Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjeniii državah. Izhaja vsak dan Lzvzemši nedelj in praznikov. T List slovenskih delavcev v cAmeriki., The f*rst Slovenic E>a.ily~ in the United States. Issued every" day exc'pt Sundays and Holidays TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. 7., Tinder the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. NO. 194. — ŠTEV. 194. NEW YORK, SATURDAY, AUGUST 18, 1906. — V SOBOTO, 18. VELIKEGA SRPANA 1906. VOLUME XIV. — LETNIK XIV. Valparaiso razdejano. Potresna katastrofa, Glavno pristanišče republike Chile po potresu popolnoma razdejano. Ruševine so usmrtile vse polno ljudi. Katastrofa je slicna onej razdejanja mesta San Francisco. SKORAJ VSA POSLOPJA V MESTU SO POŠKODOVANA IN PODRTA. RAZVALINE SO PRIČELE GO-RETL Veliko število ljudi je ranjenih. — Brzojavna zveza je razdejana. _ Mesto je v vseh delih v plamenu. — Potres je trajal 5 seknnd. POTRES V ARGENTINI. Newvorska brzojavna družba Western Union Te egraph Company dobila l.r-.n-iVM i ixmwMla, da je potres j*- , i .iN»iiinuia razdejal glavno al- io iv »ublike Chile, me>to Valparaiso. Podira i« zidovje je pobilo rnno- I uli. d očim .j** število ranjencev le viri-je. Katastrofa je ravno tako t?rt,7 i kak >r ie bila ona pri razdejanju mest San Francijo. ^ , , vsa v mestu s<> raz- , ' " v reaiib delih mesta nastali ■».wsiki jmžari. litres je raz^lejal bi/oiav • zve/» 7. ostalim svetom. Ju/ ii deli jHuitKHiega obrežja Južne Amerike so -daj v brzojavnej zvezi le >e preko Lizbone, Portugalska. Vest o velikem številu numrtenib je za *>daj -e ne potrjena. Zasebua i»>ročila iz Valparaisa po-tri;n«-i » srr»t/.:w» novico in pristavljajo, da je večina mesta v razvalinah. Potres ni pri za nesel niti jednej hiši in katuMPola je popdnoma taka. kukor-šna ie bila ona v San Franeiseu. Potres je trajal kakih ]>et sekund i i.- bil izredno jak. Podmorska brzo-j,',., ZVeza se je pretrga, a pri Iqui-, , . rin e. Iz Bnenos Ayres. Argen-ti a, btv.ojavlja, da se je pričel potre- v Valparaiso ob SiltO dne Iti. t m. zvečer in .hI tedaj nadalje je br-ta> javna zveza med Chile in Argentino pretrgana. _ < . Vnlnarnis.> ie glavno uiesto i>okra- \ .11 J KI I ai. ja _ ... iine Valparaiso in je drugo o»jveeje m,.,to v repubiki rhile ter največja luka :ia zapadnein obrežju Južne A-merike Mesto je obkoljeno z golimi, metrov dolgimi gorami- Val-nis.. je v zvezi z glavnim mestom v,.. , , z dvema cestama in 1ST kilo-tri dol«« železnico. V tem mestu tie končnic tudi transandska želemi-1 ca, ktera ie ni d«»gotovijena. Mesto in'.i i:i5,(M)0 prebivalcev, ki so po ve-, rii.i španskega j»>kolenja. Podnebje ie /imi milo. tako da ia»ste tropič-,,. ■ i>r»r>te'u, toda južni M irovi -o čestokrat nad.ežni- Y i ■ »araifto leta 1">44 ustanovili ko- hi "meiita Santiago, toda dolg) - t . ,^talo kot navadna vas in je leia 1H20 le 0000 prebival-• • • Buer*~ Ayres. Argentina, 17. avg. Včeraj zvečer ob 9. uri čutiti je bilo -i iini Nfendoza jak jtotres. Br-• vin zveza s Chile je radi {jotresa ftr'i j ( Med prebivalstvom zavla-dal^V velika panika. toda mesto Mendoza ni poikodovano. New York, 17. avg. Glasom najnovejših poročil '.-ci era so dobile razne časnike in bi^«javne družbe, je v Valparaiso vet- -to ljudi usmrtenili. Mesto hi o danes ves dan v plamenu. toda ]kh1 robu ost i ni mogoče d< »bit i, kajti mnoiro ljudi je najbrže tudi zgorel". tako da natančnega števila mrtvili ne l>ode mogoče nikdar dobiti. Potre?« je moral biti uprav izreden, kajti -mike, kteri so razdejali Valparaiso, bilo je čutiti ]*> vsej Južnej A meri vi in daleč proti severu vse do Washington a, 1>. C. V minolej noči je vladini seismo-.ii'raf v Washiuirto.'iu štiri ur«- zaznamoval ] to t resne sunke. Vse brzojavne zveze, tako navadne, kakor tudi podmorske. ki vi nI i jo v Chile, so razdejane. Tekom včerajšnjega pojxdudne >o {»opravili >amo jedilo zvezo, in sicer najpoča-snejso, vodi iz Chile proti severu ob obrežju v Panamo in potem preko At antika v Lizbono na I'ortuiralskem in <-<1 tam preko Francije v Sevt mo Ameriko. f\'-a javna jwslopja, kakor tudi prodajal niee iti zasebne hiše so deloma razdejane, deloma ]>oš ;odovane. Hiše -o ~e takoj vnele in mesto je bilo v par minutah v plamenu, kteri je div-' jal \ >" nor in ves dan. Razvaline so j v, co pale na stotine ljudi. Jak potres je bilo eutiti tudi v Argentini in Peru oziroma ob Cordillerab. | č udno je. da dosedaj ni bi.o mogo-(•e dobiti ni jednega poročila iz notranjih me>t vse Ju-žne Amerike, j Zvečer se je p»sre<'ilo Central and South American Telegraph and Cable j Oompanv priti v zvezo z Valparai-som. ' Potres se je pripetil bas ob uri. ko bila trledišČa in druga zabavišča j fxdna občinstva. Prvi potresni sunek 'se je pripetil ob 7:24 m je trajal 5 sekund. Slabejši jx.tres je trajal ix>-tern še vso noč. | K a ulieali nesrečneži inesta ieži na stotine mrtvecev. V mestu pttčivajo vsi j k »sli. Potres je divjal i>o vseh Andali in katastrofa je obno-ritev one v San Frunciscu, Cal. U.nilon, IS. avg. Kazne londonske i tvrdke, k t ere so v tr-ovinskej zvezi z Valparaiso, s«> dobile od s\-ojili ta-mošnjih agentov poročila, ktera v>a javljajo o velikanske j škodi in da ie mesto v plamenu. Tudi mnogo drugih krajev v. Chile je votres ali ix»ix».noma ali Fd delom i ia/.di jai, da se je mnogo la Vj" potopilo in da je nad 100 ljudi usrnrtenih ter na stotine ranjenih. lUienos Ayres, Argentina, 18. avg. Ker brzojavna zveza med Argentino in Chile preko Puente del Ines še ni utanovljena. še vedno ni mo^^e dobiti podrobnosti o tamošnjem potresu, liaje je tudi mesto Los Andes popolnoma razdejano. Mendoza, Argentina, 18. avgjsta. Semkaj se pnoča, da je v okraju Los Ande- potes razšle j al vse pdno hiŠ. Ljudje so v velikih skrbeh, ker iz ('hile še ve«lno ni poročil. Mesto Santiago in Valparaiso nista z nijednim krajem v brzojavne j zvezi in pacificni kabei je le od Iquique proti se\-eru še za rabo. Ijoe> Andes, ali Santa Rosa de los Andes je mesto v chilenskej pokrajini Aconcagua in je po železnici v zvezi z mestom San Feli]>e de Acon-^■eiUL Petdeset zasutih, Nesreča v Virginiji. PRI GRADNJI TUNELA PRI CLINCHPORTU SE JE UTRGALO SKALOVJE. Vožnja na Coney Island. Promet popoten. DANES VOZIJO VOZOVI ULIČNE ŽELEZNICE ZOPET NA VESELI OTOK. O zasutih delavcih se ne ve, so li še ' Družba Rapid Transit Company za- živi, ali so umrli. REŠILNA DELA. Bristol, Va., 18. avg. Pri gradnji tunela skozi Clinton Mountain pri Clincliportu, Va., se je včeraj utrgalo skalovje .ktero je zasulo petdeset delavcev. Dosedaj še ni bilo mogoče do gnati, so li delavci še pri življenju ali so že mrtvi. Z rešilnimi deli so takoj pričeli in sedaj pumpajo sveži zrak v tunel, da tako nesrečnim delavcem, ako so še pri življenju, omogočijo dihanje. Podrobnosti nesreče še niso znane. Panameriški kongres. Včerajšnja seja. D R A G O V O DOKTRINO BODO PREDLOŽILI HAAŠKEMU MIROVNEMU RAZSODIŠČU. Panameriška unija za patente, trgovinske znamke in copyright. ROOT V ARGENTINI. Rjo de Janeiro, Hrazil, IS. avgusta. Pri veerajšnjej seji panameriškega kongresa se je sklenilo, izročiti Dra-•ro-doktrino haaš;emu razsodišču v prevdarek, in sicer ne le sam glede iztirjavanja javnih dolgov, temveč tudi raili drugih pekunijamih vprašanj. Odsek za patente, trgovinske znam ke in copyright je dokončal s svo jim delom glede predloga za ustanovitev pa namenske unije za patente, trgovinske znamke in wepyright z registracijskimi uradi v Havani in Rio de Janeiro. Buenos Ayres, Argentina, 17. avg. Državni tajnik Root je včeraj s pred-1 sednikom Alcortom in člani kabineta obiskal Est ancijo iti druge k raje. hteva za vožnjo po 10 centov; kakor preje. RABATNI LISTKL Vozovi uilične železnice Brooklyn Rapid Transit Comj>any vozijo danes zopet po navadnem voznem redu na Coney Island, kajti razburjenost, ktera je nastala proti družbi radi voznine v znesku 10 centov mesto 5 centov, se je polegla. Vsak potnik dobi sedaj, ko plača 10 centov, še jeden listek, kteri bode kasneje, ako se cena vožnje določi za 5 centov, veljaven še za jedrni vožnjo. Potniki morajo sedaj plačati ravno tako po 10 centov, kakor popreje. Ako se pa ta sistem (rabatni listki) ne obnesejo, potem se promet zopet ustavi. MLADI ROPARJI. V San Franeiseu so zaprli štiri mladeniče, ki so obdolženi roparskega umora. San Francisco, Cal., H8. avg. Včeraj zvečer so tukaj prijeli štiri dečke v starosti od 3ti m«.'in končal življenje. To je storil najbrže v