VALENTIN METZINCER: NASIČENJE MNOŽICE (1747)
Mirko Kanibtč, Ljubljana
Mclzingerjeva podoba izleta 1747, /nuna knt Nasičenje množice čili Nasičenje v puščavi, upodobitev cvangcijskc zgodbe z naslovom Jezus nasiti pet tisoč mož, je vredna vsestranske pozornosti. Zani miva je najprej zaradi fžjemnega formata, panoramskega platna dolžine več kot pet metrov. Likovno jc motiv nekaj izjemnega po svoji razgibani, nesimetrični kompoziciji, pti harmonični kombinaciji širnega pcjsaža in množicc oseb, od posameznikov in skupin v prvem planu do posplošeno naslikane množice.
Ta podoba Valentina Mctzingcrja (4699-1759) ima svojo razgibano preteklost, delno dramatično, saj je bifa poškodovana v požaru, vendar srečno rešena. Po menjavi last ni kov in po restavratorskem posegu leta iH22je končno pristala vobedmei ljubljanskih frančiškanov. Sčasoma je močno potemncla. Pregrinjalo strjenega prahu in raznih izparin jc na polakirani sliki zakrilo čar prvotnega blišča Mctzingerjevih barv.
Marca 1994, malo manj kot po 250 letih od nastanka, je podoba s previdnim očiščevalnim delom in z manjšimi posegi čopiča svetlobno znova oživela. V začetku aprila se jc preselila v nov, okusno, a preprosto urejen refektorij frančiškanov na Prešernovem tTgu 4 v Ljubljani.
Podoba ni namenjena javnim obiskom, dostopna pa je za strokoven ogled, S svojim motivom kar vabi k ponovni likovni analizi, upoštevaje nekdanjo Vurnikovo razpravo o Meizingerjevi umetnosti. Ob preverjanju virov in literature o sliki in slikarju, o času in okoliščinah nastanka, o menjavi lastnikov in o restavratorskih posegih je še vedno odprta možnost za dodatne raziskave in za novo sintezo,
V obširnem seznamu Metzingerjevih del, ki gaje sestavil Stanko Vurnik, najdemo pod tekočo številko 19!J osnovne podatke o podobi Nasičenje množice. Navajam dobesedno:
"Nasičenje v puščavi. 514 x 15lJ. Pravokotni k. Ljubljana, frančiškani. - V širni pokrajini z mestom i a reko na levi jc tisočglava množica, v ospredju na višini Kristus z apostoli, mladenič z ribami, v ospredju ležeča figura, po izročilu autoportret, poleg nje otrok z listkom, na katerem sta sign. in dat.: Val, Metzinger pinxit: 1747. - Slika je bila naslikana za Ijublj. jezuite; pri požaru samostana jo je dobil graščak Erberg iz Dola, ki jo je dal popraviti Potočni-
73
ku, Ta je napisal na lirbeí: Opus Valentini Metzingcr, Camioli, Anno MDCCXLVII elaboratum in medio lnccndii Collegii Soc. lesu Labací mire servatum, Annü MDCCCXXH a Ioanne PototSChnig aetjue Carniolo ex damno a fumo, caloro el tempore illato ad vivum restitutum, - Sedaj visi v rct'cktoriju frančiškanskega samostana."1 Vurnikovi navedbi lahko dodamo manjši popravek. Potočnik ni napisal podatkov v latinščini na hrbet slike, temveč je bii to ločen napis ob sliki, razstavljeni po obnovi v Dolu pri Ljubljani. Prevod latinskega besedila navaja Viktor Steskii tako: "Delo Valentina Mctzingerja, Kranjca, leta 1747 narejeno, sredi požara jezuitskega kolegija v Ljubljani čudovito rešeno, leta 1822 po Janezu Potočniku, prav tako Kranjcu, obnovljeno, kar je škode trpelo po dimu, vročini in času.";
Izvirni zapis besedila v latinščini in nekaj dodatnih informacij v nemščini najdemo v rokopisu o graščini Dol pri Ljubljani, ki posveča Metzingerju in njegovi sliki posebno pozornost. Ob njegovem imenuje v seznamu kranjskih slikarjev zapisano "izvrsten slikar velikega stila'1-
O podobi Nasičenje množice pa sporoča dolski rokopis naslednje: "Med resnično dobrimi podobami v tej zbirki je naj odličnejša ta od Valentina Met-zingerja, ki pokriva v eoloti eno od sten v (dolžini) 16 čevljev in je bila šele leta 1822 v novem okviru postavljena. Predstavlja nahranitev 4000 oseb v puSčavi i dvema ribama in pet hlebci kruha. Pri novi postavitvi je dobila zlat napis: Opus Valentini Metzinger..,"J ■ Sledi celotno besedilo v latinščini, kot je navedeno zgoraj v Vurnikovem seznamu, Viktor Stcska je posvetil Mctzitigcrju in njegovi sliki Nasičenje množice posebno pozornost in to že zgodaj, v večkratnih objavah med leti 1905 in I927.J
Stcska je dodal navedbam doiskega rokopisa še nekaj svojih podatkov, za katere pa ne navaja vira, Tako pravi, da je bila slika prvotno v obed niči jezuitskega samostana. Torej bi bila že od začetka namenjena vizualnemu in spiritualnemu okrasu relektorija, povezana s kulturo uživanja hrane. Stcska trdi. daje Potočnik sliko izmil, prenovil in nekoliko skrajšal. Dolski rokopis ne govori o skrajšanju, pač pa o novem okviru. Možno je torej, da je bila slika v požaru poškodovana ob robu, tako da sojo lela 1822 nekoliko skrajšali Na to bi nas navedlo dejstvo, da je tudi danes na sliki osrednja skupina s Kristusom pomaknjena iz centra proti desni, kjer se končuje prizor prcccj zgoščeno in barvno težko, medtem ko jc leva stran slike Z jezerom, gorami in množico zračna in odprta. Morda izvira odtod Vurnikovo začudenje nad
