Človeštvo se klanja Najsvetejšemu. Katoliška Cerkev brani resnico božjo, sprejeito od Bo* ga Kristusa, brani pa tudi, kar je najdragocenejše, najsvetejše — presveto Evharistijo. Da more svetu dovolj jasno pokazati to svojo najsvetejšo Skrivnost, prireja sv. Cerkev takozvane evharističine koingrese. Teh koogresov se udeležuje vesoljna katoliška Cerkev. 28. mednarodni evharistični kongres. Za letos je bil dolocen že 28. Evharistični kongres, kJ se je vršil od 21. do 27. juinija t. 1. v ČLkagi v Sevenii Ameriki. Sv. Oče je po&lal svojega po&ehnega odposlanca kardinala Bonzano, ki je kongres otvoril. Sporočil je željo sv. Oceta, da naj ravno Najsvetejše združi ločene kristjan© zopet s katoliško Cerkvijo. Na iprvem slavnostnem zborovanju se je zbralo nad 200.000 oseb. Mnogi tisoči so morali oditi, ker niso do-bili več prostora. Pri slovesni svetl imaši je pelo 60.000 otrok angelsko mašo. MLslite si to petje, gotovo /je učinkovalo, kaikor ibi angele poslušal! Po slovesnostih prvega dneva so se vršila razna zborovanja. Posamezni narodi so imeli svoje posebne oddelke in zopet vsi skupaj, da je v teh dneh Ijudi kar valovalo po velikem mesdu Čikagi. Med druginri zborovamji je posebno važno omenifi veliko žensko zborovanje, katerega se je udeležilo 180.000 žensk, med temi nad 5000 redovnic. To zborovasnje se je potegnilo posebno za žensko čast, ki jo brezverski gvet tako tlači v blato. Drugoverci in evharistični shod. V Ameriki niso saino katoličani, pa5 pa je veliko drugovercev. Toda državna oblast, kaikor tudi zastopniki drugih ver so bili z vseon spoštovanjem kongresu naklonjeni. Predsednik Združenih držav Coolidge je poslal kot svojega namestnika ministra Dawisa. Prisostvoval je tudi guverner dežde, ikjer leži Čikago, in tudi mestni župan. 400 časnikarjev je prišlo na kongres, da so porocali svojim lietom. Protestanfi in kar je najbolj čudno, tudi judi so poelali svoje zastopnike, ki so pozdravili katoličane, da najj cstanejo v ljubezni do svojega Boga. Slovenci na evharistiisnem kongresu. Slovenci Ijubijo svojega Boga in ni jih sram tega pred vsem svetom pokazati in vtsistn povedati. Zato seveda je tudi v daljno Ameriko slo nekaj Slovencev. Med prvimi, ki se je odloeil za to težko, dolgo in nevarno pot, je bil vladika škof dr. Jeglič. Na morju, na ladiji »Olimpic«, so ciu vsi potniki priredili najslovesnejše praznovanje 76. go dovanja. Z njim je šel tudi škof dr. Gnidovec iz Skoplja, tudi Slovemec, in več duhovnikov. Na to pot se je pa od- pravilo t/udi nekaj lajikov, ki so hoteli to priložnost izra- biti v ta namen, da bi potem v Ameriki ostali, kar pa se jim seveda ni posrečilo in so imeli mnoge neprilike po lastni krivdi. Pisma, ki smo jih dobili od romarjev, pripo- vedujejo, da so jih v Ameriki sprejeli tako, da si tega še oaisliti prav ne moreimo. Tako so jim ameriaki Slovenci lii na roko, da so jih skoro s svojo prijaznostjo v zadrego spravili. Škof dr. Jeglic je bil deležen iolikih pozdravov, kakor da so vsi slovenski izseljenci poadravJjali svo-jega težko pričakovaiiega očeta. Ker je pa tam tudi nekaj za- grizenih socijalistov Slovencev, so cek> ameriške oblasti pazile, da škofu Jeglieu ni mogel nihce kake neprilike napraviti. Versko življenje katoliških Slovencev je prav vzorno. Slovenski romarji, ki so se v posebni iskuipini ude- Ježili kongresa, bodo ostali med ameriskimi Slovenci do 1. avgusta, nato <pa pridejo nazaj v domovino. Veličasten zaključek kongresa. Krona ciikašike evharistične proslave je bil zaključek tia ogromnem