hipnej blaznosti. Požar v Schenectady. V Schenectady, N. Y., zgorela je velika parna žaga tvrdke Austin Simpken z veliko zalogo lesa in tremi hišami. Škoda znaša $5000. Roparski umor. Na Ridge Koad pri Rochestru, N.Y,. so našli krošnjarja Teodor Bearssa smrtno ranjenega in nezavestnega. Kmalo nato je umrl. Policija je mnenja. da ima opraviti z roparskim u-morom. Nezgoda na morju. Momaričnemu oddelku vlade v Washingtonu se poroča, da je parnik Celtic pri Guantanano, Cuba, obtičal v pesku, da so ga pa kmalo rešili, na kar je odplul proti New Yorku. ZOPET JEDNA CEICAŠKA BANKA BANKEROT. Posledica bankerota Milwaukee Ave. State banke. Chicago, 111., 17. avg. Kot direktna posledica bankerota Milwaukee Ave. State banke prenehala je danes s poslovanjem tudi tukajšnja Garfield Park banka, v kterej je za kacih $100,000 vlog. Banka, ktera je bila zasebna last Ellis E. Drakeja je sedaj v rokah državnega nadzornika. Vlagatelji so danes imenovano banko ves dan oblegali ne da bi kedo dobil hranilne vlo- CTVTLIZACIJA, VZROK BOLEZNI. Prof. Semi, znani zdravnik, se je ravnokar vrnil iz svojega potovanja po Afriki, in objavlja poročilo o izidu svojih proučevanj o raku pri tamošnjem prebivalstvu. On zatrjuje, da je to grozno bolezen najti samo med civi-1 kovan imi narodi. Je li mogoče kaj storiti, da se prepreči razširjanje raka in jetike, ako se ne spremene navade življenja? Ak se rabi Trinerjevo a-meriško grenko vino, zamore se oja-čiti sistem t^ko, da zamore lahko kljubovati tem dv ma boleznima. Ono pospešuje delovanje prebavalnih organov in ti trajno preravl^ajo kri. Kadarkoli kak član Vaše rodbine ne čuti dobro, dajte mu to vino; uživajte ga, kadarkoli se počutite slabo, kadar ste nervozni, ako ne morete, jesti, delati, spati, in kadar se čutite otožni. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago, HI. Obsojen senator. Perry vil le, Ark., 18. avg. Tukajšnje jxirotno sodišče obsodil^ je državnega senatorja F. O. Butta radi podkupljivosti v dvoletno ječo in plačanje denarne kazni v znesku $200. Potres v Zapadnej Indiji Kingstown, otok St. Vincent, 17. avgusta. Po noči dne 14. t. m. bilo je tukaj čutiti več potresnih sunkov. Tu di na otoku Santa Lucia so imeli potres. KRETAHJE PABHIKOT. Despoti tmaj Bordeaux iz Havre. La Touraine iz Havre. * C-edric iz Liverpoola. Etruria iz Liverpoola. New York iz Southamptona, Caledonia iz Glasgowa. Kovno iz Libave. - Vaderiiand iz Antwerpena. Slavonia iz Reke. Gerty iz Trsta. Ryndam iz Rotterdama. Carmania iz Liverpoola. Georgic iz Liverpoola. Bremen iz Bremena. Odpluli to: St. Paul IS. avg. v Southampton. Campania 18. v Liverpool. Kroonland 18. avg. v Antwerpen. St. Andrew 18. avg. v Antwerpen. Furnessia 18. avg. v Glasgow. Bulgaria 18. avg. v Hamburg. OipIvH M«: Victorian 20. avg. v Liverpool. Kaiser Wilhelm der II. 21. avg. v Bremen. Teutonic 22. avg. v Liverpool. Statendam 22. avg. v Rotterdam. La Touraine 23. avg. v Havre. Barbarossa 23. avg. v Bremen. Vaderland 24. avg. v Antwerpen. Ceda-ie 24. avg. v Livecpool. New York 25. avg. v Southampton. Koenig Albert 25. avg. v Genovo, Caledonia 25. avg. v Glasgow. Pennsylvania 25. avg. v Hamburg. St. Laurent 25. avg. v Havre. Etruria 25. avg. v Liverpool. Gerty 25. avg. v Trst. BANKA V STISKAH. Prva nacijonalna banka v Chelseji, Mass., je prenehala s poslovanjem. Boston. Mass.. 18. avg. V trgovskem delu mesta Chelsea, Mass., vlada velika razburjenost, ker je tamoš-nja prva nacijonalna banka preneha la s poslovanjem in so jo vsled odredbe bančnega pregledovalca Ewerja zaprli. Banka je jedna najstarejših finančnih zavodov v tukajšnjem delu države in mnoiro trgovcev jej jc zaupalo svoj denar. Vzroki bankerota še niso znani, toda zelo dvomljivo je, bode li banka zamogia poravnati vse svoje dolgove. Bančno poslopje straži policija, da prepreči naval vlagateljev. Propala banka je bila ustanovljena 1. 18154 s kapitalom v znesku $300,000 in je imela za več milijonov dolarjev vlog. Predsednik banke je Walter Whittlesey. Kmetje in kozaki. Boji v Rusiji. NAPADI REVOLUCIJONARJEV NA POLICIJO NA POLJSKEM SE NADALJU-JEJO ŠE VEDNO. Zavratni napadi v Libavi in Jurovki. Žrtve zadnjih bojev v Varšavi. ROPAR BELENCEV UŠEL. STRAJK PREMOGARJEV KONČAN. Tisoč delavcev v IBendhamu, prične zopet z delom. Pa., Seranton, Pa., 18. avgusta. Pri seji med predsednikom Jermynom in odborom štrajkujočih premogarjev se je sklenilo, da se dne 13. februarja pričeti štrajk konča tako, da se nanaša odločitev štrajkove komisije tudi na premogove rove v Jermvnu. Z delom bodo pričeli kakor hitro mogoče. Ta pogodba se nanaša na 1000 premo-garjev. Dinamitna razstrelba. V tovarni Deering Harvester Co. v South Chicago, 111., pripetila se je razstrelba dinamita, vsled ktere je bil superintendent Molet usmrten, dočiin so trije delavci ranjeni. Denarje v staro domovino foiiU za $ 20.50 ............ 100 kron, m i 40.90 ............ 200 kron, c» I 204.00 ............ 1000 kron, , |1020.00 ............ 5000 kron. Poštarina je všteta pri teh vsotah. Doma se nakazane vsote popolnoma Izplačajo brei vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve isplafivje c-kr. poštni hranilni urad ▼ 11. d« 12. Denarje nam poslati j« najprilii-aeje da $26.00 v gotovini v priporočenem ali registrovanem pismo, večja sneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft. FRANK SAKSEB, 109 Greenwich Street, New York. 6104 St.Clair Ave. N.B. Cleveland, O. Petrograd, 18. avg. Glavni stan o-rožništva dobil je danes poročilo o zopet nem boju med kozaki in kmeti v okraju Penza. Kozaki so se morali premoči umakniti in odnesti seboj par ranjenih tovarišev. Kmetje, po številu >00, so napadli s kosami :>0 kozakov, kteri so hoteli aretovati par agitatorjev. toda kozaki so morali končno bežati. Varšava, 18. avg. Vojaštvo je včeraj ustavilo promet v židovskem delu mesta. A' vasi Gabion so revolucionarji usmrtili dva in v lvirnozi jed nega policaja. Libava, 18. avg. Revolueijonarji so včeraj zavratno napadli pokrajinskega ravnatelja Schroederja. Pri tem so ranili njegovega kočijaža in jednega vojaka, dočim se njemu ni nič zalega zgodilo. Juzovka, 18. avg. Ko se je včeraj pomožni superintendent novorosijske družbe peljal na sprehod, so revoluci jonarji vrgli proti kočiji dve bombi, kteri sta kočijo razdejali, dočim je superintendent le lahko ranjen. Napadalce je policija prijela, toda delavci so jih zopet oprostili. Petrograd, 18. avg. Vodja roparske tolpe, ktera je oropala kreditno banko v Moskvi, Beleneov. je. ko so ga irnali iz Švice v Rusijo, ušel. Ko je dospel vlak blizu Pekova, skočil je ropar skozi okno in ušel v gozd. Belon-cova so od Varšave naprej peljali posebnem vagonu z brzovlakom proti Moskvi. Čuval ga je orožniški stotnik in šest vojakov. Ko je vlak zavozil na stranski tir in pomanjšal hitrost, je ropar ušel. Petrograd. 17. avg. Za v rat na napa danja teroristov na policaje in vojake se nadaljujejo po vsej Rusiji, kar ve lja tudi o klanju čifutov v Varšavi. Največji nemiri so se vršili danes v Kolpinu blizo Krasnega sela. Tam se je vršila med delavci in kozaki prava bitka, v kterej je bilo 20 osob ubitih in ranjenih. — Iz Varšave Čifuti kar trumoma beže. — V Petrogradu in Moskvi so zaprli danes 210 revolucionarjev. V Penzi so zaprli prejšnjega poslanca in člana dume M. Vragova, ker je med kmeti onega okraja hujskal proti vladi. — V Moskvi je policija razgnala zborovanje socijalnih demo kratov. London, 17. avg. Varšavski dopisnik tukajšnje "Tribune" brzojavlja posebne podrobnosti o zadnjih terorističnih napadih na vojake. On poroča: "Zdravniki, izmučeni od preobi lega dela niso zamogli več izvrševati svojih dolžnosti in so prepustili smrtno ranjene ljudi jednostavno njihovej osodi. Prizori v mrtvašnicah so grozni. V nekej mrtvašnici je ležalo 32 mrtvecev jeden preko drugega v umazanih in krvavih oblekah. Zvečer so meščani klali čifute v židovskem oddelku in padlo je najmanj 300 Židov. Včeraj so na Poljskem u-morili 11 policajev in jednega orožnika. Moskva, 17. avg. V centralnih zaporih nastala je včeraj med političnimi jetniki revolta. Iver pazniki niso zamogli sevladati položaja, pozvali so pol sotnije pernonskega polka na pomoč, na kar so vojaki napravili s streljanjem zopet red. Dva jetnika sta bila usmrtena in deset je ranjenih. Petrograd, 17. avgusta. "Odeški list piše, da dan na dan prihajajo Japonci v Rusijo ter da si prizadevajo, da bi s svojimi izdelki prišli na ruska tržišča. V zadnjem easi» so bila Rusiji ustanovljena tri velika tr-govslka podjetja, ki so nakupila dva tovorna parnika "Dobrovoljne flote" za prevažanje izdelkov iz Japonske. V Nižnem Novgorodu se nekoliko japonskih eksporterjev pogaja z ruskimi trgovci radi ureditve trgovinskih odnoŠajev. Iz Tiflisa javljajo, da so radi po-gmbonosnega štrajka. ki vlada v onih krajih, umeli japonski agentje v Ti-flisu, Baku in Batirmu izposlovati mnogo naročil za japonske trgovske tvrdke, kteri'h so agentje. Mnogoštevilno se priseijujejo Japonci tudi v Sibirijo, kar provzroea velikih skrbi tamošnjim oblast::ijam. Iz Moskve javljajo, da tamošnje velike tovarne sukna, platna in papirnatih izdelkov tožijo radi težkega boja, ki ga imajo vzdržavati z japonsko konkurenco. Na londonskem interparlamentar-neni kv>ngresu je bil navzoč tudi vodja delavske stranke. Ob svojem odhodu se je izrazil nekemu xx>ročeva!o vaših živeči njihovi bratje i:i starimi. Mn«'iro |>oveIjnikov nam je dalo svoje besede, da se ne bodo bojevali s četami proti ljudstvu, ampak zanje. T<> obljubili pred nekterimi tedni in bi v/, dvoma ostanejo obljubam zvesti. B j. • i jn začeli, je boj za /.iv!;- ije i : r. Mi bodemo j^ozvjili vse ! ji-i -. . v : i ii in na morju in t■ • se b>■■!.