1 Stanko Vurnik in Marijan Maroit, Metzingerjeva ilela, ZUZ, XIII, 1935 (izšlo 1936), p 60.
! Viktor S lesk a. Slovenska umetnost, J. I1 reva I jc 1927, p. 44.
J Arhiv rcpuhüke Slovenije, Lustthal (Dol), Rk 210 r, lisi 6, Cf, Milena Uršič. Joief Kal asarte Erberg in nj egov poskus osnutka za li te ra rhjofcgüdovino Kranjs ke, SAZ U: Ljubljana 1975, p p. 152 in 207-208. J Vikloi Steska, Valentin Mencinger, ljubljanski slikar (17(^1759),IMK, XV, 1905 (od tod citirano Steska. Mencinger), pp. 49-77; id., Pregled naše umetnosti, Mladika, IV, 192.1, p 297; id„ Slikar Janez Potočni k, ZUZ, IV. 1924 (od tod citirano Steska, Potočnik), p. K3; (Valentin Mcncingcv,Slovenska umeinošt^ 1, PrevaJje 1927, pp. 32-5W (in op, 2 zgoraj).
74
"absolutno nesimetrično" kompozicija. Vse to so seveda lahko samo ugibanja.
Glede Mctzingcrjevega avtoportreta je Steska zapisal: "Na njej se je portretiral slikar sam, kar izpričuje ustno izročilo in kar je prav verjetno, ker je pod portretom podpis z letnico 1747.""1
K temu bi dodal, daje na današnjem stanju podobe videti slikarja v družbi ženske, ki nam obrača hrbet, zagledana pa je v množico na desni. Tja je obrnjen tudi slikarjev pogled, zato je podolgovat obraz z daljšo koničasto brado viden v profilu. Postava je v sedečem, ne v ležečem položaju. Ob ženi je obraz otroka, ki ga že zakriva rob okvira (krajšanje slike?),. Drug otrok, desno od slikarja, je zagledan v nas, v leviei držt verjetno čopič in palico, ob njem je vrč z ozkim grlom, ob vrču pa razgibano, zavihano oblikovan list formata 8,5 x 6,5 cm z besedilom "Valentin Mctz.ingcr pinxil 1747".
Podatkov, kako si jc baron l£rhcrg iz Dola pridobil okvarjeno sliko od jezuitov, Steska ne navaja in so verjetno neznani. V svojem članku o slikarju Potočniku iz leta 1924 pa poroča, da je Metzingerjevo sliko Nasičenja množice odkupil p. Plaeid Fabiani in jo shranil v obednici frančiškanskega samostana v Ljubljani.*
Ali je bila s Potočnikovo restavracijo leta 1S22 slika na boljšem ali na slabšem? Izidor Cankarje v Metzingerjcvi biografiji leta 1926 zapisal kratek stavek: "Za jezuite Nasičenje množice (sedaj z restavracijo pokvarjena slika vlj. frančiškanskem samostanu),"7 Izraz "sedaj" velja za takratno nahajališče slike. Glede restavracije, ki naj bi sliko pokvarila, pa žal Cankar ni navedel, katero obnavljanje jc imel v mislih: Potočnikovo ali morda še katero poznejše. Potočnika hi težko grajali, saj jc prejel v delo poškodovano sliko, ki jc čakala na obnovo od leta 1774 do 1822 in jc po restavratorski obnovi zbujala občudovanje. Ob letošnji obnovi (1994) je slikar Kvas izjavil: "Pri čiščenju slike ni bilo opazili kakšnih večjih restavratorskih posegov, razen nekaj retuš. Na nekaterih delih slike je v barvnem sloju šc sedaj več mehurčastih tvorb, ki so verjetno posledice vročine (požar). Slika je bila nekoliko skrajšana."
