Poštnina plačana v gotovini. Leto LXXU. št. 191 a Ljubljana, četrtek ?4* avgusta 1939 Din SLOfENS iznaio vsak dan popoldne izvzemsi nedelje in praznike. // Inserati do 80 petit vrst 6 Din 2, do I0C vrst 6 Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3. večji inserati petit vrsta Din 4.—w Popus« do dogovoru, inseratni davek posebei- // „Slovenski Narod* velja mesečno v Juaosiaviji Din IZ— za inozemstvo Din 25.— // Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNI5TVO LJUBLJANA, Knaflieva uRca štev. 5 Telefoni 31-22. 31-23, 31-24. 31-26 in 31-26. Podružnice« MARIBOR. Gratsfa* trg *. 7 // NOVO MESTO. Ljubljanska cesta telefon it. 26 // CEUE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon it. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2. telefon it. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ GRADEC Slomikov trg 5 // Poitna hranilnico v Ljubljani št. 10351. Danes ponoči Je bil v Moskvi podpisan nenapadalni pakt med Nemčijo in Rusijo Evropsko vprasanie se lahko reži samo s takojšnjim sklicanjem konference velesil, sfcer ie voina neizbežna Kakor poročamo na drugem mesto, Je bila danes ponoči v Moskvi sklenjena in podpisana nenapadalna pogodba med Nemčijo in Busijo. Vse vesti v zvezi s tem dogodkom kažejo na to, da pomeni sklenitev tega pakta pravcat prevrat v evropskem mednarodnem položaju. Razširjene so vesti, Id jih objavljajo zlasti tudi italijanski listi, da bo še danes Izvedena priključitev Gdanska k Nemčiji na ta način, da bo gdanski senat proglasil priključitev In pozval nemško vojsko, da mesto zasede. m Spričo stališča, ki ga zavzemajo Anglija, Francija in Poljska in ki se, kakor vse kaže, ni izpremenilo, bi pomenilo to za te tri države casus belil. Splošno računajo s tem, da bo v tem primeru prišlo najprej do prekinitve odnosajev med Nemčijo na eni ter Anglijo, Francijo In Poljsko na drugi strani Kakšen bo v danem primeru nadaljnji razvoj dogodkov, je težko predvidevati Zdi pa se, da sta možni samo dve rešitvi: ali splošna svetovna vojna ali pa takojšnje sklicanje konference velesil, da skušajo za zeleno mizo poravnati spore in poiskati mirno rešitev. Prihajajo tudi vesti, da namerava posredovati predsednik ameriških Zedi- njenih držav Roosevelt in dati pobudo za sklicanje konference. Po drugih vesteh je taka konferenca tudi v načrtu sovjetske diplomacije. Jasno je, da bodo bližnji dnevi usodnega pomena za bodoči razvoj Evrope, „Doba nasproti] med Sovjetsko unijo in Nemčijo je za vedno končana14 Prvi komentar moskovske „Pravde" — Pakt z Nemčijo je v skladu z načeli moskovske politike Moskva, 24. avg. c. Današnja »Pravda« posveča sklenitvi nemiko-ruske ne-napadalne pogodbe uvodnik, v katerem pravi med drugim: Pogodba, ki je bila danes sklenjena, predstavlja dokument izrednega pomena in izraža miroljubno politiko Sovjetske unije. Zunanja politika Sovjetske unije je usmerjena k brezpogojnemu vzdrževanju miru in stremi za okrepitvijo dobrih odnosa jev z vsemi državami, ki se držijo tega principa. Stalin je v svojem govora aprila poudaril te principe. Dogovor med Nemčijo in Sovjetsko Unijo je v popolnem soglasju z njegovim govorom. Normalni diplomatski odnošaji med Nemčijo in Sovjetsko unijo so obstojali že na podlagi rapallske pogodbe iz leta 1922 in pakt o nenapadanju je bil sklenjen že leta 1926. Današnja pogodba pa gre mnogo dalje, kakor ta pakt. Posebno važnost posveča »Pravda« četrti točki nenapadalne pogodbe, ki predvideva, da ne sme nobena izmed pogodbenih strank sodelovati v koaliciji, ki je direktno ali indirektno naperjena proti dragi. »Pravda« pravi dalje: Ni dvoma, da sklenitev pogodbe pomeni izboljšanje odnosajev med Sovjetsko unijo in Nemčijo in da predstavlja začetek popolnoma nove dobe v teh odno-šajih. Pogodba je bila zaključena v trenutku, ko je mednarodni položaj da-segel višek napetosti. Pogodba je akt miru, ki bo pripomogel ne samo k pomirjen j n med obema podpisnicama, temveč tudi k mednarodnemu pomirje-nju. Doba nasprotij med Nemčijo in Sovjetsko unijo je za vedno končana. Razlike v ideologiji in načinih vladanja nikakor ne morejo biti ovira za dobre sosedstvene odnošaje. Kako so se razvijala pogajanja Litvinov je moral odstopiti, ker ni hotel paktirati z Nemčijo — Dvoličnost ruske diplomacije Nemčija bo že danes okupirala Gdansk ? Gdanski senat bo sklenil priključitev k Nemčiji in pozval Hitlerja, da pošlje v Gdansk nemško vojsko Berlin, 24. avg. br. V tukajšnjih običajno zelo dobro obveščenih krogih se doznava, da bo najbrže že danes izvršena okupacija Gdanska. Nemška vojska je v polni pripravljenosti. Okupacija bo izvršena na ta način, da bo gdanski senat sam sklenil priključitev Gdanska k Nemčiji in pozval Hitlerja naj v svrho vzdrževanja reda in miru in v obrambo proti morebitnemu napada S poljske strani posije v Gdansk nemško vojsko. Danes prispe v erdansko luko tudi nemška križarka »Konigs-berg« v spremstvu večjega števila top-ničark in torpednih rušil cev. Ta obisk je bil sicer že poprej napovedan, vendar pa je značilno, da je bil določen baš za današnji dan. Če se bo Poljska temu skušala zoper-staviti, kar z gotovostjo pričakujejo, jo bodo proglasili za napadalca, s čimer bi dobila Nemčija vsaj na videz opravičilo za vojaško akcijo tudi proti Poljski. Razburjenje v Gdanskn i GDANSK, 24. avgusta, br. Reuter poroča, da je položaj v Gdanska skrajno napet. Gdanski narodni socialisti pa pričakujejo, da bodo vsak trenutek vkorakale nemške čete. Velika bojazen pa vlada zaradi vesti, da nameravajo Poljaki prehiteti Nemčijo in sami zasesti Gdansk. S poljske strani se te vesti deman tirajo. VeČina Poljakov je odpotovala v Gdvnio. Za resnost položaja v Gdanskn je najbolj značilno dejstvo, da je angleški generalni konzul Shepser danes zapustil Gdansk g vsem osebjem konzulata in odnesel s seboj tudi vse spise. Tuje ladje ustavile promet z Cdansfcim London, 24. avgusta, AA. Ha vas: New-casteLski ladjarji so odpovedali odhod več ladij v nemška in baltiška pristanišča. Gre za varnostni ukrep, podoben lanskim septembrskim ukrepom. Obstreljevana nemška letala Bežim, 23. avg. br. Uradno poročajo, da je Dilo nemško potniško letalo »Biber-steinc na poletu iz Berlina preko Gdanska v Konigsberg včeraj ob 14.20 blizu gdanake meje obstreljevano od poljskih protiletalskih topov. Kakor je izpovedal pilot letala, kapetan Gutamuth, so izstrelki eksplodirali v neposredni blizini letala, DrugI primer obstreljevanja s polske strani se je pripetil nekemu letalu nemške LBfttsiasm Na poletu iz (Klanska v Berlin, 20 km od morske obale v visini 1.5O0 m, so streljale na to letalo, v katerem je bik> poleg posadke tudi 17 potnikov, med njimi Štirje otroci, poljske protiletalske baterije in baterije neke poljsko vojne ladje. Poljski demanti Varšava, 24. avgusta. AA. Pat: DNB je poročal, da je neka poljska baterija obstreljevala dve nemški potniški letali, ko sta leteli iz Berlina čez Poljsko v Gdansk. Vest je neresnična. Stvar se je odigrala takole: Okoli 16. so opazili neki nemški bombnik kakšnih 700 m visoko nad polotokom Halom, kl lezi v poljskih teritorialnih vodah in blizu vojaškega pristanišča v področju, ki ga letala ne smejo preleteti v višini izpod 1500 m. Topmstvo je oddalo en strel, da opozori letalo. Bombnik je nato odletel. 