• i/.\v, >, k • bode čulo naš klic." Razne novosti iz inozemstva. RAZDELITEV "TULAZE" AU SREDSTVA PROTI TUBERKULOZI NA FRANCO-S K E M. Boji v Maroku med pristaši Ras ula-ha in rodom Angeritov. ABDUL HAMID ZOPET ZDRAV. Raznoterosti. Pariz, IS. avg. Današnji "Matin" javlja, da je profesor Ennie Behring končal s proučavanjem svojega sredstva "tulaze", ktero je baje najboljše proti tuberkulozi in da bode sedaj to sredstvo razdelil bolnicam v Franciji. — Pyrmont, Francija, 18. avg. Semkaj se poroča, da prideta v septembru v tukajšnje zdravilišče ruska generala Steselj in Rue d iger, kteri slednji je bil prej vojni minister. London, 17. avg. Iz T anger ja. Maroko, se javlja, da je prišlo pri Uter-soktt blizo Tangerja do bojev med privrženci Ras Ulaha in rodom Angeritov. Slednji so bili poraženi in so bežali v Angero. Na obeh straneh je mnogo mrtvih. Carigrad, 17. avg. Sultan Abdul Hatnid je v znak zahvalnosti za zo-petno ozdravljenje izpustil vse jetnike, kteri so že odslužili dve tretjini svoje kazni. Sofija, 17. avg. Povodom obletnice. odkar je izbruhnila macedonska revolucija, so se vršili danes v raznih bolgarskih mestih protigrški shodi, ki pa so se vsled strogih policijskih odredb skoraj povsod mirno izvršili. Samo v Pešteri so Bolgari zavzeli grško cerkev in šolo. Resnih nemirov se je bati prihodnjo nedeljo v Sofiji, ko se priredi velik protigrški shod. Oblasti že pripravljajo obsežne naredbe. da se izgredi zabranijo. Rumuni splošno simpatizujejo z Bolgari in na nedeljski shod pride v Sofijo posebna ra-munska deputacija, ki izreče Bolgarom zahvalo za protigrško akcijo. Budimpešta, 17. avg. Na občnem zboru budimpeštanske odvetniške zbornice so razpravljali o Polonvije-vih odlokih proti svobodi časopisja. Zborovanje je bilo burno, ker poročevalec ni govoril tako. kakor je želela večina. Končno so sklenili, da Polo-nyijev odlok nasprotuje zakonu in je nevaren javni svobodi. Atene, 17. avg. Poročila o preganjanju Grkov v Bolgariji, ki so došla zunanjemu ministerstvu, so jako razburljiva. Pred očmi oblasti so bili o-ropani grški magacini, šole in knjižnice, v Plovdivu so ropali štiri ure in ubili advokata Maliadisa. General Ivanov, plovdivski poveljnik, ni hotel braniti Grkov. Častniki in uradniki so se udeležili slavlja, da je bila cerkev vzeta Grkom. Tudi ako je hiša, v kterej prebivate, le tako majhna, je v njej Feduo dovolj pfreetara ta Sidro Pain Expeller proti revmatiamu, oslabelosti in druge bo-Steikleniee po 50 in 25 ©oatov. t "GLAS NARODA" i-Jsč slovenskih delavcev r AmerikL \.«ednik: Editor ZMAGOSLAV VALJAVEC. V^Swik: Publisher: FRANK SAKSER, M9 Greenwich Street, New York City- i* leto velja list ia. Ameriko . . . $3.00 » pol 1-ta............. 1.50 Ca Evropo, za vse irte.......4.50 '' 44 «• pol leta.......2.50 ** " " četrt leta...... 1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve _številki. ""GLAS NAHODA ,*haja vsaki dan iz-vzcinži nedelj in praznikov. "GLAS NARODA** ("Voice of the People") **»ued ever> dav, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.0& Advertisement on agreement. Za oglase do deset vrstic se plača X *ntov. Dopibi brez podpisa in osebnosti se H. natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Order. Pri spremembi kraja naročnikov jrosimo, da se nara tudi prejšnje bivali-le n«»^nani, da hitreje najdemo n»slov-lika - Dopisom in pošiljatvam aaiedite \izlcv "Glas Naroda" i39 Greenwich Street, New York Citv. Koncem tedna. Čudni so delesratje pauameriškega ka! Vsemu svetu piiporočajo sp <>>ni inir. a medsebojno -se vedno prepirajo. * * * I)a ira ne zapro, se je raje z njo oženil. To se pravi: iz dežja pod kap... • * • Južni Američani so popolnoma pripravljeni uvesti zlato valuto — ako jim Zjed. države ]x>šljejo za zlato valuto potrebno zlato. * * * Španska v prepiru z Vatikanom, Španska liberalna in svobodomiselna — 'a.lika sprememba po usodi sve-tovnt* invi ie! Končno bode Španska ]xizvala še ruske i-ifute, da se tam koloiiizujejo! • * • Fako se ea>i vedno spreminjajo in katoJčun^tvu «e s prt m in j a vedno v 1 i 1m* ra i zem: 4 * N< ► va D* >t i vin a'' je svoj n;ipi> "katoliški dnevnik'? zavrela in sedaj prihajajo od tam mar-conijrrami o streljanju in would-be tiuinde po vzoru Slander... » * * *lai itan razdejanetra panrika 'Sinu je l>rezdvomuo mislil, da je živeči lo-■pov -e vidno boljši, nc-iro mrtvi junak—in jxitem je zakričal: ''Reši se. kdor -e more!", ter je pokazal družini. 'iako -e to stori... • * • * 4*Y ■> dan je stala druhal (mob) pri i a trni pro pa'e Milwaukee Ave. State bank«- v (.'hk-airu.*7 ("Sun.'") Di.iial! Naravno! Ljudje, kterirn lop-vi ukradejo vse o let. To ni nič ' iz. a ti reducira: že biblični patrijarhi so na n {»»kazali, da starost ne varuje : pred ljubeznijo. ♦ * • 1'»ročno potovanje Longworthovih je končano '4 Comedia tinita'' — kako ' pra vi '4 liajazzo " f • * * Osemdesetletni starček, vUcri se je minoio soboto v New Yorku usmrtil s plin. m, rabil je doljjo za rešitev pro- ! b-erna je li življenje vredno življe- ^ cja... ♦ * • Zmaga zdrave človeške pameti in človeštva: v Maine so sodnim potom določili, da samomor ni zločin. Tako »»e /.amore v bodoče oni, ki nad vsem , obupa, "usmrtiti", ne da bi se mu bilo treba bati, da bode v slučaju, ako se mu to ne |K>sreči, kaznovan-... $30,000 odnesel. Parkersburg, Pa., West Va., 16. avgusta. Včeraj je vsled odredbe državnega pregledovalca bank, morala banka v Smithville prenehati s poslovanj-m. Blagajničarja George C. Clammerja so zaprli, ker je poneveril $30,000 bančnega denarja. Kje je BLAŽ KOBALJ Doma je iz Cirkna na Primorskem. Pred en in po'. letom bila sva skupaj v Westmoreland, Pa. Kdor izmed rojaik jv ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti: Frank Naglic, Box 263, Dunlo, Pa. (17-18—3) Uzorna žena. vse vrline svoje soproge. den ne napravil apointment s prezi-dentom neke štok-kampeni, da ga ob-išeem v Albany, N. Y., in porabim to John Dobernidge. Esq., je pronašel priliko tudi »"trip up the Hudson" i kot bachelor ali singelman. Ker pa radi biznesa na štok-ekseendž (quarterly dividends) nisem mogel iti up the State, si kratim čas tukaj in na. Coney. Stara je pa še vedno v mauntens in to je zelo lepo. Jaz menim, da je tu-.ter Editer; ako kedaj izustim kak li-znark o Mojej stari, tedaj vedno dobri mislim, toda tu pa tam človek vendar lahko 'kaj reče (ali ne?), V novejšem času pri nas ni prišlo do kikanja radi stare in Jaz mis.im, da je na svetu le malo parov, kteri bi se tako dobro razumeli, kteri bi tako liarmonajzali in živeli brez najmanje slabe besedice, brez najmanjega prepira, brez grdih fejsov in brez vsega. Ali ni to lepo in »krasno, ali ni to jatiful. ako zamore kak hosbend kaj taeega trditi? Mnogo žen, oziroma stare mnogih mož, — one neprestano kikajo in go vore dolge spiee ter postanejo često-krat serkestik s psovkami a la 'lump' in '4 loafer*ako pride mož tu pa tam nekoliko preveč prepozno domov. Včeraj zvečer sem on account kamiti-mitunge naše štoek-kaanpeni, pri k.te rej sem secretary in assistent treasurer. prišel še le danes zjuKraj domov — toda stara ni izustila niti jedne besedice in tudi njenega fejsa ni bilo treba gledati. In tudi drugače! For inšteuc