprema vsake vrste blaga. Specijalna odprema živil, žive in ?aklane živine v kateri koli kraj. -—; ■ Vsa naročila za Jugoslavijo sprejema medn. trg. sped. in sklad. d. d. »Orient«, podružnica Ljubljana, Sodna uliea štev. 3. ======- S *■ i o £ f 0 e 1 3 Zagreb, devize: Berlin 23.50—24, Milan 366-370, London 300- 310, New-york 68—68.50, Pariz 610—625, Praga 132.50—134, Švica 1300-1350, Dunaj 0.825—0.84, Budimpešta 9—9.25, valute: dolar 67 —67.50, a^str. krone 0.90—0.95, češke krone 129—132.50, napoleoni 210, marke 25, leji 47—49.75, lire 360 de 362.50. Jadranska banka 295—310. Ljab. kreditna banka 277.50-230. Esence za Me to likerje: Cognak, Hrušov (Kaiserbiernen), Rum - koncentr., Rum - kompos., Vanile, Kumnov. Sadne arome zn imoik. pijoče: Malinova, jagodova, jabolčna, ci-tronpva, oranžna, vanilova-aroma. Esenci za kaodite In sladčlce. Sadni eterl v m raznemu kon- centracUiili z primesjo umetnin eterov. Sadni sok!: Malinovec la. z raf. sladkorjem, Citronov sirup z » » Oranžni » » » » Po hajnižjih dnevnih cenah priporoča-; Tovarna sadnih sokov, esenc itd. Srečko Potnik, llubljonn, Metelkova ul. 13, vis a-vls Belg. voj. Pisalni stroj znamke „Courier“ dobro ohranjen, se za nizko ceno proda. Kje, pove upravništvo tega lista. Tovarna lesenih žebljev „ZOSfl“= Črnomelj nudi najboljše lesene ieblje za čevljarje. Izdelani so po najnovejšem Amerikan-skem načinu ter so neprekosljive vrednosti. Uvoz in prodaja raznovrstnega inozemskega manufakturnega blaga. A. & E. SRABERHE LJUBLJANA Posebni oddelek za pletenine, trikotažo in perilo. Brco javi: Hadlet KX*X)ia«*&KX3X3XXX Manufakturna tcaovina na veliko Hedžet Sz SCoritziile — ILj-u/bljscn.a, Lastnik: Konzorcij za izdajanje »Trgovskega Lista.« - Glavni urednik: Robert Blenk. - Odgovorni urednik: Franjo Zehal. liska tiskarna Makso Hrovatin « Ljubliani.