sitadionu v Mundeleinu. Na stadionu se je zbralo nad 200.000 ljudi. Prostor so razsvetljevali ogromni reflektorji, (to so istroji, ki napravijo velikansko luč), ki eo bili postavljeni po vseh vzvišenih toSkah Čikage in okoHce. Ko je dospelo 12 kardinalov s papeževim delegatom na 5elu, je iz 200.000 grl zadonela proti nebu ameriška državna himna, proseč blagoslova božjega. Potem je sledila posvetiLna molitev, ki so jo amplifikatorji (to ®o posabni stroji, ki prenesejo glasove iz kraja v kraj) Lstočasro raznašali širom prostrane Amerike, tako da je bila tisti trenotek združena v ponižni molitvi celokupna Amerika. Ko je končala molitev, so reflektorji iigasnili in luna je oblila s svojo bledo svetlobo nnnožice in oltar. Tedaj ije zamigljalo na stadionu na stotisoce drobnih luck: Vsak izmed navzočih je imel v rokah prižgano svecico, ki jo je dvigal ob blagoslovu z Najsvetejšim v znamenje posvetitve celokupne Ainerike vsemogočnemu Bogu. Milijon romarjev.  Množica, ki se je udeležila isklepne procesije, je prav gotovo presegala milijon. Po novih, za to priliko zgrajenih in za vsak drug promet zaprtih cestah, so neprestano vihrali avtomobili. Povprečno je znašal promet po tisoc avtonrobilov na uro. V Mundeleiniu so bile urejene garaže, v katerih je moglo stati 80.000 avtomobilov. Železniško osobje je bilo nadc-lovešiko zaposleno; vlaki so odhajali visake dve minuti. Velike množice so peš preromale 40 fcm dolgo pot in dospele v Mundeleiii ob zori. Okolica Mundeleina je bila podobna ogromnemu taboru. Za red sta skrbela 2 polka Narodne straže. Procesija. Ob 10. uri dopoldne je paipežev legat kardinal Bonzano v niundelein&ki cerkvi daroval zadnjo slavnrjsfno sv. mašo, nakar se je začela procesija. Otvorili so jo vseučilišfiniki in Kolumbovi vitezi v polni opremi. Sledila je šolska deca čikaške škofije, potem ameriški romarji in končno druge narodnosti s svojimi škofi in duhovniki ma čelu. V sprevodu so bili porazmešceiii med posameznimi skupinami sijajno okrašeni vozovi, iz katerih so neprestano tro sili cveije. Pred semeni&ko cerkvijo se je procesija razcepila tako, da je korakala ob obeh straneh jezera in se na drugem koncu jezera zopet strnila. Po jezeru so spremljali procesijo bogato okrašeni čolni in ladje, v zraku so krožila letala in trosila cvetje, ob poti so bila okrašena drevesa in celo štori. Častno stražo so opravljali Kolumbovi in papeževi vitezi. Najsvetejše je nosil kaTdinal Bonzano; masivna srebrna monštranca je bila pol metra visotka. Svetili so z bak ljami, iz številnth kadilnic so se dvigali oblaki kadila. Tla so bila gosto posuta s cvetjem. Na milijone in milijone cve tlic je bilo ta dan žrtvovanih v čast evharisticnemu Bogu. V procesiji si videl vse mogoče narodne noše: od najprimitivnejših ljudstev do Evropejcev in Kitajcev. V vseh mogočih jezikih so se pele hvakiice Kristusu Kralju. Bili so to za vsakega nepopisni in nepozabljivi vtisi. O5i so imele najbujnejšo pašo, a obenem je gamitje stiskalo grla, srca so se topila v tpobožnosti, tiho ihtenje je stresalo tisoče.  Ko Je procesija p*ehodila že M cetrtine potl, je zabesnela silna nevihta. S pomocjo amplifikatorjev so intonirali evriaristično himn© in procesija je nadaljevaSa avojo' ipot. Prišedsi do cilja, se je zbrala duhovščina v eerkvi, ikardinali pa so obstopili oltar pred eerkvijo in papežev legat Bonzaco je ob splošiiem ihtenju podelil množioam z Najsvetejšim zadnji blagoslov. Tako se }e zaključil ta največji eviiaristični kongres, ks ga je svet kdaj videl.