že pet dni imam za večerjo oni mi jI. kteri mi najbolj ugaja. Kad bi vedel, zamorejo-ii kaj tacega trditi tudi drugi možje? Največja bjuti pa je, da zamorem početi ebsolutli vse, kar hočem, in da mi radi tega nihče ne reče niti besedice. For inštenc, stare mnogih mož kikajo in delajo grozni kraval, ako njih hosbend. potem, ko gre v postelj, kadi še kak sigar. To sem se zadnje j lni zopet privadil in nihče se temu ne proti vi. Ali, stare mnogih mož imajo hebit. pregledati možem njihove žepe, pre-šnofati pisma in druge pejpers in u-krasti njegov čenč (Jaz ga imenujem •'chickent'ood) in tu pa tam tudi kak bil. Slučajno sem predvčerajšnjim zvečer štel Moj cash, da vidim, bode-li zadostovalo še za ono. kar sem hotel no noč imeti... Well, drugo jutro -em cash zopet prest el — jut t for fun — in bilo je v žejni še eksektli ravno toliko in kakor so izgledala Moja pisma, videl sem takoj na prvi pogled, da se jih ni nihče dotaknil. ZeVi slab hebit starin mnogih mož je, da hočejo vse vedeti in človeka, :akor hitro pride domov, prično iz-praševati, kje je bil, kaj je videl, kako -o bili ljudje, ktere je videl, oblečeni, koliko denarja je potrošil itd., še vse ►olno drugih kveščnov. Glede tega -e tudi ne morem pritoževati. Mene nihče o tem ne povprašuje. In meni i udi nihče ne očita, da l ako j ve'k.u zavre kri radi krivic, ktere so nam zadajale in se še zadajajo pod žezlom Habsburžanov. Stoletja njihove vlade pomenja za Slovence stoletja sužnosti Se danes smo brez pravic, še da-nes se zapostavlja naš narod povsod. Pozna nas ta slavna avstrijska vlada le v treuotkih, ko je bila v nevarnosti. Krvnega davka smo dali zanjo več, kakor kterisibodi narod Avstrije. Kako krasna, a kako zapuščena je naša slovenska zemlja ! Tujei se šopirijo v njej, oni dobivajo moralno in materijalno podporo od avstrijske bi-rokratične vlade. Slovenec- ]>a ta edini in pravi lastnik pa si mora iskati v tujini skorjice kruha. Njemu ne daje rodna zemlja več življenja, a nemčurska vlada nobenih pravic. Kdo je vzrok naše ubožnosti? Avstrija, oziroma njene vlade z nemškomislečim cesarjem na čelu. Ni nas naučila ničesar, dala nam ni niče-sa.r; ravnala je in še ravna po geslu: Čimbolj zanemarjaš narod, tem prej ti pade kot zrela hruška v naročje. Nimamo ne obrtnij ne tovarn, a do-vo.j pripravne lege. Nemške dežele imajo vsega, zato se pa skoro nikdo ne izseli. Tam je bila Avstrija učiteljica in podpirateljica, a za nas pa kruta zatiralka. Nimamo ne šol, ne pravic. Težko roko čutimo nad nami in ta težka roka je tudi vzrok na-sejra hlapce.skega mišljenja. Mi kar ne moremo pojmiti, da smo toliko vreden narod kot drugi. Kar je tujega, se nam dopada, kar je domačega, pristno narodnega, pa ne. . Mesto, da bi rekli, to je naše, na to smo ponosni, pa pravimo: ah, to je samo naše, to ni nič. To nam je prešlo v kri in meso, to nam je vzelo vso eneržijo, ves ponos. To se kaže povsod," še celo v svobodni Ameriki smo delni sužnji avstrijske nemške vlade. To Vam takoj dokažem. V Fronte-nac, Kansas, in še v nektorih mestih je avstrijsko-s ovansko društvo, kte-remu uradni jezik je — nemščina. Xapis ima: Oesterreieliischer Slavi-scher Kranken-Unterstuetzungs-Ver-ein, ima nemške tiskovine, nemški u-radni jezik, a je — slovansko. Trpka ironija mi sili v pero. Žival se zaveda svojega plemena, človek, pa, krona zemskega stvarjenja, ne svoje narodnosti, ne svojega jezika- Ali ni to žalostno? Kje na svetti, ljudje božji, dobite jednako primero? Nikjer ne, prav nikjer, razun — pri nas. Mi častimo šibo, ktera nas tepe že stoletja, mi častimo tujčev jezik. Kdor ne spoštuje se sam, Podlaga je tujčevi j>eti. Tako poje pesnik Koseski in tako se godi še danes. Na naših glavah se dviga ošabni tujec in se nam — smeje. In lahko se smeje; zaničuje nas, in lahko nas zaničuje, ker smo zaničevanja vredni. Toda dovolj o tem! Prežajostno je; spomnil sem se le mimogrede, ker je baš danes dan vseh vernih duš za vse zavedne Slovence. Gospod urednik, ali veste, da se med našim narodom tudi razvijajo kapacitete? 'So nekteri, 'kiteri računajo na našo nevednost in krepčajo se ž njo. Ali mislite, da je to slaba kupčija? Kaj še! Če bi jaz odprl danes trgovino s pametjo, gotovo ne shajam. Če jo pa odprem z neumnostjo, pa gotovo obogatim. Nedavno sem čital v Vašem listu, da prodaja nekdo "črne bukve", s kteri-mi se da baje na vse načine '' copra-ti". Glejte, če bi ta človek ne poznal svojega naroda, bi mu ne prodajal takih prismodarij; ker ga pa pozna, pa de'Ja še dobre "kšefte". Pred »ckaj leti so meni prišle v roke neke "črne bukve", ko sem bil še v Ljubljani. Bile so res debele in mastne, kar je dotlaz, da so veliko rabile. Iz njih je "eopral" neki čevljar, kteri je imel neko tožbo radi zemljišča. Možiček se je potil, delal vse tako, kot je bito v Ikmjigi, da bi tožbo dobil. In zgodilo se je, da je zgubil vse, svojo edino njivico na ljubljanskem barji, kar bi se ne bilo zgodilo, če bi bil vrgel "črne buk^" v peč in ei najel dobrega odvetnika. Oh, in k-alkb so bilč' neumne tiste črne bukve! Čira čara — Domin us — Satanus in druge take bedarije, sestavljene za temu izrazu sorodne ljudi; Tudi "Kolomanov žegen" izdaja baje nekdo ,kteri je v resnici sam precejšen "Koloman". To je tista s.epa-rija, kot v črnih bukvah, samo pod drulgim naslovom. Da nalovi tudi ta precej dolarčkbv, je vrjetno, zlasti ker razvija v resnici "amerikansko podjetnost". Gospod urednik, kako prav je imel tisti "Opazovalec", kteri je priobčil nedavno tozadeven članek.. Take besede je treba našim ljudem. Se neko polje me bode, kterega se je "Opazovalec" tudi dotaknil, a kterega ne imenujem naravnost. Tisto polje je požrlo našemu narodu tisočake in jih še žre. Tudi tukaj bi bi.lo treba taeega "Opazovalca" in upam, da se svoječasiio tudi najde. Nedavno sem bil v gostilni z nekim rojakom, kterega sem slučajno spoznal. Ko ga vprašam, kaj dela, odvrne mi "Nič, a vendar ži\im kot "ta mali bog"." "To je čudno", odvrnem mu. '4 Zak a j ? " pra vi, " Ž i vim od ne um-nosti -drugih ljudij; to je najlažje in najboljše. To pa veste sami, da ne bede neumnost izumrla nikdar." Gospod uh-ednik, za danes končam. Toda ne jezite se nad mojimi odkritosrčnimi besedami, saj zadevajo le tiste, kteri Tes greše v tem smislu. Bodite prepričani, da mi je narekovala te besede ljubezen do lastnega naroda, tista iskrena ljubezen, ktera še vedno upa, da: Vremena Kranjcem l>odo se zjasnila In lepše solnee bo sij at začelo. Iz Srbije. Belgrad, 2. avg. Samostalni (mlajši radikalci) se ni-Ikakor ne morejo vživeti v novi svoj položaj, v kterega so jih stavile poslednje volitve. Oni nikakor nečejo priznati, da so v enem letu, dokler so bili na vladi, storili toliko nerod nosti, da je bn njihov poraz pri volitvah samo naravna posledica njihovega sicer kratkotrajnega, ali popolnoma brezuspešnega vladanja in zato še vedno trdijo, da jim večine v skupštini ni odvzel narod pri svobodnih volitvah, nego g. Stojan Protič, minister notranjih zadev, s pomočjo sebi podrejenih administrativnih organov. Ta trditev je iz temelja neosnova-na. Po zakonu> imajo volilci pravico pritožiti se radi vsake nezakonitosti, ki se pri volitvah Izvrši, in te pritožbe ■potem rešuje narodna skupština pri verifikaciji volitev. "Odjek", organ samostalcev, je začel takoj po volitvah prinašati dan za dnevom z debelimi črkami natisnjene pozive, naj se vo-•ilci povsod, kjer so vladni organi prezirali volilce al^ drugače protizakonito postopali pri volitvah, pritožijo na pristopno mesto. Vsak dan je "Od-jek" 'priobčeval te pozive, ali pritožb od nikoder ni bilo, izvzemši Belgrad, Kruševac in nekaj občin v rudničkem okrožju — vse od tam, kjer so bili izvoljeni samostalci, a nikjer se nihče ni pritožil radi izvolitve kakega poslanca vladne stranke! To je jasen dokaz, da so bile volitve svobodne, ker ako bi bilo nezakonitosti, bi bilo tudi pritožb! Ali tudi te obdolžit ve samostalcem ne zadostujejo, nego zavračajo krivdo radi svojega poraza tudi — na kralja ! V glavnem svojem organu se še ne upajo direktno svojih misli izreči, ali zato prav radi v svojem postranskem organu "Dnevnem Listu" 'kriti kuje jo kraljevo postopanje v poslednji kabinetni krizi, ko je demisijoni-rala iz njih sestavljena vlada. Samo-stSlcem sedaj nika'kor ni prav, da je takrat poveril kralj sestavo novega kabineta g. Nikoli Pašiču ia se pritožujejo, da so bili njihovi ministri "najureni" (spodeni) iz svojih položajev. Taka borba je nedopustna