PTcglcd Mctzmgerjcve podobe s sodobni mi zna tis tveni m i metodami (infrardeča, ultravijolična fotografija) bi da i verjetno zanimive rezultate.
Ume i nostnozgodo vinsko analizo Metzingerjeve slike Nasičenje množice jc dovolj podrobno podal Stanko Vurnik v svoji razpravi K. razvoju in stilu Metzingerjeve umetnosti. Po njegovem mnenju jcNasičenjemnožice (Vurnik govori, za Stcskom, o Nasičenju v puščavi) ena od največjih umetnikovih slik. Predstavlja presenetljivo veliko krajino, kakršne doslej na Slovenskem po koncu 17, stoletja še nismo videli. Sklicuje se na Sicinbergovo podobo iz leta 1714, krajinsko motiviko povezuje Vurnik s filozofijo 18. stoletja, glede odnosa do narave so sklicuje na Rousseauja, Govori o Kremscrschmidtovem pojmovanju krajine, omenja Je lovska in Bcrganta.
' Steska, Mencinger, 1905, pp. 56-57 (in op. 4 zgoraj),
" S leska, Potočnik, 1924, p, S.i (in up. 4 zgoraj).
7 Geslo Metzingcr Janez Valentin, SBL, 2. Ljubljana 1926, pp. 109-110.
75
Potem razpravlja Vurnik o čustvenih elementih, nakopičenih v Metzin-gerjevi upodobitvi, in nadrobneje opisuje krajino in figurah ko. Izrecno sc ustavlja ob neobičajni kompoziciji, ki naj bi bila absolutno nesimetrična. To je odpoved starim načelom, prehod v naturalistično smer, ki je dosegla v Metzingerjcvem delu "nezaslišan razmah". Glede pokrajine in človeka v njej se V urnik sklicuje na Breughla, Mclzingerjevo figuraliko ospredja pa povezuje z Veroncsejcvim i ji Ticpolovim slogom.
Glede Metzingerjcvih barv na obravnavani podobi je Vurnik prepričan, da gre za "neko pikantno ubranost, jarki karmin, cinobcr in modra žarijo izza svetlega oiivnozelencga okvira". Po njegovem je bila Metzingerjeva krajina neke vrste uvod v krajine Iierrlcina in Janše, ki so jim sledila dela krajinarjev Pernharta, Kar ingci ja in Franketa, dokJer ni krajina zmagala v motivih moderni h plainairistov."
Zdi sc mi zanimivo, da se Vurnik ob lej analizi ni spustil v ikonografsko presojo Melzingerjeve podobe, predvsem z analizo dogodka, opisa v prvotni obliki, kot ga najdemo pri vseh štirih evangelistih. Matej, Marko, Luka in Janez pripovedujejo isto zgodbo zelo jedrnato, konkretno in usklajeno in z jasnimi pojmi postavljajo dogajanje na realna tla s Številkami, imeni in časom dogodka.
Gre za Geneza reško jezero, imenovano tudi Tiherijsko, za bližino mesta Bctsajda, kar pomeni severovzhodni del jezera. Jezus je prispel tja v čolnu. Nc gre za puščavo, temveč za samoto, samoten kraj, kamor sc je Jezus sam ali z apostoli umaknil, ko sc je hotel spočiti. Mesto počitka je bilo na gori. Množice so prišle iz bližnjih naselij. Apostoli so posadili ljudstvo, razdeljeno na skupine po petdeset in slo oseb, po zeleni travi (torej zopet dokaz, da ni šlo 7.a puščavo). Šlo je za veliko množico, okoli pel tisoč mož. ne da bi šteli žene in otroke. Hrano ima samo neki deček: pet ječmenovih kruhov in dve ribi. Časovno seje zgodba dogajala pozno popoldne, žc proti večeru.,J
Tako slikar kot umetnostni zgodovinar najdetavvseh teh navedbah osnovo in izhodišče za zvesto ali umetniško svobodno interpretacijo motiva. Mctzin-ger jc ustvari! široko, odprto pokrajino / jezerom, z mestom oh vodi, s skalnatimi gorami, z drevjem, z ravnino, ki ni puščava, z vzpetino (hribom), na kateri stoji Jezus z apostoli, ob njih deček z dvema ribama v roki, ob njem so na tleh Inje hlebci, dva pa ima pred seboj klečeči apostol; ta dva Jezus ravnokar blagoslavlja, da kruli pomnoži. Ljudje so se v glavnem že pose«.! I i, razdeljeni v skupine. Eden od apostolov daje navodila množici z visoko dvignjenima rokama. V množici so dobro vidne tudi matere z otroki. Le skrben pregled svetlobnih efektov na obrazih in zlasti na pokrajini bi pokazat, ali je slikar upošteval svetlobo pozne popoldanske ure. Verjetni Melzingerjev avtoportret v ospredju na levi prav nič ne moti avtentičnosti dogajanja, saj je
* Stanko Vurnik in Marijan Marolt. K razvoju In stilu Mctmgerjeve umetnosti,
ZUZ, XII, 1933, pp. .17-4(J
1 Sveto pismo stare in nove m\>eze (ckumenska izdaja), Ljubljana 1992, Mt i 4, 13-2!; Mr 6,30-44; J,k 9, 10-17; Ju 6. 1-14.