70 nemških divizij na poljski meji London, 2S. avg. c 70 nemskin divizij je koncentriranih na meji Polj***«. Nemško mobilizacijo smatrajo kot zaključeno. Na rapadni nemški meji je po zadnjih poročilih dosti manjše število čet. Tudi na zapadni meji Kčln. 24 avgusta c. Večji oddelki na novo vpoklicanih rezervistov so pasirali mesto v smeri proti meji. Poljski kurir od Nemcev zadržan Varšava, 24. avgusta c. Poljski diplomatski kurir, t| je v posebni misiji potoval iz Berlina v Varšavo, je h»l na meji pri Vratislavi zadržan in poslan nazaj v Berlin. Anglija ustavila Nemčiji dobavo surovin London, 24. avgusta, e. Zakon o izrednih pooblastilih bo, kakor pravijo, v glavnem odgovarjal zakonu, ki jc že obstojal med svetovno vojno in je dal angleški vladi zelo široka pooblastila na vseh področjih javnega delovanja, v kolikor se tiče nacionalne koristi. Zlasti se s tem poudarja, da bo vlada dobila pravico kontrole nad izvozom nekaterih surovin. Anglija je že pred sprejetjem zakona v sporazumu z ministrom za trgovino včeraj ustavila izvoz nekaterih vrst surovin. Kakor že javljeno, je zadnje dni Nemčija v Londonu nakupila izredno velike množine kavčuka in bakra. Po zadnjem komunikeju vlade pa je mnogo izvoznikov še pred intervencijo trgovinskega ministra odklonilo nemško kupčijo, dasi je ponudila Nemčija za svoja naročila takojšnje plačilo v devizah. Opozorilo ameriškim državljanom UPashington. 24. avgusta e Ameriški zunanji minister je po§lal opomin ameriškim državljanom, da naj ne potujejo v Evropo. Državni podtajnik za zunanje zadeve \Val-!es je izjavil, da ie amerišk" poslaništvo ▼ Parizu in Varšavi že opozorile ameriške državljane na vojno nevarnost. Moskva, 24. avgusta, k. Zastopniki tujih držav v Moskvi so prepričani, da pomeni sklenitev rusko-nemške pogodbe brez dvoma veliko zmago sovjetske diplomacije. Njeni svetovalci so zadnje mesece prepričevali Stalina, da so Rusije ne sme zaplesti v vojno v Evropi, ker se je Rusiji bati najhujšega na Daljnem vzhodu s strani Japonske. Stalin ni bil v začetku istega mnenja, a naposled se je političnim in vojaškim svetovalcem posrečilo vsiliti Stalinu svoje mnenje ter ga prepričati, da bi bila pogodba o nenapadanju med Rusijo in Nemčijo veliko zmaga ruske politike, kajti Nemčija je na ta način prisi-liena sprejeti pogoje, ki jih diktira Moskva, čeprav je bila doslej Moskva sovražnik Št. 1 za tretje nemško cesarstvo. Kakor zatrjuje dobro poučeni krogi, so se začela pogajanja med Rusijo In Nemčijo že spomladi v aprila takoj po demisiji ruskega zunanjega ministra LJtvinova. Litvinov se je namreč p roti vil ukazu iz Moskve, da naj začne istočasno pogajanja z zapadnimi demokracijami in z Nemčijo. V začetku julija je prišel v Moskvo v najstrožji tajnosti von Papen. V Moskvi so je mudil teden dni is ▼ tem času so bili odločilni pogovori za sklenitev trgovinske pogodbe in pogodbe o nenapadanju med Busijo in Nemčijo Izdelani so bili tedaj v slavnem načrti za te pogodbo. Ko so nekatero taje agencijo tedaj poročalo, da so mudi v Moskvi von Papen, so to vest odločno demantirali tako v Berlina kakor v Moskvi* Na roški strani sta bila glavna pobornika idejo za sklenitev pakta med Rusijo in Nemčijo Molotov in Zdanov Ždanov, ki je predsednik sovjetske komisije za zunanje zadeve, je znan ie od nekdaj kot sovražnik slehernega pakti ranja s Francozi in Angleži. Naposled je bil pa tudi Litvinov prisiljen Molo tovu in Zdanovu za kulisami pomagati pri pogajanjih z Nemčijo kot diplomatski svetovalec Pred tedni je Moskva nekoliko zavrla potek pogajanj z Berlinom in jo začela intenzivnejša pogajanja z Angleži, toda pod pritiskom mednarodnega položaja v zadnjih dneh so prišla pogajanja a Nemci v odločilen Stadij. Načrti moskovske diplomacije: Rusija bo predlagala sklica " konference šestih velesil ? Za paktom z NemšHjo se skrivajo mnogo dalekoseinejši nač?£* uia;^ovske diplomacije — Moskva se bo maščevala za Monakovo in seifaj sama diktirala Evropi pogoje za mir Moskva, 24. avg. br. Opazovalci tujih drŽav v Moskvi so mnenja, da so za k leni t vi jo nenapadalnega pakta Rusije z Nemčijo skrivajo mnogo dalekoseinejši oačrti sovjetske diplomacijo. Rusija so hoče na oni strani maščevati za Monakovo, kjer so Rusijo popolnoma izločili, na dragi strani pa vsiliti Evropi svojo voljo Kakor se zdi, bo Moskva sedaj najprvo počakala, da se položaj spričo pričakovane akcije Nemčije proti Poljski ie bolj poostri, nato pa bo Moskva stopila na plan s svojimi načrti za »pacifikacijo« Evrope. Po teh informacijah bo Moskva predlagala konferenco Šestih velesil, to je Anglije, Francije, Rusije, Italije, Nemčije in Zedinjenih držav. Na tej konferenci naj bi se reševali vsi mednarodni spori, pri čemer bi Rusija igrala vlogo arbitra in tako rekoč diktirala Evropi mirovne pofroje na sličen način, kakor je to st*-■ 1 nt rrrnakov- ski konferenc Berlin: Seda] imamo prost« roke! Prišel je čas obračuna s Poljsko in s vsemi nasprotniki Nemčije Berlin, 24. avg. br. Sklenitev nenapadalnega pakta z Rusijo so objavili listi v posebnih izdajah. Besedilu pogodbe dodajejo kratke komentarje, v katerih poveličujejo dalekovidnost in sposobnost nemške diplomacije, ki je pod vodstvom Hitlerja dosegla nov uspeh. Ta uspeh predstavlja prevrat v vsem mednarodnem položaju. Kakor svoječasna nacistična revolucija predstavlja sklenitev nenapadalnega pakta med Nemčijo in Rusijo mednarodno revolucijo na diplomatskem polju, ki mora dati zlasti Evropi novo lice- Nemčija ima sedaj proste roke! To je tenor vseh komentarjev. Ničesar več* nas ne more za- držati, da ne bi do krofa hrvedti svojih načrtov, naglasa »Der Angriff«, Id ob »nem napoveduje, da se bodo sedaj dogodki razvijali izredno naglo. Listi se norčujejo Is Anglije in Francije in napovedujejo končni obračun s Poljsko. Ribbentrop odpotoval Iz Moskve Moskva, 24. avgusta. AA. DNB: Davi ob enih Je Ribbentrop sporočil voditelju rajna tat kancelar ju Hitlerju, da Je sklonjen nemško-ruski nenapadalni pakt. Ribbentrop se bo odpeljal ob IS. Is Moskve a Obersalzberg, kjer bo ročilo Hitlerja. Kljub temu še mogoča trojna vojaška zveza ? V Moskvi zatrjujejo, da pakt z Nemčijo ne izključuje sklenitve pakta z Anglijo in Francijo, ker oba služita ohranitvi miru Moskva, 23. avgusta, k. Ko so tup diplomatski zastopniki skušali izvedeti v krogih ruske diplomacije, kakšna jamstva Je Nemčija dala Rusiji v zameno sa nenapadalno pogodbo in kakšna jamstvo Jo dala Rusija Nemčiji, so avtori-rirani ruski krosi izjavili telo kategorično, da vso rusko politično in diplomatske akcijo preveva želja po miru in da hoče Rusija ohraniti mir v Evropi. Zato sklenitev pakta o nenapadanja nikakor ni sklenitev pakta si Najvišji avtorizirani sovjetski krogi zatrjujejo, da zaradi sklenitve nenapadalne pogodbe s Nemčijo ne morejo trpeti odnošaji Rusije do Francije in Anglije. Kljub novi pogodbi z Nemčijo Rusija ie vodno lahko sklene trojni francosko-anglefko-ruski pakt. Ta pakt in nenapadalna pogodba s Nemčijo so no izključujeta ie v naprej. Tako nenapadalna pogodba s Nemčijo kakor tro-delni pakt naj služita politiki mira in nai za jamči ta mir v Evropi. Nenapadalno pogodbo a Rusijo jo ho- tela skleniti Nemčija, so izjavili Stalinovi svetovalci. Rusija je tej želji Nemcev rada ustregla, ker je bilo to oportuno in koristno ne samo za Rusijo, temveč za vso Evropo. S podpisom nenapadalne pogodbe se bo po mnenju Moskve zmanjšala napetost, ki je vladala zadnje dni v Evropi, in atmosfera, ki je dušila vso Evropo, se je razčistila. Prav tako pa hoče Rusija skleniti tudi pogodbo s Francijo in Anglijo. To pogodbo bodo dopolnjevale vojaške pogodbe med Rusijo, Francijo in Anglijo. Te pogodbe in trodelni pakt pa bodo