in te trditve so izmišljene. Kabinet g. Save Grujiča je predložil kralju svojo de-misijo, ktero je motiviral s tem, da je naletel pri reševanju važnih državnih vpraševanj na nepremagljive težkoče. Popolnoma naravno je bilo, da je kralj tako motivirano ostavko moral sprejeti, a ravno tako naravno je bilo, da je poveril sestavo novega kabineta šefu najmočnejše opozicijske straruke. Enak slučaj smo imeli lansko leto, ko je odstopil kabinet g. N. Pašiča in so prevzeli vlado samostalci. In lansko leto se samostalci niso čisto nič pritoževali na kralja, ker takrat so oni prevzeli vlado kot opozicijska stranka, a letos so prišli v ta položaj zmerni radikalci! Hinc---! Ustava daje vendar kralju pravico, da poveri sestavo kabineta, 'komur ravno on hoče, a stvar je dotičnika, ki pristane na to, da kabinet sestavi, kaj in kako bode delal, ali dobi v parlamentu dovolj podpore ali ne. Posebno v letošnjem, slučaju ikralj nikakor drugače ni mogel Tešiti krize, kakor na ta način, da je poveril sestavo kabineta voditelju ari anient ame manjši- ne, ko je večina že izjavila, da novega kabineta ne more sestaviti. Proti parlamentarnim običajei® in tradicijam se tukaj ni grešilo, četudi takrat, niti formalne ostavke kabineta ni bilo. Listnica uredn-'otva. Naročnik v Milwaukee. "Wis. Pravilno ime je: "Slovenski pevski -klub". 1 o v ©,n sk.> katoifško podp. društvo ZAHVALA. Vrli rodoljubi in rodoljubkinje iz Ihana in oko.ice. ki bivajo v Ameriki, so po gospej Frančiški Burgar poslali prelep dar za našo župno cerkev v znesku 263 fkkon 60 vin. V imenu cei--kve in žu pij a no v jim kličem iz daljave: presrena hvala! Bog povrni tisočkrat! V Ihanu. 31. julija, 1906. Anton Antončič, župnik. svete Barbari =5! aca Zjedlnjene države Severne A merlke, Sedež; Forest City", Pa. trrtru'PtW <1 ano dn» 3!. januarja 1902 v državi Penn*"i- „ ..r((V Kje je ANTON PIRC? Pred enim letom bival je v Waukeganu, 111. Za njegov naslov bi rad zvedel: John John Pire, Box 592, Turtle Creek, Pa. (17-21—S) JOHN KRACKER EUCLID, O. -o-o- ODBORNIKt: Predsednik: JOSIP ZALAR mL. Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Run, Pa. I. tajnik: IVAN TELBAN, Box 007, Forest City, Pa. H. tajnik: ALOJP1J ZAVERL. Box'^74. Forest City, Pa Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest Citv,*Pa. NADZORNIKI : IVAN DRASLER, Box 28, Forest Citv, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81. Durvea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 10S, Thomas, \V. Va FRAN SUNK, Luzerne, Pa. POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest Citv, Pa. IVAN SIvODLAR, Forest Citv, Pa. ' ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: Ivan Telban, P. O. Box 607, Forest City, Pa. Društveno glasilo je ''GLAS NARODA". P**iporoti v Ljubljani. Ljudje so slišali iz njegovega stanovanja štiri strele in takoj obvestili reševalno društvo in policijo. Prišedši na lice mesta, so našli vrata zaklenjena in so jih morali s silo odpreti. Novaka, ki je bil precej vinjen, so spravili na magistrat. da >e je prespal. Povedal je, da >e je hotel usmrtiti, ker nima dela, a se mu ie vselej roka tako tresla, da je krogla stn-ala mimo glave. Novak je preje spisal pismo, v kterem se poslavlja od Poljan z besedami: "Bog te obvari skopi svet!" Velika nesreča bi se bila kmalu zgodila v Kan d i ji. Voznik Kumelj iz P rap reč je pripeljal od Windischerja doli velik voz naložen z lesom. Kakor znano, ravno tam eesta že močno visi proti spodnji Kan d i ji. Kumelj pa je najbrže {M>7.abil o pravem času zavreti kolesa, kajti konji so v teku zapeljali voz namesto po eesti, pred špecerijsko in železno trgovino Edmunda Ka-steliea. predrli «"-ez debelo šif>o izložbenega okna, povozili nekega otroka ter >i seveda tudi samim sebi povzročili izdatne rane vsled prereza zdrobljene šipe. K sreči je stal pred izložbo mal voziček, ki je kolikor toliko zadržal konje in voz nazaj, sicer bi se bila zgodila lahko nedogledna velika nesreča. Otroka so prepeljali v bolnico. Biije ni smrt none varno poškodovan. Umrli so v Ljubljani: Marta Ratios, zlata rjeva h<"i: F v. Mahne, strežnik, 17 let; Marija Šusteršič, delavka. 31 let; Meta Lue<- Franc Jasenc 88-lftr » mestno ubogo Marijo Hočevar-jevo. Povoženka. ki je gluha in ni čula voza. s<> je na desni roki znatno poškodovala. PRIMORSKE NOVICE. Barbarizem italijanskega učitelja. Piše >e: Blizu občine Dolenje na itali-janr-kem kraju se je vršila dne 22. julija običajna ''-a^Tra". V bližini plesa je -edela družba slovenskih fantov iz avstrijskih obmejnih vasi. pevajoČ narodne pesmi. Slovensko petje pa je razburilo nektere iahoneke, ne laške (Hidanike, ampak italijanske nestrp-neže iz Dolenj, posebno pa tamošnje-ga učitelja, kteri je začel petju zabavljati, češ, mar mislijo fantje, da so v Avstriji, da se drznejo v blaženi deželi slovensko peti. Kako je tolmačiti tako govorjenje avstrijskega učitelja, ki vidi s slovenskim petjem one-čašeeno italijansko kraljestvo ter ne more zatajiti svojih čustev. A to ni bilo dovolj. Učitelj je nahujskal nektere italijanske fante, od kojih sta" dva kakor krvoločne zveri planila naglo na mirno sedečo fantovsko družbo ter z nožem smrtno nevarno ranila nekega mladeniča iz Golega brda, občine Kožbane, da so ga morali odpeljati v korminsko bolnišnico. Tu vidimo lepi čin takozvane laške "avite kulture". Ljudski učitelj, vzgojitelj mladine, pokazal je tu vso svojo barbarsko oliko. Ranjen pri delu. Pri delu v ulici Ooronini v Gorici je bil ranjen po nesreči z železnim drogom delavec Jos. Gerbec: prepeljali so ga v bolnišnico. Rana na desni roki je nevarna. Vojaško obleko so našli za grmič-jem tik Fran Josipovega tekališča y Gorici. Konstatirali so, da je pripadala ta obleka vojaku pešpolka št. 87, Vincencn Javorniku, doma iz Slov. Bistrice. Z odra je padel v Gorici pri popravljanju neke hiše v ulici Coronini zidar C. Pizzul. Prenesli so ga v bolnišnico, kjer bo moral ostati mesec dnij. ŠTAJERSKE NOVICE. j Velikansko brento je napravil po naročilu neke hrvaške firme I. Stoger, sodar v Gradcu. Brenta ne drži nič 1 manj kot 150,000 litrov. | Nesreča. Jože Krebs, posestnik v i Pivoli pri Mariboru, je basal puško, ; pri tem se mu je pred časom vnel i smodnik in mu je eksplozijo raztrgala I levo roko. Ponesrečenega so spravili I v mariborsko bolnišnico. HRVATSKE NOVICE. Analfabeti v Hrvatski in Slavoniji. Društvo hrvatskih vseučiliščnikov je izdalo oklic na delo proti analfabetiz-• mu. V oklicu pravi,, da od 2,500,000 prebivalcev v Hrvatski in Slavoniji t je 900,000 analfabetov. j Umor priznan čez 21 let. V Moro-i viču na Hrvatskem je bil leta 1885 j umorjen od neznane roke Vaso Ce-» pančič. Nedavno je pa povedal Jakob i Skakavee, da je on ubil Cepančiča in ! navedel tri somorilce. Zločince so vse ' jw>zaprli. BALKANSKE NOVICE. Spor s Srbijo. V seji srbske skupščine je odgovarjal ministerski predsednik Pašič na interpelacijo narodnjakov glede carinskega spora z Avstrijo. Rekel je, da niso sklenili začasno trgovinske pogodbe le zaradi zahtev o nabavi novih srbskih topov, j Pogajanja z Avst ro-Ogrsko o trgovin-j ski pogodbi pa niso pretrgana, marveč le odgodena do jeseni. Pašič upa, da se Srbija glede trgovinske pogodbe sjxirazume z AvstroOgrsko, a če se to upanje izjalovi, ne preostane Srbiji drmrega, kakor da sprejme carinsko vojsko. (Pritrjevanje in ploskanje.) — Finančni minister PaČu pravi, da je sodeloval pri sklepanju trgovinskih I pogodb z Avstrijo vedno gospodarskim razmeram tuji element. Odkrito prizna, da je dala Avstro-Ogrska pri prvih trgovinski^ pogodbah Srbiji več, kar je dobila od Srbije. A zdaj stavi zahteve, ki niso v nikakršni zve-1 zi z gospodarskim značajem bodoče trgovinske pogodbe. — Naprednjak Marinkovič sodi, da je sklenila 1.1881 Avstro-Ogrska s Srbijo ugodno pogodbo, ker je bila takrat Srbija močna. To je bilo tudi merodajno, da je sklenila Avstrija s Srbijo vojaško konvencijo. — Finančni minister Pa-ču pravi, da je po prvi trgovinski pogodbi Avstro-Ogrska razširila obmejni promet, dasi je izvozila Srbija blaga v Avstrijo za 35, a Avstrija v Srbijo le za 1 milijon. Po drugi trgovinski pogodbi so vzdržali obmejni premet, dasi ni imel nikakega pomena za avstro-ogrski izvoz. Minister navaja to le, da dokaže, da pri sklepanju trgovinskih pogodb niso merodajni le gospodarski razlog. — Stari radika-lee nadpop Gjurič naglasa, da ni bilo na Srbskem dvajset let notranjega miru zaradi vojaške konvencije. — Mladi radikalec