76
skupaj z žensk« postavo in obema otrokoma, po oblačilu in po koloritu. naravno dopolnilo množiti.
Najnovejše čiščenje Metzingerjeve podobe Nasičenje mnočice je marca 1994 opravil slikar in resi avr a tor Tomaž Kvas. S čopičem je segel v sliko le toliko; da je z barvo izpolnil manjše odluščcnc delec v obliki lis in črt. Tu in tam so prišle po čiščenju na dan številne raze in razice ali pikice, okvare v barvni plasti. Sicer pa je T, Kvas sestavi! o svojem delu strokovno poro- čilo.1"
Osebno mi je povedal, da na hrbtni strani slike ni bilo nobenega napisa (npr. Potočnikovega iz I. JK22), temveč je bilo platno zadaj prekrito z nekim rdečim premazom, ki naj bi ščitil sliko pred vlago, postal pa je vidno škodljiv platnu, zato gaje moral odstraniti. Platno je izvirno, domače, grohu tkano, Podokvir je že star, verjetno listi prvotni iz časa slikarja Potočnika. Okvirje sedaj obnovljen v temni barvi, tc notranji rob tik ob sliki je pozlačen in dobro loči sliko od okvira. Ta okvir je skromen, le 14 cm širok, okrašen pa je s šestimi pozlačenimi rozctaini formata 10,5 x 10,5 cm, ki so nove, rezljatie iz lesa.
Na povabilo slikarja Kvasa sem si ogledal več faz čiščenja in restavriranja podobe. Po očiščenju me je presenetila velika razlika med staro, sajasto površino in med pravkar umitimi deli slike, kije ležala vodoravno na mizah. Umita ploskev je, delno tudi zaradi ovlaženosti, barvno kar zažarela. Prej nevidni detajli so postali vaba za oko, prej nejasna množica se je spremenila v skupino individualno obdelanih obrazov, drž, kretenj, oblačil in raznolikosti barv.
Mikavna je postala tudi pokrajina na levi z jezerom, naseljem, z gorami, ki stopnjujejo skupaj z jezerom za mestom globinski videz krajinskega prostora,
Prav tako je po umivanju zažarela osrednja skupina apostolov s Kristusom in dečkom tako v nasičenih, živih barvah kot v kompoziciji, razgibanosti in globinskosti Z izmenjavo osvetljenih in senčenih delov na temnem ozadju drevja, ki sega tu do gornjega roba slike.
Ko je bila celotna površina slike skrbno izmtta in postavljena v pokončno lego, pripravljena za posege s čopičem, je bila slika ob dobri dnevni svetlobi pravil doživetje.
M e t z i ngc rj e vo d e 1 o Nasičenje mn ožice pokriva v n ovem refektoriju cclotno širino prednje stene in s tem nehote spominja na svoje nekdanje mesto leta l822 vdolski graščini; kojc tudi krasila cclotno steno sobe. Svetloba prihaja sedaj le skozi okna na desni, severni strani. Ker gre za polkletni prostor, je svetloba morda prešibka in slika dcitije nekoliko temno, dokler sc oko obiskovalca ne navadi na to umirjeno razsvetljavo, Pri električni osvetlitvi motijo refleksi. Morda bo opazovalca Metzingerjeve umetnine presenetil učinek, ki bi ga imenoval stereopanoranma globina. Nenadoma imamo vtis, daje prvi plan s skupinami oseb močno pomaknjen v ospredje, ozadje z mno-
10 Tomaž Kveis, Rftstavriranjc slike "Jezus nasiti množico", v Ljubljani, 31, marca 1994 {poročilo, oddano Župnijskemu uradu Marijinega oznanjenja! v Ljubljani).
77
žico in pokrajino pa se umika slikovito daleč nazaj. Nehote bi v trenutnem zanosu vzkliknili: "Ex damno a fumo, calore et te m pore AD VEVUM RESTITUTUMt*
78