v vsakem primeru zadostno sredstvo. Poročilo Seedsa London, 24. avgusta, e. V zunanji urad je snoči prispelo poročilo angleškega veleposlanika v Moskvi Wllliama Seedsa o poteku in izidu včerajšnjega sestanka, ki ga je imel skupaj s francoskim poslanikom z Molotovim. Angleški in francoski vele- Nadaljevanje na z. strani 4O Nadaljevanje s 1. strani poslanik sta imela nalog od svojih vlad, da izvesta za vsebino in značaj nenapa-dalnega pakta med Nemčijo in Rusijo in da hkrati izvesta, če sovjetska vlada v novem položaju želi in smatra za potrebno nadaljevati podajanja za ustanovitev trojne obrambne zveze med Rusijo, Anglijo in Francijo. Po Informacijah, ki jih imajo dobro obveščeni krogi, je Molotov izjavil, da v primeru, da bo pakt o nenapadanju z Nemčijo zaključen, določbe tega pakta ne bodo v nasprotju s pogajanji, ki se vodijo za zaključitev francosko-angleško-ruskega pakta, ker imata oba pakta defenzivni značaj in po mišljenju sovjetske vlade ne izključujeta drug drugega. Neki član angleške vojne misije je snoči z letalom odle-tel v London. Gre za mlajšega člana, ki ima vlogo kurirja. Italijanske informacije Rim. 23. avgusta AA Štefani Ravnatelj lista »Giornale d'ltalia« Virgmio Gavda objavlja članek, v katerem pravi, da ni izključeno, da po podpisu nemško-sovjetske-ga sporazuma pride v Moskvi še do drugih sporazumov, pa celo tudi do sporazuma med Veliko Britanijo in Francijo. Toda ta drugi sporazum ne bi bil več tak. kakršnega sta si zamišljali in želeli Anglija in Francija. Nemško-sovjetski pakt izključuje možnost, da se Sovjetska Rusija posta- vi proti Nemčiji in celo v primeru evropskega spopada nudi možnost, da Sovjetska Rusije nadaljuje s preskrbovanjem Nemčije. Sistem obkoljevsnja je ns ta način strt. To je resnica. Po vsem tem Francija in Velik« Britanija lahko celo podpišeta ne-napadalno pogodbo s Sovjetsko Rusijo, da bi ji pripravili zadovoljstvo videti visoke zastopnike njihovih vlad. Pogajanja v Moskvi začasno odgođena Pariz. 24. avg. e. »L' Intransigeant« poroča, da sta francoska in angleška vlada sklenili, da zaenkrat odgodita pogajanja z Rusijo, vendar jih ne prekineta. člani vojaških misij zapuščajo Moskvo Moskva, 24. avgusta. AA. Havas: Dva Člana britanske vojaške misije, stotnika Davidson in Collier se danes odpeljeta a letalom čez Helsinki in Stockholm v London. Ostali angleški in francoski častniki ostanejo do nadaljnjega v Moskvi. Z članoma britanske vojaške delegacije odpotuje tudi Član francoske vojaške delegacije Pisson. Besedilo pakta Rusija ne bo sodelovala v nobeni zven« ki M bila kakorkoli naperjena proti Nemčiji — Pogodba je sklenjena za 10 let BERLIN, 24. avgusta, br. Nemški poročevalski urad poroča ob pol treh zjutraj iz Moskve: Zunanji minister v. Ribbentrop serje včeraj popoldne ob 15. sestal s predsednikom sveta ljudskih komisarjev g. Molotovom. Sestanku je ves čas prisostvoval nemški veleposlanik Schullenburg, nekaj časa pa tudi Stalin. V triurnih razgovorih je bil dosežen sporazum o sklenitvi nemško—sovjetske nena-padalne pogodbe. Po večerji se je razgovor nadaljeval in so bile urejene še zadnje formalnosti. Se pred polnočjo je bila pogodba o medsebojnem nenapadanju podpisana. V navzočnosti Stalina in Schullenburga jo je podpisal za Nemčijo v. Ribbentrop, za Sovjetsko Unijo pa g. Molotov. Pogodba je sestavljena in podpisana v dveh izvirnikih, v ruskem in nemškem. Imenuje se »Nenapadalna pogodba med Nemčijo in Unijo sovjetskih socialističnih republik« ter določa v sedmih točkah, sklicujoč se v uvedu na nemško—rusko nevtralnostno pogodbo iz leta 1926., naslednje: 1. Obe stranki se zavezujeta, vzdržati se vsake nasilne akcije, vsakega napadalnega dejanja druga proti drugi, bodisi posamezno ali skupaj s tretjimi 2. Ako bi bila kater, obeh pogodbenih strank napadena od tretje države, druga pogodbena stranka v nobeni obliki ne bo nudila tej tretji državi nikake pomoči. 3. Vladi obeb pogodbenih strank se bosta v bodoče stalno medsebojno obveščali in posvetovali v vseh zadevah, ki se tičejo njunih skupnih interesov. 4. Nobena obeh pogodbenih strank se ne bo priključila nobeni skupini držav, ki bi bila neposredno ali posredno naperjena proti drugi pogodbeni stranki. 5. Vsa morebitna bodoča sporna vprašanja se bodo med obema pogodbenima strankama reševala na miren način, s konzultacijami ali po razsodišču. 6. Pogodba velja deset let. Ako je nobena stranka ne odpove leto dni pred njenim potekom, se avtomatično podaljša za nadaljnjih pet let. 7. Pogodba naj se ratificira v najkrajšem časa. Ratifikacijske listine se bodo izmenjale v Berlina. V veljavo pa stopi pogodba Že takoj s podpisom. Zunanji minister v. Ribbentrop je obvestil kancelarja Hitlerja o podpisu pogodbe davi ob 1. Popoldne ob 13. se bo v. Ribbentrop vrnil z letalom iz Moskve v Berchtesgaden, da poda Hitlerju podrobno poročilo o izvršitvi naložene mu misije. Odmev po svetu: London: Kdo Je kriv? Angleška javnost zvrača krivdo laina, češ da ni znal doseči v Moskvi Chamber-zaupanjj London, 24. avgusta, e. Čeprav nihče ne poskuša braniti postopanja Moskve, se vendar nekateri trudijo, da bi to nekako pojasnili. Angleži imajo v politiki vedno dovolj samokritike. Mnogi za to, kar ae je dogodilo, zvrača jo odgovornost na politiko sedanje angleške vlade. Predsednik Cham-berlain. kakor pravijo, ni kazal nikoli posebne navdušenosti za Rusijo. Koncesije so ae v resnici dajale, toda vedno po dolgem čakanju in nikdar v zadostni meri. Angleška vlada se ni potrudila, da bi razblinila dvome, ki so obstojali v Moskvi napram načrtom in intencijam njene zunanje politike. Stalin najbrž ni bil prepričan, da Chamberlain iskreno želi popoln sporazum hi sodelovanje z Rusijo. V Moskvi se je često izražala bojazen, da angleška vlada izkorišča pogajanja z Rusijo, da hI Izvršila pritisk na Hitlerja. V primeru, da bi se Anglija sporazumela z Nemčijo, bi bila morda Rusija spet izključena. Naposled pa tudi niso v Rusiji izginili z vidika, da sta hoteli Anglija in Francija Rusijo pridobiti za eventualno vojno v Evropi, v kateri bi Rusija morala najbrž plačati največjo ceno. Zato ni čudno, da vse koncesije, ki so se ponujale Rusiji, niso bile dovolj sorazmerne napram temu, kar je na drugi strani ponujala Nemčija. Nemčija je tudi ponujala obsežne koncesije ln edino, kar naj bi Rusija storila v zameno, je bila zahteva, da se ne vmeša ln ne angažira v naprej proti Nemčiji v eventualni vojni vele-sll. V taki dilemi torej Izbira Rusije ni bila težka niti ne nerazumljiva. Pariz: vpoklic 700*000 rezervistov Francija je pripravljena na vse Pariz, 24. avg. br. V Pariza so vest o sklenitvi nemško-ruskega pakta sprejeli docela mirno, ker so s tem že računali. Psč pa so biK v odgovor izdani obsežni varnostni okrepi, tako da jc Francija pripravljena za vsak primer. Čeprav niso bila izdana nikaks službena obvestila o ukrepih glede narodne obrambe, ki so bili sklenjeni na seji ministrskega sveta, je vendar javnost obveščena, da so bili izdani nalogi za najstrožjo pripravljenost za varnost države. Dejstvo, da so je ministrski predsednik Daladier dolgo tele-foDično razgovarjal z vrhovnim šefom francoske vojske, generalom Gamelinom kaše, da so ti okrepi v glavnem vojaške narave. Na novo je vpoklicanih 700.000 rezervistov. PO pariških ulicah in na železniških postajah k* zopet opažati na tisoče vojakov, ta- ko kakor ob lanski septembrski krizi. Do-zdaj pa Se ni potrjena vest. da bo sklican francoski parlament, vendar ie predsednik skupščinskega odbora za zunanje zadeve sklical ta odbor, da mu poroča o mednarodnih dogodkih. Pariz, 24. avgusta. Francoska vlada ie izdala dekret, ki omogoča rekvizicijo avtomobilov, konj in drugih prevoznih sredstev za primer potrebe. Poziv Francozom v Nemčiji, naj takoj odpotujejo Berlin. 