Draškovič očita starim radikalcem, da so največ pripomogli k sedanjemu težavnemu stališču Srbije, ker so brezobzirno napadali Stojanovičevo in Grujičevo mini-sterstvo. Dasi so povzročili vihar proti modusu vivendi, so že en mesec potem, ko so nastopili vlado, morali šteti samo za podaljšanje trgovinske pogodbe z Avst ro-Ogrsko celih 26 milijonov za državna naročila. Mladi radikalci pa hočejo vkljub temu podpirati sedanjo vlado v obrambi dosto-nosti in neodvisnosti, ker niso v nevarnosti koristi kake stranke, marveč najbolj vitalne državne koristi. Stari radikalec Jovanovie pravi, da narodnjaki nimajo nikakega povoda, da se razburjajo. Niso postali drugačni, ko so -zamenjali svoj politični okvir. — Narodnjak Gjorgjevič zakliče: Kaj pomenja to? Pojasnite svoje besede! Ostali narodnjaki skočijo s svojih sedežev. Nastal je velik škandal. Sejo so nato prekinili. RAZNOTEROSTI. Nesreče v gorah. Graški vseučiliše-nik Gross, ki je padel na Hochsteinu pri nabiranju planink, je umrl na poškodbah dne 30. jul. — Na Passeiru je padel meranski postrešček Stieler 80 m globoko in se je takoj ubil. V Bernskih Alpah je ponesrečil neki 21-letni delavec, ki je padel pri trganju planink 50 m globoko, na Stockhorn-kette je ponesrečil tudi pri trganju planink neki planinski delavec in na Gallenstock je padel 800 m globoko narednik Št. Gotthardske trdnjave, ki je korakal brez vodnika s tremi tovariši po gorah. Vlak skočil s tira. V Erbcelinesu v Belgiji je skočil vlak s tira, in sicer sumijo, da je bilo to provzročeno in so nameravali okrastf vlak. Legenda o hiši Matere božje v Lo- retu. Te dni je izšla v Parizu brošura kanonika Chevaliera, ki dokazuje, kako je nastala legenda, da so prenesli angeljci hišo Matere božje iz Nazare-ta v Loreto. Dejstvo je, da na vzhodu ni vedel nihče, kje je stanovala v Na-zaretu Mati božja, vrh tega pa je ljudstvo v srednjem veku nazivalo bolnišnice "hiše Matere božje". Tudi v Loretu je bila baje taka bolnišnica. Drugi mislijo, da je zgradil cerkev v Loretu inženir de Angeli ter je od tega nastala legenda, da so angelji prenesli tje hišo Matere božje. Takih legend je bilo v srednjem veku vse j>olno, v Italiji pa je več cerkva in svetišč, o kterih se pripoveduje, da so jih angelji prinesli. Z ozirom na deli-katnost predmeta kanonik Chevalier ni dobil "imprimatur" niti od pariškega nadškofa niti od Lapideja, kte-remu je poverjeno podeljevanje za "imprimatur" knjigam, tiskanim v Rimu, pač pa je Lapide v privatnem pismu na Chevalierja pohvalil njegovo delo ter se strinja z njegovimi izvajanji. To znači, da se najvišji cerkveni krogi zanimajo za to in so priznali in odobrili Chevalierjevo delo, ktero uničuje večletno neosnovano bajko. Komičen slučaj pred poroto v Milanu. Porotna sodnija v Milanu je sodila nekega Danijela Magnija ter ga radi pomanjkanja dokazov oprostila: obtožen je bil umora. Magni pa ni sedel na zatožni klopi, ker ga je policija zaman iskala celo leto. Torej se je vršila razprava brez obtoženca. Toda ko je bila razglašena oprostilna razsodba. je zaklical nekdo med poslušalci: "Hvala lepa, hvala!" To je bil Magni, ki je lepo mirno med občinstvom prisostvoval razpravi. Strašno nevihto so imeli -. avgusta okoli Kodanja. Strela je ubila osem ljudi ter zažgala 80 poslopij. Nova hiša se je zrušila v Terresu na Tirolskem ter je bilo podsutih več delavcev. Štirje so mrtvi. Danski kralj obišče otok Island. Danski kralj je objavil članom islandskega altinga (deželnega zbora)} ki so prišli nedavno v Kodanj, da hoče v prihodnjem letu obiskati otok Island. Rekel je, da ga bo najbrže spremljal odbor državnega zbora. Ruski policijski stroški so znašali L 1905 27,728,000 rubljev, v tekočem letu so že potrošili za vzdrževanje policije 48,908,000 rabljev in še poleg tega iz neznanega vira 3,431,071 rubljev. Revolucije so drage! Še en narod v Avstriji. Na Tirolskem se je oglasil nov narod. Pri zborovanju za volilno reformo je predložil poslanec Erler, da se da Ladinom nov mandat. Ti Ladini žive v dolini Dolomitov, imajo svoj jezik in svoje šege. Niso ne Nemci, ne Italijani in štejejo skupaj 22,000 duš. Zakaj so Parižanke lepe! Opisovaje lepoto in svežost pariških žensk, pravi neki berolinski list, da so one zato tako lepe, ker pred vsem malo jedo, in sicer zelo malo mesne hrane. Parižanke se hranijo, piše list dalje, večinoma z mlekom in rastlinsko hrano, a večji del dneva bivajo v drevesni senci na čistem zraku. Zato so vedno e-lastične, sveže in mladostne, a lahka hrana ne dopušča, da bi debelele in izgubljale obliko in dražestnost. Ustrelil se je na Dunajn sluga v v knjižnici državnega zbora Aleks. Troll. Vzrok samomora je neozdravljiva bolezen. \ Kolera v Madridu. V Madridu jela je razsajati bolezen, podobna koleri. Več ljudi je že umrlo na bolezni. "Med prebivalstvom je veliko razburjenje. 1 NAZNANILO. Udom društva sv. Frančiška št. 54 J. S. K. J. v Hibbingu, Minn., se tem potom naznanja, da bode prvo glavno zborovanje dne 26. avg. v novi dvorani g. A, Gerzina ob 2, uri popoldan. Vsi društveniki se morajo udeležiti tega zborovanja; kdor se ne bode udeležil, bode kaznovan, kakor društvo določi. A. Gerzin, A. Panjan, preds. tajnik. (17-1S—8) JOHN VENZEL. 1017 E. 62nd St., N. E.. Clev«lai>.1. < Izdelovalec kranjskih in nemških HARMONIK »se priporoča rojasom za iz do $45. Plošče so iz najboljšega cm ka. Izdeinjem tudi plošče iz al umi nija, nikelja ali medenine. Cena tri vrstnim jw od $45 do S80 Kje sta JOSIP ŠUMEKA in JOSIP PERNIC? Prvi biva nekje v Lead-ville, Colo. Prosim ju, da se v kratkem času oglasita, drugače sem pri-moran natančneje prijaviti. Za naslov bi rad zvedel Frank Smith, po domače Žagar in kdor ve za njun naslov, naj blagovoli naznaniti: Frank-u Smith, 661 Hood St., Portland, Ore. k (15-1S—8) POZOR, ROJAKI! Vabilo na DRUGO LJUDSKO NARODNO PLESNO VESELICO, ktero priredi slov. nar. podp. društvo "Adrija" št. 3 S. N. P. Jednote dne 18. avgnsta t. 1. v Narodne j Hrvatske j dvorani na 7. ulici v Cambria City, Pa. Začetek točno ob uri zvečer. Vstopnina za gospode $1.00; gospe in gospice proste. Pivo prosto. Za dobro zabavo, godbo in prigrizek potrudil se bode ODBOR. P. S. Ker je dobieeh omenjene veselite namenjen za nabavo društvene zastave, najvljudneje vabimo vsa slov. društva v Cambria City, kakor tudi sosedna nam društva iz Conemaugh, posebno pa tamošnje nam priljubljeno slov. delavsko pevsko društvo Bled. da •nas v obilnem številu posetiti izvolijo, zakar jim bodemo zelo hvaležni, že naprej klieoe jim: Dobrodošli ! POZOR ROJAKI! . Tem potom vas opozarjamo, da so zadnji čas ustali lažnjivi preroki, kateri med naše rojake razpošiljajo različna pisma in cirkuiarje, s katerimi tajno ni nesramni način blatijo vse izkušene strokovnjake. Isti razpošiljajo tudi male ničvredne knjižice, obsegajoče le par strani, v katerih ne opisujejo bolezni, ker jih ne poznajo, ampak samo hvalijo sebe, tako, da so rojaki vsled tega popolnoma zbegani ter v slučaju bolezni več ne vedo, kam se obrniti m komu verjeti. To je povod vedno naraščajoči se množini neozdravljenih rojakov, kateri so verujoč zgoraj navedenim dopisom takoj poverili svoje zdravljenje neizkušenim zdravnikom. ZATORAJ ROJAKI SLOVENCI! Pazite, komu poverite zdravljenje svoje bolezni, kajti mi, kateri gledamo za splošni blagor in korist naših rojakov, vam svetujemo in priporočamo, da se v slučaju katere koli bolezni obrnete edino le na: Dr. E. C. COLLINS4 Medical Institute, ker on je edini, kateremu je vsaka bolezen popolnoma in tameljito znana ter edini more v res-mci garantirati za popolno ozdravljenje rsake bolezni, kakor: boleznina plučah, prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vse bolezni v trebušni votlini, bolt-zni v grlu nosu glavi nfrvxoz.n.ost» 21 včne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronhialni' pljučni in prsni kašelj, bluvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavljanje, revmati-zem, giht, trganje m bolečine v križu, rokah, nogah, ledjih in boku, zlato žilo. (heineroide), grižo ali pre liv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjast, slabosti pri spolnem občevanju, po-lucijo, nas edke onanne (samoizraMievanja), šumenje in tok iz ušes, oglusenje, vse bolezni na očeh, izpadanje las, luske ali prh na glavi, srbenje, iišaje, mazolje, ture, hraste in rane, vse Ženske bolezni na notranjih organih, neurastemčni glavobolj, neredno mesečno čiščenje, beli tok, bolezni na maternici i t d kakor tudivs/ ostale notranje in zunanje bolezni. On je prvi in edini, kateri ozdravi jetiko in Sifilis "kakor tudi vse tllJEe spolne bolezni moške ill Ženske (Zdravljenje spolnih boleznij ostane popol-noma tajno.) a Oni katerim pa bolezen ni popolnoma znana, naj pišejo po obširno kujigo „Zdravje", katero' je napisal slavni Dr. E. C. Collins M. M. in katero dobi vsaki zastonj, ako posije nekoliko poštnih znamk ali mark za po: tnino.) O resnici se lahko vsak prepriča ako se sam pismeno obrne na katerega koli ozdravljenih rojakov. ( A Ot. K lapčlč. Box 183. Rarberton, O. Spoštovani gospod in zdravnik Dr. E. C. Collins ' New York. Leto je minilo, kar ste mi posijali Vaša zdravila, katera sem po Vašem navodilu porabil in se popolnoma ozdravil, da se še danes čutim popolnoma zdravega, za kar se Vam nešteto krat zahvaljujem. Z vsem spoštovanjem * Jakob Žagar, Box 131, Delagua, Colo. Slavni doktor Collins M. I. Vam naznanjam a bolezni mojega deteta, katero je popolnoma ozdravilo kar je Vaše druge medecine ponucalo, nobenih znakov bolezni ni več in noben mazulj se mu več ne izpusti. Sedaj je čisto popolnoma zdravo, toraj se Vam iskreno zahvalim za Vaš trud in zdravila ter Vam ostanem hvaležna Ivana šume, Box 87, Forest City, Pa. Zatoraj ro jaki! zakaj da bolujete in trpite? Tse vaSe bolezni, trpleilja in slabosti točno Opišite v svojem materinem jeziku — natanko naznanite koliko ste stari, kako dolgo traja bolezen in vse druge podrobnosti ter pismo naslovite na sledeči naslov: Dr. E. C. COLLINS Medical Institute, 140 W. 34th St, New York, N. Y. Potem smete biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja. — Za tiste, kateri Želijo sami osebno priti v ta zdravniški zavod, je isti odprt od 9 ure zjutraj do 6 ure popoludne. Ob nedeljih in praznikih od 10 ure dopoludne do 1. popoludne. Kje je ALOJZIJ INGLIČ? Doma je iz Srednje vasi št. 1 pri Škofji L-ki. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti bratrancu: John Inglee, Box 51, Baggaley, Pa. (17-21—S) Rojakom na znanje ! h Ne kupujte likerjev in žganja od trgovcev. Zakaj bi kupovali za drag de- ^ «-> nar, kar si lahko sami napravite in sicer za 80 odstotkov ceneje. Mi prodaja- « / "}o izvleček, napravljen iz žganja v kemičnem laboratoriju Orosi v Milanu. $ t - 1Jz,Yječek kupujejo zdaj trgovci, kavanarji in gostilničarji vsega sveta, ker A w je odlikovan v mnogih velikih državah z zlatimi kolajnami. Napravi jat i >g;šlje naslov dveh oseb, kteri so zdravili drugi zdravniki, a jih niso mogli ozdraviti, pošljemo knjigo zastonj, ako nam priloži par znamk za poštnino. Pravtako jo dobe zastonj siromašni ljudje, če nam le pošljejo znamke za poštnino. Onim pa, kteri žele priti osobno k nam, svetujemo, da pridejo vsak dan od 10—12 ure dopoldne, ker je drugače predren j. Pridite h nam ali pa pišite na: Zdravniški oddelek za Slovence ▼ AMERICA-EUROPE CO., 1GI COLUMBUS AVE., . WEW YORK, N. Y. Zdravju najprimernejša pijača je LEI S V PIVO^ ktero Je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Kadi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev in drugih. Leisy pivo je najboli priljubljeno ter se dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnikar-ju 6102 St. Clair Ave. N. E. kteri Vam dragevolje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY CLEVELAND, O. Prvi in sdini slovenski zdravniški zavod v Ameriki ©) Zdravimo vse rphicnef želodčne, srčne, očesne, uiesne, nosne vratne, krvne in kožne bolezni, mrzlico, t evmatizem, jetiko, sploh vse notranje in zunanje bolezni in vse tajne moške in žensk^ bolezni. Dobra, prava in cena zdravila. Izkuieni zdravniki z e~ropejsko in ameriško zdravniško prakso. Rojaki! Pišite ali pridete. Ni humbug. Vsak bolnik se lahko prepriča, da so zdravila napravljena po zdravnikovem predpisu. Recept je vsakemu bolniku na vpogled. Govori se slovenski in hrvatski. L Ordinacijske ure so vsaki dan od 9 zjutraj do 6 zvečer, ob sredah injsobotah pa do 8 zvečer in ob nedeljah od 9 zjutraj do 1 popol. JTHE WORLD'S MEDICAL INSTITUTE, 38fcEAST 7th STREET, NEW YORK, N.Y. # "Wirinetou, rdeči gentleman". Spisal Karl May. Priredil za "Glas Naroda" R. (Nadaljevanje.) •*N*e. kajti _la>«»vit wMtman ne skače tako visoko, kot žival, o kteri pravite, da >k>»či stokrat tak<> visoko kot je dolga. Vi mislite torej, da moramo mi poskrbeti za varnost ?" •"I'a. Seveda napravimo ogenj, da nas bo-Io videli popolnoma razločno. D"'«.ler U. ie ir -rel. -e bodo Apaehi gotovo skrivali. Mi e brž pripravimo, da čim preje pripeljemo Kiowe na h.- sto. Nat.i napadejo Apachi naše šotorišče in--hi-bi-hi, ne na j> !■>!»» < _r;i Oni >e zelo začudijo in zoj>et zakurijo, da nas kje ugleda . Ti-daj lH»dertio pa mi pravtako videli kot oni prej; stvar se bode obr-1, U. v»■■ i<»valo. In r.-kli bodo: Sam Hawkens je bil tisti, kteri si je to ztm-lil, če m* ne motim." • • 11.1';>;■e tako. kot >i vi mislite." "Ne bode »Iru^ače: ho«-em skrbeti za to." **In |x.tem ? Potem izpustimo skrivoma Apaehe?" • * Vsaj lneu-čuno in "NVinnetouva." »*l)ruge nef" **T i'li -i: •:_•<•. v kolikor nam hode mogoče, ne da bi nas zapazili." "Kaj l»ode pa z drugimi?" • • \ m,:, s v; !■ * vam lahko zagotovim. Kiowi bodo v jirvem tre-i . _ - i;, i at-, d i p. »love l»eirunee. Za slučaj pa, da bi hoteli biti res ki ..... ■.:. S. Hawk, sis -t* vedno tukaj. Sploh pa si ne ubijajmo glav ti :i , .i? - l»ode zgodilo jn.ztieje; vsaj vi jxirabite lahko vašo mnogo |>., - Kar i. ; lx«leri o /e videli. Zdaj moramo pred vsem pogledati za pi.k t i/p. I jemo navi nakano; ni namreč vsak kraj primeren za to. T« h .•> i - . -iit ->am jutri. Govorila sva za danes dovolj; od jutri naprej pa horetno pogajati." I> >• prav. voriti in kovati načrte bi bilo itak odveč; ne kaže nam druzesra kot čakati, kaj pride. N i a j ni c i i .-prijazna. Začel je pihati veter, kteri se je razvil ]m i_..fi v vi: ar: pi-.ti jutru je postalo zelo mrzlo, kar je pač redko v teh kia It --i (.rib /i:- tako na juiru kot najskrajnejša točka Sicilije; i a r a- • u. raz prebudil. Sam Hawkens pogleda nebo in pravi: "Ha:i. - ln.iie nemara nekaj dogodilo, kar je zelo redka prikazen v teh kraj i 1 i; deževalo bode namreč, če se ne motim. To je zelo ugodno za "Kako tu.*** -ra vprašam. "T i a- lal.ko i: isliie! P-.glejte, kako je trava polegla. Če bi pri-Apatdii t >!•■•. ti "a ■ tak- >.i videti. e zgubi sled. Vi pa mirno delajte med f ' * S].. .)--•• . - a va; ■ u svoje mnenje, kterega ta odobri. V kratkem od-. >; .s I a-.ei - Sann»m in obema tovarišema. Izbrati si je hotel prostor. kt» : . je 1./.ti v r-aši merilni črti. kar je -amoobsebi umevno. Nasprotno ravnanje bi bilo prenevarno in preočito. Mi jim j<- !aj !! a .-ledimo z delom. Proti poldnevu so iz|>olni Samovo pr. •kovnn.;« ; tako silo, kot bi se bil oblak utrgal. M« l .al. >!i vrne jo Sam. Ilick in Slone. Mi jih nismo ugledali prej, d« :.'.< .-■> p: .-!i deset korakov pred na>. tako je lilo. Dobili so bili pri-n ■ 1 l' i in Si.ii , sta i_ra imela nam jmkazati: Hawkens pa se nal« i / \. /eni .!. .iv peš kljub slabemu vremenu na ogleduštvo. Hotel i> : - ' - ..... al<.-.» Inez konja, da se zamore bolje skriti. Ko izgine v n.- ••! " ■ i. ] h »prime >e me nekaka slutnja, kot bi se nam bližala liesre.-a br/ih korakov. K: r hitro je prišel naliv, prav tako hitro se je zvedrilo. Naenkrat, te/ i . '.'a.xi a Mehu in sol i we | »os i je. prav tako gorko in prijazno k..! včeraj. I 'rej smo morali delo ustaviti, zdaj smo j>a zopet pričelL Z del ni pridemo kmalu na srednje veliko, od treh stranij z gozdi ob-robljeiM) ravan, lia kterej je ra-tlo posamezno grmičevje. Ker je bila po- J" vK. ., ka : i-o.hui /a nas. >mo hitro napredovali z delom. Pri tem zapazim, i J da Sam Hawken> ]>o|»olnoma dobro razumel uspeh dežja. Kiowi so > !..-fi,'ve jai.ali Milančno v isti smeri, kot smo merili mi, in vendar ni bilo | i * i.ieti i:.....-..