24. avgusta c Francoski Dosismk v Berlinu in francoski konzulati v NemČ« ji so izdali francoskim državljanom nav^ dila, da do nocoj zapust jo Nemčnc An gleškim in poljskim državi isnorn zaenkrat taks navodila še niso bils izdana Sporazum gotov Stojimo neposredno pred objavo rezultatov Zagreb, 24. avg. r. Kakor se doznava v tukajšnjih dobro informiranih kro-igh, so snoči padle vse odločitve glede hrvatskega sporazuma in Jo pričakovati končno razčiščen je notranjepolitičnega položaja. Sporazum Je gotov in stojimo neposredno pred objavo njegovih rezultatov. Zahteva po sklicanju francoskega parlamenta Berlin, 24. avgusta. AA. DNB: Bivši predsednik vlade in predsednik socialistič- Ljubljana, 24. avg. r. Danes sta potovala skozi Ljubljano na Bled predsednik vlado Cvetković in predsednik dr. Maček. Na kolodvoru so ju pozdravili zastopniki oblasti in novinarji. Iz razgovorov z novinarji je razvidno, da bodo še danes padle na Bledu končne odločitve. ne stranke Leon Blum je napisal v »Po-pulairu« članek, v katerem zahteva v imenu socialističnega poslanskega kluba, da vlada brez odloga skliče francoski parlament na zasedanje. Rim: popolna sprememba v Evropi Sedaj se bo pričel graditi nov mir Rim, 24. avgusta, e. V zvezi z zaključkom pakta o nenapadanju med Nemčijo in Rusijo smatrajo rimski merodajni krogi, da je s tem dosežena popoma sprememba politične, vojaške in psihološke situacije v Evropi. Italijanski tisk poudarja, da predstavlja ta pakt značilen prispevek za uspešno izvajanje politike, katere cilj je, da se da evropskemu kontinentu nova ureditev. V tem ne morejo nikake ideološke razlike ovirati orientacije posameznih držav, katere lahko ne glede na svojo notranjo politiko uspešno uveljavijo v zunanji politiki samo one smernice, ki so v soglasju za dobre politične in gospodarske interese ne samo teh držav, temveč vse Evrope. Ta politika se odpira državam osi Rim—Berlin, kakor vsem drugim državam, ki so naklonjene tej politiki, da Evropi zagotovo pozitiven mir na podlagi popolne odgovornosti in mednarodne solidarnosti. Vojaški dopusti v Belgiji ustavljeni Bruselj. 24. avg. e. Od danes do nadaljnje odredbe so ustavljeni vs; dopusti za belgijsko vojsko, razen v nujnih primerih. Vojaki, ki so pa že na dopustih, ne bodo vpoklicani na povratek k svotiir edinicam. DN se že seli? Pariz, 24. avg. e. Iz Ženeve poročajo, da $e tam mnogo govori o usodi mednarodnih institucij, ki se tam nahajajo. V primeru vojne bi se Društvo narodov iz Ženeve preselilo v Vichv v Franciji. Prav tako bi se tjakaj preselil tudi mednarodni urad za delo. Zavarovalnice povlSujejo premije New York, 24. avgusta, c. Ameriške zavarovalnice so povišale premije za vojni riziko za prevoz tovorov v Italijo ln Nemčijo na 20-kratno vsoto. V Berlinu ne verujejo, da bi Poljska popustila Berlin, 23. avg. z. V berlinskih diplomatskih krogih čakajo sedaj, kakšen bo vpliv nemško-ruskega pakta na Poljsko in na obe zapadni velesili. V Berlinu zelo dvomijo, da bi se Poljska iimakirla in mislijo, da bo zlasti odklonila vsako zahtevo po ukinitvi tako zvanega poljskega koridorja. Tega mnenja je tudi večina nevtralnih opazovalcev v Berlinu. Kar se tiče vpliva na zapadne velesile, domnevajo, da se bosta Anglija in Francija uprli nemško-ruskemu načrtu, da. se vzhodna Evropa vključno baltske države razdeli na nemško in rusko interesno področje. Ta načrt pa obenem kaze, da zasleduje Rusija pri vsej stvari zgolj svoje lastne koristi. Zagotovilo Rusije malim državam Rusija na ljubo Nemčiji ne bo žrtvovala nikogar in tudi sama noče tujega ozemlja Moskva, 24. avg. k. Sovjetski krogi so pojasnili stališče Rusije po novem položaju z Nemčijo tudi glede na pomisleke in strah, ki so ga imele in ga še imajo manjše Rusiji sosedne ali bližnje države. Sovjetski krogi zatrjujejo, da je strah malih držav brez podlage. Na račun zbližanja Rusije z Nemčijo ali na račun nenapadalne pogodbe med Rusijo in Nemčijo ne bo trpela nobena manjša država. Rusija nikakor nima namena žrtvovati katere izmed manjših ali sosednih držav v prid zbližanja z Nemčijo, kakor ni imela agresivnih namenov, ko je zahtevala od malih držav jamstva proti njih prostovoljni ali nasilni hitlerizaciji. Rusija, zatrjujejo sovjeti, ne potrebuje tujega terorja in ne prakticira politike razdeljevanja vplivnih sfer in življenjskega prostora ter ne potrebuje v območju svojih mej vazalov. Jasna stališča velesil Anglija in Francija sta natočili Rimu in Berlinu čistega vina — Odgovornost za nadaljnje dogodke je jasna miren način. Razvoj dogodkov je zato odvisen od sklepov kancelarja Hitlerja. Na današnji popoldanski aeji parlamenta bo vlada podala uradno izjavo o svojem stališču do nemško-ruskega pakta. Chamberlain bo prt tej priliki objavil tudi odgovor kancelarja Hitlerja na svojo poslanico. RIM, 24. avgusta, br. Skoro Istočasno, ko je bil angleški poslanik pri Hitlerju, je francoski poslanik v Rimu Francots Poncet obiskal italijanskega zunanjega ministra in mn v skoraj trleetrtnrnem razgovoru obrazložil stališče Francije. Francoski poslanik ni pustil italijanskega zunanjega ministra niti v najmanjšem dvomu glede postopanja Francije v primeru, da bi bila Poljska napadena. Izjava francoskega poslanika so bile tako nedvoumne, da so si v Rimu zdaj popolnoma na čistem glede stališča ln namer Francije. Spričo toga pripisujejo v rimskih krogih Hitlerjevemu odgovoru na Chamberlalnovo poslanico še prav poseben pomen ln naglasajo, da sedaj ne more nihče več trditi, da ne pozna razmer in zato tudi ne more nihče ; odvrniti od sebe odgovornosti. London, 24. avgusta, br. Kakor je bilo že javljeno, je angleški veleposlanik v Berlinu Henderson včeraj popoldne izročil kan-celarju Hitlerju v Berchtesgadnu posebno poslanico Chamberlaina, v kateri predsednik angleške vlade ponovno obvešča kancelarja Hitlerja o neomajnem stališču Anglije, da bo branila skupno s Francijo Poljsko pred vsakim napadom. Razgovor kancelarja Hitlerja z angleškim veleposlanikom je trajal samo deset minut. Kancelar Hitler Je v Imenu Nemčije preko poslanika •poročil Chamberlainu, da obveznosti, ki jih je prevzela Anglija napram Poljski, Nemčije ae morejo odvrniti od tega, da ne bi s vsemi razpoložljivimi sredstvi branila svojih življenjskih interesov. Angleška javnost je ta odgovor kancelarja Hitlerja sprejela prav tako mirno, kakor je mirno sprejela tudi sklenitev nemško-ruskega pakta. Vsi današnji listi poudarjajo, da vlada v Angliji mir in trdna odločnost, ker se vsa država zaveda, kako usodni so sedanji trenutki. »Timesc poudarja v svojem komentarju, da Hitler sedaj točno pozna stališče Anglije. Angleška vlada Je slej ko prej mnenja, da se dajo vst spori med Nemčijo ln Poljsko urediti na Splošna mobilizacija na Poljskem VAKSAVA, 24. avgusta br. Poljska vlada je danes opoldne po posveta a Parizom in Londonom odredila splošno mobilizacijo. 59 Tudi Amerika bo skušala posredovati Nagel povratek Roosevelta v Washiugton — Posvetovanja z zunanjim ln vojnim ministrstvom —1 Poslanica Mussoliniju? VVashington, 24. avg. br. PredsedniK Roosevelt se je ponoči vrni! z dopusta v VVashington In je imel zgodaj zjut.aj posvetovanja z zunar.jiir. mintetraro Hullom in vojnim in niornajtflr'ni H'rm V , '.ob: o poucrrf? fcrO£*& ? 