<-_ra - • du. Ce slede Apaehi nam, ne morejo uiti slutiti, da > insamo v bližini dvesto zaveznikov. j K se prič in- nračiti. prenehamo z delom; od Stoneja in Parkerja zvem. * da sum bli/.u tiste-a prostora, kjer se ima vršiti bodoči lx>j. Rad bi ga bil y ogledal natančneje, a je bilo že pretemno. ^ Drugi dan pridemo z delom kmalu do potoka, kteri je napravljal veliko ^ Inž«.; ta je bila večinoma najmlnjena z vodo, medtem ko je bila potokova ^ struga vedno najnil prazna. i Le dane- so bregovi vsled ]>rejšnjega deževja napolnjeni. Do te luže ^ je vtuliDdolg, jeziku podoben prostor, kteri je bil od obeh stranij obrastel ^ ■/ drevjem in grmovjem. V vodo je segal nekak polotok, na kterem je tudi ^ bilo nekaj irrmičevja; kjer se je stikal z zemljo, je bil zelo ozek, potem pa . se je razširil v ]K»lkrogu. Primerjati bi se dal z loparjem, kterega držaj je ^ zvezan s suho zemljo. Na oni strani luže pa se je dvigoval gosto obrastel * grič. — ■ m "To je kraj. kterega je odbral Sam," pravi Stone in se ozre kot stro- * k'»vujak okrog. Ni -e moglo res dobiti ugodnejšega kraja, kot je ta." * Ko to slišim, pogledam natančnejše okrog. ^ "Kje so pa Kiowi, Mr. Stone?" ga vprašam. ^ "Skriti, zelo dobro skriti." odvrne. "Lahko se trudite, kolikor hočete, > ne da najdete najmanjšega sledu od njih, dasi vem, da nas oni lahko po- ljubilo opazujejo." ^ * * Torej kje f " j "Ije čakajte. Sir! Najprvo vam moram povedati, zakaj je prebrisani 'i! Sam odbral baš ta prostor. Dosedanja savana je bila obrastla s posamez- { nim grmovjem. Zelo lahko bi bilo apaškim ogleduhom slediti neopaževano ^ nam. ker bi >e lahko skrivali za tem grmovjem. Ozrite se po odprti, ozki ^ ravnini. < V nažgemo tuk^j ogenj, se bode videl daleč po savani, odkoder ^ pridejo sovražniki; ta Iwule privabil Apaehe, da se nam bodo lahko pri- ^ bližali j»o irrmovju na obeh straneh te ravnice. Rečem vam, Messrs., da tii ^ lepŠetra mesta za indijanski napad!" ^ Njeg« v dolgi, stihi in razorani obraz se zasveti v največji zadovoljnosti; ^ nadinženir pa ni mogel biti kar nič vesel; zmaje z glavo in prav": « Kakšen človek ste vendar. Mr. Stone! Ta človek se veseli nad tem, . da bode mo-rel biti tako lepo napaden! Rečem vam, da sem tako malo vesel ... tega, da bi jo najrajši popihal!" "Da pridete tem go to ve j še Apaehom v roke! Naj vam ne hodi taka ^ neumnost na mi^el, Mr. Bancroft! Seveda moram biti vesel tega kraja; ^ če pon a ga Apaehom. da nas lažje ujamejo, bode potem tudi nam lažje * 7--rabiti Poglejte vendar preko vode! Tam tiče sredi gozda Kiowi. * N.ii .).••/<.\alei -o na najvišjem drevju in so gotovo videli priti nas. Prav. * ....... '»"do zapazili, kdaj pridejo Apaehi, kajti od tam se vidi daleč po ^ savani." < "Ka; nam koristi, če Kiowi onkraj vode, mi pa tukaj napadeni!" > vzklikne nadinženir. ^ "Tam so samo začasno, ker ner ne smejo biti tukaj, da jih apaški ogle- < duhi ne zaslede. Ko pa ti odidejo, pridejo semkaj in se poskrijejo na pol- % otoku, kjer jih ne more nikdft zapaziti." ^ "Ali ne morejo apaški ogleduhi tja?" ^ "Gotovo, a jih mi ne pustimo." ^ " Torej jih morate prepoditi kljub temu, da so v naši bližini. Kako se ; to vjema. Mr. Stone?" ^ "Popolnoma dobro. Seveda se mi ne smemo tako delati, kot bi jih j iskali in jim torej ne moremo prepovedati, iti na otok. Toda ta je tam, kjer , se stika z zemljo, širok le trideset korakov; to širino pa zavarjemo mi z našimi konji." r "S konji zavarjemo? Ali je to mogoče?" (Dalje prihodnjii.) Hude bolečine v prsih. Posledica prehlajenja se ne more spremeniti v nevarno bolezen niti v vnetje, ako se bolne dele takoj drgne Dr. RICHTERJEVIM SidroPainExpellerjem Dr. Goldstein, 134 RivingtonSt. v New Yorku izjavlja; Dr. Kich-terjev Sidro Pain Expeller sem iznašel, kot na jbo jše sredstvo v vseh slučajih, v katerih je treba po-močka zlasti pa za influenco, pre-hlaienje itd. Naša znamka Sidro je na i I , vsaki steklenici. V vseh lekarnah, 25 in 50 ^^^ centov. F. Ad. RICHTER & Co. 215 Pearl St., New York. NAZNAfULO. Rojakom ▼ Milwaukee, Wis., In okolici priporočamo našega večletne *a zastopnika Mr. FRANK BAUDE KA, stanujoč 342 Reed St., Mil wan kee, Wis., ali Bo* 5, Station A Ta sprejema naročila sa list, oglase in ima v za'cgi raznovrstne slovenska knjige. Upravnižtvo "Glasa Naroda" Iščem brata JOSIPA GOLOB in LI-ZO GOLOB. Pred nekaj meseci bila sta v Indiana^tolisu, Ind. Kdor izmed rojakov ve za njun naslov, naj ga blagovoli naznaniti: Matevžu Golob, Box 77, Cumberland, Wyo. (16-20—8) ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAg NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK! Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji in naicenejfii dnevniki ^tl'iiMltilllin A^^A^fc ......................-i..,. I Pozor Slovencu* Cleveland! | Podpisani priporočam vsem | Slovencem v Clevelmidu in f okolici svoj dobro lire jeni j Saloon "Bank Cafe" | na voglu St. Clair & Willson Aves. (55th Street.) I linam vedno pripravljen do-| her mrzli in orki prigrizek | (free uncli). ' I Slovence p-»strežem z pristno | pijačo ter dobrimi sinod kani i. Za obilen obisk se priporoča f 1 MATHIAS STEINEN, 5501 St. Clair Ave. N.F., Cleveland, O. Velika zaloga vina in žganja Matija Qrill,' Gompagoie Generale Transaiianilp. (Francoska parobrodna družba.j Prodaja belo vino jk> 70c ga1 Ion yy črno „ oOc Drožnik 4 g»llone za.......811.00 Br'njevec 12 steklenic S12.00 ali 4 gall, (sodček) za........SIG.Oo Za oblino naročilo se priporoča Matija Grill, 1548 St. Clair St. CLEVELAND O. RED STAR LINE Prekomorska parobrodna družba »Rudeca Tiiiia" posreduje redno vožnje, s poštnimi parniki med New Yorkom In Antwerpeaom ^ ^ ★ 4 ♦ ♦ ♦ ♦ Fhiladelphijo in Antwerpeaon] a OOUI Za vsako hišo koristne in ia-ko potrebne stvari iz STAREGA KRAJA: Knjiga Kneipp, "Domači zdrav- njL M vezana 111») 75 cent. Dalje: arnika, bez^ovi cvet, brinjevo olje, encijan, ka.freno olje, kolmež, la-neno seme, lapuh, lipov cvet, man-dsljnovo olje, meta, melisa, pelin, pripotec, rožmarin, smetlika, tav-žsntrože, ientj&nževe rože, žajbelj :n vsa druga Kneippova sredstva. Pišite do knjižico: NAVODILO IN CENIK KNEIPPOVIH ZDRAVIL ter priložite znamko za 5 centov. Priporoča se K- AUSEN1K, 1146—40th Street. Brooklyn. N. Y. Fievaia potaiktf S sledečimi nožtnimi parniki; VAOERLAND dva «l)aka 12017 ten. IKROCNLAND . 12760 ton ZEEUMD...........um ton. t FINNUND..............12790 toa Pri cenah ^medkrovie io vpoštete " r« potrebščine, dobrp hrana, najboljša p:»str«ib«. ' Pot C« Antwerpen je jedna najkrajših in na"«prijetncjših za potnike lasa! V Avstrijo s na Kr.aisko, Sujt^ko. koroško, Prinjorje, llrvatsko, »almaciio « druge dele Avstrije- 1 . , l* NEW YORKA odpliujejo parniki vsako soboto od 10:30ur' dotK^ Juone od oomoia Štev. 14 ob vznožn.FuItcn Street. — Iz PHlLACELe Pt-IIJE, vsako drugo srec'.o od pomola cb vznožju Washington Street, Glede vprašan nli kupovanja voinjJa listkov ne je obrniti na: OFFICE 9, BROADWAY, NEW YORK CITY. 90—96 Dearborn Street, CHICAGO. — Century Building, SAINT LOUIS. 21 Post Street, SAN FRANCISCO — ali na njene zastopnike DIREKTNA ČRTA 00 HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE. POSTNI PARMKI SO s ||La Provence" na dva vijaka ................14,200 ton, "0.00O konjskih moči LaSavoie" „ „ ...................l.'.tKMt „ 2r, ,, izlili "L'Apuitaine" „ „ „ .............................1»; i i o " " "Lallretange" ............................ 8,0fit) "La Chamqapne" ............................. 8t«i(K.) .. O dO i "La Gascogne".............................. g 00o „ y\Mo Giivns Aganc'ja: 32 BHOADWAY, NEW YORK. Parniki odplujejo ort Rpdjij iiuprrj vedno ob (»trikih ob 10. nri dopoludne iz pristanišča št. North Kiver, oh Morton St., N.Y. *LA TOURAINE 23. avg. 1906. *LA TOURAINE 20. sept. 1906 •LA SAVOIE 30. avg. 1906. * LA SAVOIE 27. sept. 1906. •LA PROVENCE 6. sept. 1906. La Gaseogne 29. sept. 190G. •LA LORRAINE 13. sept. 1906. *LA PROVENCE 4. okt. 1906. La Bretagne 15. sept. 1906. *LA LORRAINE 11. okt. 190G. Parnika z zvezdo zaznamovani imajo no dva vijaka. M. Kozminski, generalni agent za z a pad. .71 Deaborn St., Chicago, III. «5 5 isajpripravnejša in najcenejša parobrodna črta v Ljubljano ^in [splob£na Slovensko. Železnica velja do Ljub-ljane le SO centoV. Potniki dospo isti dan na parni k, ko od doma gredo. Phelps^Bros. CS, Co., General Agents, 2 Washington St., New York. -xri — I jNeprezreti! . Slika predstavla uro z zlatom pre-% vlečeno in dvonimi pokrovi, velikost 4 16", in e | jamčena za 20 [let. J Kolesovie je naboljSega amenkan-% skega izdelka ElGIN, WALTHAM I ali SPRINGFIELD NA 15 KAM-1 NOV ter »tane samo | $13.°° J _ Za obilne božične naročbe se zahva-1 ljuiem in naznanjam, da ostane le še I neka časa ta izjemna cena kakor je fbila za Božič. 1 Spoštovan jem se priporočam M. Pogorele, 1114 Heyworth Building Chicagot lf|. i G?"**1) 4 'rdoakt vsebine n. a je dobiti po 9 avorojl c«oi man)«« sa iom "6th «ixei tn vrfj'—1:1_____"____ U |evelikosti "l8th si«e gospod. Naslov sa knige M. Pogorele Bo* 226 Wakefield, Mich. I