'V? fl* c -sojajo v wmmh: r> r ki nfl kfn fcro rr b r ~* **■ .1 * j Evrop* telo rr. • *» !n rr*»r.:ra?,\ ds ^e vri-na neizbežna. Zato iMiiiffilJsJs o tem, ali i ne bi kazalo, da bi s*u*al predsednik Ze>_ d'njerih držav Roosevelt ponovno posredovati da bi na ta način podprl mirovni apel belgijskega kralja. Zatrjuje se, da se rVMnersjrtl Roosevelt obrniti s posebno po--i»p ^*co na Mnsaollnlja In ga prositi, naj h| ms* "-vil svoj vpliv v Berlinu, da se na .a način prepreci no v« katastrofa. Eanaćnji ameriški Vati zelo presojajo položaj. »Xewyorfc Times« prar vi: o *e vname vojna, bo v s«dajijih razmerah jasno vsakemu AmerK-anu, da se je razmerje med i s A in evrOpakimi dr. lavami v materiale« m in moralnem pogledu spremenilo. ix> velja posebno po podpisu sovjetsko-iu-ni^kega neiiapadalnega pakta. »Newyork Herald Tribune« napadu nemsKo politiko, če*, da je o;x>rtuni«tična "i pravi, da se stališč Velike Britanije in *■ ranci Je ni sprenienilo| Japonska na razpotju Tokio, 24. avg. br. Japonska vlada ima že dva dni neprestano posvetovanja, vendar pa se še ni odločila o tem, kako naj sedaj po razpadu protikomunističnega bloka in sklenitvi pakta med Nemčijo in Rusijo preusmeri svojo politiko. lUaocaranJt nad nemško-ruskim paktom je vedno večje. Oficiozni »Niči šimbum« naglasa v svojem komentarju o r-mško-ruskem paktu, da bo imel ta dogodek zelo dalekosežne posledice na Daljnem vzhodu. List, ki se je doslej najbolj zavzemal za pristop Japonske k nemako-italijanski vojaški zvezi, pozavi sedaj japonsko vlado, naj brez sentimentalnosti pogleda novemu položaju v oči in prične popolnoma neodvisno politiko. Tudi list sKukomin Simbum«, ki je neprestano priporočal vojaško zvezo med Japonsko, Italijo in Nemčijo, naglasa, da preživlja Japonska neprestano nova razočaranja. Sedaj, ko se je Japonska najbolj anga.2*Vala in žrtvovala za protikomuni-stični pakt, doživlja po dveletnih bojih na Kitajskem, kjer je skoraj poi>olnoma izkrvavela, baš po zaslugi svojih zaveznikov najtežjo knzo. Japonski po mnenju lista sedaj ne preostane nič drugega, kakor da temeljito spremeni svojo politiko ter sledi zgledu Nemčije v tem, da se tudi sama sporazume s svojimi dosedanjimi največjimi nasprotniki. Pojavljajo se celo glasovi, naj Japonska sklene sporazum z Moskvo, ker da more le na ta način preboleti silovit udarec, ki ga je dobila z neniško-ruskim paktom. Tokio, 24. avgusta. AA. Reuter: Zastopniki vojnega in mornariškega ministrstva so imeli včeraj sestanek. Kakor se Je izvedelo, so se popolnoma zedinili glede stališča, ki ga bo Japonska zavzela v zvezi z najnovejšimi dogodki. Atentat na predsednika Bolivije La Faz, 23. avg. br. Danes Je bil Izvršen atentat na predsednika Bolivije Buscha, ki Je bil smrtno nevarno ranjen. Znano je, da se Je Busch pred meseci s prevratom polastil oblasti v Boliviji. Busoh je nemškega pokolenja. Imel je namen, da o vede v Boliviji fašistični režim. London, 24. avgusta- c. Predsednik Bolivije polkovnik Busch je podlegel včeraj zadobljenl rani. Po zadnji verziji je pripisovati strel, ki je bil nanj sprožen, nesrečnemu naključju. Nov uspeh Kitajcev Tiencin. 23. avgusta i. Kitajska poročila javljajo, da so kitajske Čete ponovno osvojile Sučen in da so imeli Japonci velike izgube. Uspeh Kitajcev je ogromen. Čiščenje v španski falangi Burgos, 23. avg. br. Kakor poročajo listi, je general Franco odredil, da se izvede v vrstah falange temeljito čiščenje. To velja zlasti za one člane, ki so v zadnjem času pristopili v vrste falange, ker se je izkazalo, da se skrivajo med njimi mnogi republikanci, ki hočejo na skrivnem rovariti proti sedanjemu režimu. Narodna garda čeških strelcev prepovedana Praga. 22. avgusta. AA. Na vsem ozemlju češkomoravskega protektorata so prepovedane organizacije narodne garde čeških strelcev. Preiskava proti cementnemu in papirnem« kartela Na itve posebne komisije za pregled delovanja cementnega kartela, kl je bila imenovana 26. aprila 1.1. in je doslej pregledala delovanje tvornice v Beočinu, je trgovinski minister odredil, da se izvede preiskava proti cementnemu kartelu na podlagi členov 8. ln 9. kartel ne uredbe. Z odlokom od 5. avgusta pa je trgovinski minister odredil v zvezi s povišanjem cen papirja tudi preiskavo proti papirnemu kartelu. Obenem je razveljavil novi cenik tega kartela, dokler se preiskovalno postopanje ne konča. Prepoved zvišanja paprrnih cen je stopila v veljavo 11. avgusta. Člena 8. m 9. kartelne uredbe določata, da lahko trgovinsko ministrstvo vsak čaa odredi pregled delovanja karte lov ln tudi včlanjenih podjetij. Ce se izkaže, da je izvajanje kartelne pogodbe ali posameznih določb m ukrepov Škodljivo koristim narodnega gospodarstva ali Če ogroža druge narodne koristi, odnosno samo utecme povzročiti tako oškodovanje, tedaj mora ti^rovinski minister odrediti preiskavo. 2e takoj po odreditvi preiskave sme prepovedati uporabo kartelne pogodbe odnosno določb, sklenjenih na osnovi te pogodbe, kar je sedaj storil glede papirnega kartela. Po uredbi se smatra zlasti za ogrožanje koristi narodnega go«rtx>darstva narodnega blagostanja ali javnh koristi, če se določijo, vzdržujejo ali zvišujejo cene čezmerno visoko glede na produkcijske stroške. Uredba daje oblastvu dovolj možnosti, da v redu izvrši preiskavo in je minister tudi upravičen odrediti pregled vseh včlanjenih podjetij, pri čemer imajo organi ministrstva pravico vpogleda v vse poslovne knjige in vse ostale spise in se preizkusno postopanje lahko razširi tudi na tehnično ureditev in produkcijski način ,ki se drugače smatrata za poslovno ►SLOVIN8KI NAROD«* Strem S DNEVNE VESTI r — S70 naših rojakov Iz Nemčije nas obišče. Cetralna zveza jugoelovenskih katoliških in narodnih društev v Nemčiji je priredila potovanje naših izseljencev v domovino. Danes so odpotovali iz Duia. burga. na Jesenice pa bodo prispeli jutri ob 8.19. Ustavili se bodo na Bledu, kjer bodo ostali do 14. V Ljubljano bodo prispeli jutri okrog 17. Večina gostov bo prenoćila v Ljubljani, na svoje domove v Nemi A rman d«, rubriko »Radio in televizija« in »Kotiček za smehe, poleg tega pa tudi obširen pregled aktualnih filmov. Mesečna naročnina na »Nas vale znaša samo 10 din, naroča pa se pri upravi v Ljubljani, Knafljeva ulica 5, kjer dobite na ogled brezplačno številko, že v kratkem bo »Naš val« začel objavljati zanimiv roman, ki ga bo prevajal mani pisatelj Gustav Strniša. Pohitite torej z naročilom. — Harry Piel prispel v Zagreb. Nemška filmska skupina na čelu z znanim igral, cem Harry Pielom, ki je v soboto prispela iz Berlina v Split, se je pripeljala v Zagreb. Igralci se bodo mudili v Zagrebu le malo časa, nakar se bodo vrnili v Split, kjer bodo napravili posnetke za novi Har-ry Pielov film. Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo stanovitno, pretežno jasno in toplo vreme, možnost krajevnih neviht s kratkimi nalivi. Včeraj Je znašala najvišja temperatura v Beogradu 33, v Splitu 32. v Zagrebu 29, v Kumboru in na Rabu 28, v Mariboru, Sarajevu ta Dubrovniku IT. v Ljubljani 26.7 In na Visu 24 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 764.7, temperatura je ras šal s 18.4. • Vpisovanja v enoletno državno priznano trgovsko učllišee aChristofov nfinl zavod« — s pravico Javnosti — LJablJa—» Domobranska cesta št. 15 se vrat dnevno dopoldne in popoldne Šolska izvestja in novi ilustrovani prospekti brezplačno na razpolago pismeno ali osebno. — Največji in najmodernejši zavod te vrste v državi. Novo šolsko poslopje! Edinstvena strojepisni ca s 50 pisalnimi in računskimi stroji Zavod je potrjen od ministrstva, ima pravico javnosti (veljavnost izpričeval, rodbinske doklade železniške karte) Šolnina zmerna. Zahtevajte prospekt! — Uprava rudnika Trepće namerava začeti najemati delavce, poročali smo, kako veliko vznemirjenje je zbudila med našimi gospodarskimi krogi ter delavstvom ustavitev dela v našem največjem rudniku svinca v Trepćl. Do spora je pri. Slo, ker podjetje ni hotelo pristati na zahteve delavstva po zboljšanju delovnih pogojev, delavstvo pa tudi ni hotelo popustiti. Zato Je uprava podjetja v Londonu ustavila povsem obratovanje, da Je kazalo, kakor da v rudniku dalje časa ne bodo delali. Sedaj poročajo iz Beograda, da namerava podjetje zopet začeti najemati delavce. Delavske organizacije so opozorile delavce, naj vztrajajo pri svojih zahtevah, čeprav jih bo podjetje najelo. — N°v Izum v ribištvu. V Splitu se že dalje časa mudi Vinko Lepeš, izumitelj posebne priprave za ribolov globoko pod morsko gladino. Izumitelj je imenoval SVOJ. izum »polip«. Od njegove naprave si obetajo selo mnogo. Bistvo izuma je. da se posebna hermetično zaprta naprava spusti z ladje v morje, v globino, kolikor Je pač potrebno. Okrog te naprave je nameščena na obroču posebna mreža, ki se avtomatično razširi in zapira. Iz naprave ribič privablja ribe s posebno svetilko. Izumitelj je dobil za poizkuse podporo kmetijskega ministrstva- V torek je izumitelj že delal poizkuse v kaštelanskem zalivu. — Slab poletni ribolov na Jadranu. Le. tošnji poletni ribolov je bil zelo slab. Zaradi tega so se sardele znatno podražile. Tovarne za konzerviranje rib zelo povpra- šujejo po blagu in tako so se sardele sedaj podražile v Dalmaciji že pri nakupu na debelo na 5.5 din. — Ne*rece v Dragom!ju so se včeraj ■PUMU Mariji Kraljevi konJL Kraljeva, as je imela poteg- sebe na vosu tudi sina Ivana, je skušala konje ustaviti, kar pa as JI ni posrečilo. Mati in sla sta na ovsa* ku padla z voza in se hudo poakodovaJa. Posestnikov sin Jote Boriiek is Litije Je snoči padel s senega voza in al zlomil lavo nogo. Na Celovški cesti, bUau remize, je včeraj popoldne podrl neznan avtomobil ist 521etnoga žagarja Franca Albrehta. Albrehta, ki je utrpel huda poškodbe po životu in na glavi, so reševalci odpeljali v bolnico. Iz Ljubljane —lj Zatvoritev prehoda skozi Latermsv-nov drevored. Zaradi prireditve Ljubljanskega velesejma, ki bo letos od 2. do 11. septembra, bo prehod »kozi Lattermanov drevored, ki vodi od spodnjega dela otroškega igrišča mimo velaaejmakega paviljonov proti pivovarni Union, zaprt od 28. avgusta do 16. septembra. —lj Promenadnl koncert Turističnega odbora za mesto Ljubljano, ki bi moral biti d revi ob 18.30, je odpovedan. 1 j— Ljubljanska drama potrebuje v novi sezoni večje število statistov. Gospodje in gospodične, ki imajo veselje do tega dela, naj se zglasJjo v nedeljo 27. t. m. med 10. in 11. uro v dramskem gledališču, kjer bo imel s njimi razgovor vUji režiser prof Osip šest. —lj Medvedova cesta v Miki že skoro nI več podobna cesti. Dasi je poleg glavne Celovške ceste ena najbolj prometnih žil, posebno za tovorni promet, jo sploh na posipajo ln je zato v vsej dolžini silno razruvana. —lj Nove stavbe. Na Ruski cesti v Šiški je zgrajena nasproti pivovarne »Union« nova štirinadstropna hiša, ki je last ka-vamarja Dolničarja. Hišo je gradilo stavbno podjetje Vili Battelino. Poleg že dograjene DolniČarjeve hiše Je zraven v gradnji de ena štirinadstropna hiša, ki jo zida isto podjetje. V Bogišičevl ulici na Mlrju gradi stavbno podjetje Franc Furlan novo vilo ge. M. Prepeluhovi. V gradnji je ve* novih stavb tudi v trnovskem okraju in pa ob Celovški cesti, zgor remize. _lj TTjpifrH *e je zastor (etmm krem) dne 23. t. m. dopoldne od Emonske ceste do tvrdke Reich. Zastor naj se odda proti nagradi v upravi »Slov. Naroda«. Mariborske in okoliške novice — Uprava mariborskega pododbora udruženja rezervnih Oficirjev vabi svoje člane, naj se udeležijo izleta v Beograd, na Oplenac in na Avalo od 5. do 8. septembra. Udeležba v svečani un formi. Vožnja in prenočišče za člane udruženja brezplačno. Uprava mariborskega pododbora sprejema prijave članov nepreklicno do 31. avgusta t. I. V prijavah je treba navesti točen naslov. — Peti počitniški pedagoški tečaj. Tudi vč erajšnja predavanja pedagoških strokovnjakov so zbudila živahno paanjo. Danes v četrtek pa predavata D. Glinškova o izbranih poglavjih iz modernega slovni-škega pouka, Albert žerjav pa o spisju v sodobni ljudski šoli. Jutri v petek predavajo: V. Čopič o vlogi učitelja pri zboljšanju domače vzgoje, E. Vrane o problematiki učnega načrta za ljudske šole, J. Kontler pa o tem, kakšni naj bodo podrobni učni načrti. — Nočno lekarniško službo imata tekoči teden Albanežejeva lekarna pri sv. Antonu na Frankopanovi ulici 18, tal. 27—01, ter Konigova lekarna pri Mariji pomagaj, Aleksandrova cesta 1, tel. 21—79. -i- Iz policije. Predstojnik tukajšnje mestne policije g. Stanko Kos je šel na krajši dopust. Za časa njegove odsotnosti ga zastopa policijski svetnik g. K. Pe-stevšek. — Na drž. učiteljski šoli v Maribora se začno sprejemni izpiti za I. letnik v ponedeljek 28. avgusta, popravni izpiti pa v petek 1. septembra ob 8. Vpisovanje v letnike m vadnico je v ponedeljek 4. septembra dopoldan. — Na realni gimnaziji v Mariboru bodo poravni izpiti 25., nižji tečajni in pismeni višji tečajni izpiti 28., ustni višji tečajni pa 29. avgusta ob 8. Vpisovanje za I. razred bo 5. septembra od 8. do 10. — Industrija se seli le Maribora. V kratkem se preseli v Zagreb tvrdka Ju-goslov. Beiersdorf, ki ima svoj obrat na Koroški cesti. Maribor izgubi s tem važno industrijsko podjetje. — Iz carinske službe, premeščeni so: višji kontrolor J. Tot iz Maribora v Zagreb, višji kontrolor Josip Amon te Maribora v Ljubljano, višji kontrolor Andrija Vidovič iz Maribora v Novi Sad. višja kontrolorja Ernest Rozek ln Derviš Kah-Vezič iz Maribora v Osijek, kontrolor Adolf Rijavec iz St. Rja v Split, kontrolor Viktor Kobal iz Maribora v Split, višji kontrolor Zvonimir Svalič is Maribora na Sušak, višji kontrolor Viktor del Toao iz Maribora v Šibenik, carinski inspektor Milan Kuder iz Dravograda v Gornjo Rad. gono, kontrolor Vekoslav Slavič iz Maribora v Korčuk). Pavie Slavič iz Maribora v Caribrod. V Maribor pa so premeščeni višji kontrolorji Velko Velepič i« Kotora. Lujo Bogner iz Koto ribe ter Milan Jova-novič in Boško Jovanovič iz Zagreba. — Maribors*0 vreme. Sonce je spet pri. čelo pripekati. Maksimalna temperatura 27t minimalna temperatura 14.7. -— Veliko planinsko slavje. 10. septembra bo pri Mariborski koči veliko planinsko slavje mariborske podružnice SPD ob 201 etnici njenega uspešnega delovanja in razvoja. Slavje bo zbralo ob tej priliki na Pohoriu vse obmejne planince. — Na dr*. II. <*ešKi meščanski šoli v Maribora (magdalenskl) bodo popravni iz, piti 30. in 31. avgusta, redno vpisovanje pa 1., 2. in 4. septembra od 8. do 12. V šolo as vpisujejo učenci is magdalenskega Okraja m sreza Maribor desni breg, ia-vzemši učenci, ki se vozijo v šolo z vlakom. _Detomor. Na levem bregu Drave blizu Kovačdčeve gostilne pri Sv. Petru prt Mariboru so našli novorojenčka, ki je še popolnoma razpadel. Tnipelce je fanelo na glavi več ran. Vse kaše. da je brezsrčna mati otroka takoj po porodu usmrtila in ga nato vrgla v Dravo. —• Goljufu je nasedla. K Mariji Raner-Jsvi atanujoci v Aleksandrovi 83 na Studencih, je prsati lftkttni Konrad C. ki JI je dejal, da se je njen sin, ki je sapoalsn v delavnicah državnih železnic, pri delu ponesreči. Zahteval je od Ranerieve, naj mu !tc?, za p'ra ?~ rblek« in perilo, će* da gro sin k zdravniku. Ranerjeva ja v dobri veri, da govori fant resnico, iz- ročila zahtevano obleko. Ko pa je prišel opoldne njen sin čil in zdrav domov, JI je bilo takoj jasno, da je nasedla goljufu, ki je zaenkrat izginil brez sledu. Sedaj ga iščejo varnostni organi. — Drava Je naplavila pri Sv. Ožboltu v Dravski dolini truplo 701etnega Štefana Morja iz Velikovca, ki je, kakor so ugotovili, izvršil samomor. — Nevaren potigalec. Znani piroman Franc Lobenšek, ki je bil svoječasno zaradi številnih požigov pod Pohorjem obsojen na dve leti zapora, je bil zopet aretiran, ker je osumljen požigov v Radva-nju in Razvanju v mariborski okolici Sodijo, da je Lobenšek pisal anonimna plama, ki so jih prejeli mnogi prebivalci pod Pohorjem, češ da bo pri njih gorelo. — TOča je oklestila sadno drevje in vinograde v okolici Jarenine in Sv. Jakoba v Slov. goricah, škoda je precejšnja. — Iz prometne službe. Vinko Pavlin je premeščen z Zidanega mosta v Maribor, Robert Skerl iz Save na Falo. Karol Zab-kar iz Sv. Lovrenca na Pohorju v Hrastnik. — Pet na enega. Na posestnika Josipa Mlakarja iz Medvecev Je navalilo pet fantov, ki so mu prizadejali težke poškodbe po vsem telesu. Mlakarja so morali prepeljati v bolnico. — Hrast na avto. Pri Slov. Bistrici so bili zaposleni delavci pri podiranju hrastov. Ravno ko je pričel padati velik hrast, se je pojavil avto zagrebškega ravnatelja g. Mumiča. Nekdo od delavcev je stopil na cesto in dajal avtomobilistu znamenje a sekiro. Žal pa je avtomobilist menil, da gre za napad. Zaradi tega je vozač še pospešil tempo vožnje, pa je hotelo nesrečno naključje, da je zgrmel hrast na avto, ki je popolnoma razbit. Mumič je dobil precej nevarne poškodbe. Zdravi se v dr. Čer. ničevem sanatoriju. — Obstreljen čuvaj. V Ganlčanih so divji lovci obstrelili čuvaja Štefana Steinerja. ki so ga prepeljali v bolnica — Lep uspeh kamniških Kobancev Naši agilni kamniški Kobanci so s lepim uspehom obiskali naše Slovenske gorice in Gornjo Radgono, kjer so priredili pod vodstvom zaslužnega zborovodje g. Laha koncert v posoiilniških prostorih. Poklonili so se tudi na grobu radgonskih žrtev ln odpeli Salostinko »Oj Doberdob«. — Rasne novice. Iz Pogačnikove tvornice lepenke v Janeževem vrhu pri Pod, velki Je drzen tat ukradel 10 m dolg trak iz klobučevine. ki je bil montiran na stroju za izdelavo lepenke. Preiskava Je dognala. Ja je trak. ki je vreden okoli 1400 din. ukradel neki 541etni Anton K., ki ga je razrezal in hotel iz njega izdelati co- {>ate. — V Novi vasi je ugriznil pes de-avca Alberta Meglica v desno nogo, tako da Je moral Meglic poiskati zdravniško pomoč. Za lastnikom hude mrcine poizvedujejo orožniki. V stanovanje posestnika Franca auntnerja v Zgornji Polakavi se je vtihotapi doslej še neznan zlikovec. ki ."•e odnesel obleke, perilo, srebrno uro ter 124 din gotovine, tako da ima Cuntner nad 1300 din škode. — V Stritarjevi ulici 31 so neznani tatovi obrali z dreves vse breskve in Una lastnica Henrika Cotic 200 din škode. — Na Aleksandrovi cesti je neki tovorni avto povozil 171etnega Stanka Pinteria ki je obležal z rlomljeno des-; no nogo. Reševalci so ga otpremili v bolnico. Tja so prepeljali tudi 261etno Terezijo Knaflič W. Krčevine, ki je padla tako nesrečno z jablane, da al je zlomila daš. nieo. — Iz Studim**. Studenški orožniki so pričeli s energično akcijo, da očistijo naše Studencev raznih kriminalnih tipov, ki i imajo po raznih hišah in lokalih svoje za-i točišee. Včeraj so are ti »aH 271etno Marto '; L. In 831etnega Ivana K., ki sta se bavila s nečednimi posli. Akcija naših vrlih orožnikov se intenzivno nadaljuje. — Poroka. V zadnjem tednu so se v Mariboru poročili: Franjo ZiSak. gledališki reštser. In Jožefa Stucin: Fabiian Toma-sič. pekovski mojster, in Matilda J src; Tomislav Hudala. krojač, in Helena Le. bič; Jožef Dertani učitelj, in Frančiška LiJek; Avguštin Lamut, delavec, in Marija GereCnlk, služkinja, Iz Ruš; Mirite Ser. bel. tsksttlni tehnik, in Ana iirok, saseb-nica, Kolski 32; Franc Eker, mehanik, in Mauca, LJUBEZEN DR. MEIGHANA tet 21-24 Franchot Tone — Virginia Bruce — Maaveen O* Solltvaa Ob 16., 19. In 11. uri prekrasen film iz zdravniškega življenja v vsej lepoti, podvigih, požrtvovalnosti in odrekanju — Obisk vsakomur toplo priporočamo! KATARINA KEPBTJRN, slavna tragedlnja svetovnega slovesa kakor Greta Oarbo F______ v prekrasnem filmu režiserja G. Cukorja, tvorca nepozabnih W W jOt T filmskih umotvorov »Romeo in Julijam ter »Dama s kamell-** * mm * jami«. — Film za ljudi najfinejšega okusa! TO UNION, tel. 22-21 Predstave ob 16.. 19. in 21. uri Marija Jahn, tov. delavka, Kraljeviča Marka ul. 51; Adolf zokalj, sobotehnik, in Margareta Vodušek, prodajalka, Kopitarjeva ulica 14; Janez Rotweia, čevljar, ski mojster, in Marija Drevenšek, kmečka hči, Praprotnikova 4; Peter Logar, trgovec, in Alojzija Vozlič, zasebnica, Melj-Ska cesta 22; Matej Domanjko, posestnik in Križanič-Domanjko Ana, posestnica, od Kapele; Miroslav Zei, asistent, Split, in Cveta Pivko, učiteljica, Betnavska 53; Konrad Vrečko, pleskar državnih železnic, in Marija Gorenjak, šivilja, Pobrežje; Avgust Štampar, tkalski mojster, in Pavla Brinovec, natakarica, Pobrežje; Jožef Zan. domeni, tkalec, in Ljudmila Kumik, tkalka, Pobrežje; Jožef Kari, pekovski pomoč, nik, in Roza Lszanski, perica, Taborska 8; Henrik Baier, tkalski mojster, in Dika Tončič, prikrojevalka, Pobrežje; Martin Kukovec, gradbeni tesar, in Marjeta Se-nekovič, prodajalka, Zgornje Radvanje; Jožef Pernat, mesarski mojster, in Marija Cerče, natakarica, Studenci. Obilo sreče! Mariborski sport V soboto 26 popoldne in v nedeljo 27. dopoldne bo na stadionu ob Tržaški cesti atletski dvoboj med SK železničarjem in SK Maratonom. V vsaki panogi postavita kluba po 3 tekmovalce, od katerih štejeta za točke prva dva vsakega kluba. Točke se ocenjujejo 6:3:2:1, Štafeta pa 10:6. Vrstni red tekmovanja bo naslednji: V soboto 26. t. m. s pričetkom ob 16.: tek 100, kopje, 400 m, skok v višino, 1500 metrov, skok v daljavo, krogla štafeta 4X100 m. V nedeljo 27. t. m. s pričetkom ob 9.: tek 110 m zapreke, disk, 200 m, skok ob palici, 800 m, kladivo, troskok, 5000 m, štafeta 400 X 300 x 200X100 m. Vsi atletski sodniki se naprošajo, da pridejo polnoštevilno oba dneva na tekmovanje. Iz Celia —c Dr. Antona Schwaba turnir bo priredil 28. t. m. šahovski klub Gaberje v klubovem lokalu pri Permozerju Razen članov kluba so vabljeni tudi Člani celjskega Šahovskega kluba. Za zmagovalce so pripravljene lepe nagrade. —e Telovadno akademijo bo priredilo Sokolsko društvo Celje I na predvečer rojstnega dne NJ. Vel. kralja Petra n. v gledališču. l ■ KINO SLOGA, tel. 27-30 Danes ob 16., 19. in 21. uri UPOR V MAROKU Misteriozni dogodki v zemlji, kjer življenje brez vrednosti, a orožje visoko cenjeno. —c V počastitev spomina pok. Frana Vovška so darovali dijaški kuhinji v Celju po 100 din gg. Mirko Hočevar, odvetnik v Celju, Anton Rate j starešina src. skega sodišča v Šmarju pri Jelšah ln dr. Ivan Mak sodnik okrožnega sodišča v Celju. —c V celjske zapore so prepeljali včeraj posestnika Brinovca iz Rakovelj pri Braslovčah, ker je v nedeljo zvečer v prepiru z lato prebil lobanjsko kost 251etne-mu Josipu Mavhu, da je ta podlegel po. škodbam. —c S kolesa je padla 271etna Antonija Vltanc delavka iz Gorice pri šmartnem v Rožni dolini ter se je potolkla po telesu. —c Umrla Je včeraj na hribu sv. Jožefa 191etna služkinja Ljudmila Korent. N. p. v m. —c Mestna občina celjska razpisuje zemlje knjižno izvedbo novo zgrajene ceste Lisce—Levški most ter zemljeknjižno izvedbo nove občinske ceste v Pristavi. Vsa pojasnila in proračunski pripomočki sa dobijo na mestnem poglavarstvu v sobi štev. 40. —c Oddajo dela za novi most preko Ko. prtvrdce v Komenskega ulici razpisuje mestna občina celjska. Vsa pojasnila se dobe na mestnem poglavarstvu v sobi št. 40. SPD Letošnji kongres Zveze planinskih društev bo v Nišu 8. in 9. septembra. Po kongresu bodo izleti planincev na Staro Planino z vzponom na Micor 2160 m, na Su-vo Planino 1886 m in v Prekonoške Pečine. Nameravani so tudi izleti v bolgarske planine preko Sofije, ena skupina pa bo odpotovala preko Plovdiva v Burgas in Varno ob Črnem morju. Za udeleženec kongresa bo odobren 5(Vn ob normalnih voznih cen na železnicah Podrobne informacije se dobe v pisarni SPD, Ljubljana, Aleksandrova cesta 4-1. Prijavite se pravočasno. Kros aretiranih Roganovih pajdašev se širi Na Planini pri Sevnici so zajeli Ivana JazbinSka - Danes bodo iskali monstranco in kelih pod betnavako skakalnico Maribor, 24. avgusta Neumorni studenški orožniki nadaljujejo pod vodstvom komandirja g. Žagarja energične po»?rvedbe. da razčistijo pohode in zločine Roganove rokovnjaške druščine in da preprečijo s tem vsako nadaljnjo možnost zopetnega • razboj nikovanja in vlamljanja. Is Planine pri Sevnici je prispelo sporočilo, da so aretirali tamkaj studen5kega čevljarskega mojstra Ivana Jazbinška. Snoči so ga močno vklenjenega prepeljali v Maribor, dav* pa so pričeli na studenški orožniški postaji z zasliševanjem. Tzpoved-be Ivana Jazbinška bodo posebno važne zaradi tega. ker je, kakor znano, Jazb'n-šek Roganov ljubavni tekmec, ki je prejšnjo nedeljo obvestil orožnike o tem, da se nahajajo v betnavskem goadu Rogan in njegovi kriminalni pajdaši. Njegove Izpo-vedbe pa bodo zanimive tudi zaradi tega, ker se fe prt dosedanjem zaslišanju Pavle Vezovnikove pokazalo, da skuša Rogs-nova ljubica s svojimi izpovedbaml kriti Alojzija Rogana, dočim Ivana Jazbinška zelo obremenjuje. To zbuja domnevo, da se je Vezovnikova pojavila ▼ Mariboru nemara zaradi tega. da razbremeni s svojimi izpovedbami Alojzija Rogana. Ivan JazbinSek bo nedvomno mnogo vedel, saj je bilo njegovo stanovanje v Studencih Izhodišče raznih vlomilskih in rokovnjaških pohodov Roganove tolpe. Tukaj so ■« zbiral', jedli in pili ter se v družbi svojih ljrdrc zabavali. Tukaj so kovali svoje načrte in se po Izvršenih vlomih spet vračali, opremljeni s težkimi, polnimi nahrbtnik5 v katerih so bili nakradeni predmeti. č>e drži izpove i ha Pavle Vezovnikove, da sta izvršila vlom v polskavsko cerkev Milan Peša in Ivan Jpzbinšek, potem bodo lahko se v teku današnjega dne izkopali ob vznožju Pohorja pod betnavako smuSko skakalnico dragocen zaklad, monstranco in kehh, kamor so ju zakopali po izvršenem vlomu. Doslej so sicer že poizkusili najti zakopane dragocenosti, vendar pa ne bil ta pofzkus brezuspešen, ker je brez soudeleženca pri vlomu težko raz-kopati tako obsežen teren. Verjetno Je, da bodo Jazbinškove izpovedne precej dopolnile dosedanje izpovedbe Roganove ljubice. Sno*i (pa so znjell studenški orožrtiiki nekega 291etnega Marka Perneka lz Rad-vanja. Pemek se je namreč zmerom sestajal z Roganovimi pajdaši in je bil stalno ▼ njihovi druščin". Osumljen je soudeležbe pri vlomu v fttokovo trgovino v Kamnlei pri Mariboru. Razen tega je zelo verjetno, dp. so mu znane mnoge tajnosti ki so družile Roganove pajdaše, saj so ga videli zmerom skupaj z nj mi. Tudi je Cesto za* haial v Jazbinškovo stanovanje v Studencih. čje izvzamemo Franca Kneza, ki je bržkone pobegnil preko meje, so doslej že vsi Roganovi pajdaši na varnem. Upati je, da bo prišel kmalu tudi njihov kolovođi a v roke pravice. Studenški orožniki so snoči aretiranega Ivana Jazbinška cCpeljali na kraj, kjer je bil zakopan zaklati polakavske cerkve. Pokazalo pa se je. da Roganova !jublca nI bila točno inform rnm kje je zaklad aa-kopan. Monstranco ;n kelih namreč niso našli pod betnav3ko skakalnico, temveč blizu nekega gra^u pri Slivnici. Poleg cerkvenih stvari pa so orožniki našli tam te mnogo drugih predmetov. Preti otvoritvijo škofjeloškega muzeja Razstavni prostori urejeni - Slovesna otvoritev v nedel|o škof ja Loka, 23. avgusta Novo kulturno ustanovo bo dobil škofjeloški okraj v nedeljo, ko bo otvor jen muzej. Muzejsko društvo se je lotilo stvari a Izredno spretnostjo, saj je po kratki dobi dveh let pristopilo k dejanju, ki terja mnogo znanja, preudarnosti, potov, pa tudi denarja. Muzejsko društvo je našlo primerno zavetje v mestni hiši na Mestnem trgu, v drugem nadstropju, kjer so odločene spominom naše preteklosti štiri sobe. Muzej bomo imeli tedaj v srcu Škofje Loke, kar bo toliko bolj omogočalo, da si ga bo lahko vsakdo, ki bo Imel v našem staro-slavnem mestu opravka, tudi ogledal. Ob otvoritvi muzeja bo slovesnost, M bo zbrala v svojem krogu naš kulturni avet, ▼se, ki znajo ceniti prizadevanja, kakršna so izšla iz MD. Ob 11. bo sprejem gostov, takoj zatem pa bo v prostorih mestne posvetovalnice slavnostna seja, ki se je bodo udeležili predstavniki uradov, oblasti, organizacij, društev ln članstva MD. r*o seji bo ogled rassUvnih prostorov. Muzej bo potem naši javnosti dostopen za malenkostno vstopnino, ob nedeljah in praznikih. Smotrna urejenost razstavnih prostorov je opazijiva takoj prt vstopu v muzej. Predvsem je zanimiv oddelek za mali kruhek, kjer vidimo vsakovrstne modele, pa tudi oblike matera kruhka i vao raanollko ta •vojsko ornamentika, Poleg skrinj, ovatov- I ske pogače, kolovrata in zibelke s intar-I zijami, zbuja tu pozornost oddelek starih leščerb in oddelek iz meščanskega življenja iz polpretekle dobe. Zanimiva je zbirka iz glavnikarstva, obrti, ki ima v fikofji Loki svoj stari sloves, dolga je vrsta končnic panjev, kakor je tudi laredno mnogoštevilna zbirka starih listin, spisov, odlokov, zvezkov, itd. Naj omenimo, da pridejo v muzej tudi literarna izdanja pisateljev in pesnikov, ki jim je potekala zora Življenja v loškem okraju. Relief škofjeloškega okraja, izvrstno delo učitelja meščanske šole g. G ruma, nam bo nazorno predocil naš konec sveta. Poleg raznih svetnikov imajo svoje mesto v muzeju loški cehi: kovaški, čevljarski in lončarski, ki niso zastopani samo s svojimi skrinjicami ln vrči, marveč tudi z bande r i V posebni sobi bo galerija slik. znanih ln neznanih avtorjev, pri čemer bosta primemo Upoštevana škofjeloška slikarja Grohar in Košir. Razstavnih predmetov je veš. nego smo mogli pričakovati. Kar imamo je ustvarila železna volja ln prepričani smo, da bo prvi korak, ki ga je naredila škof ja Loka v smeri zbiranja svojih starin, rodil nadaljnje uspehe. taserirajte v nSL Naroda«! »SLOVENSKI HABODc, M. Sfev. 101 "VSI Pročelje dependance golniškega zdravilišča od jušne strani, rovsem na levi vidimo zvezni trakt, ob njem štirinadstropni dal novega poslopja s lešalnicami, na sredi del e bolniškimi prostori in povsem na drsni stanovanjski trakt Razvoj golniškega zdravilišča Prva instalacija žarilne kurjave pri ljubljanske sekcije Udruženja jugoslov. Inženjer]ev in arhitektov na Golnik Golnik. 24. avgusta Včeraj popoldne je priredila ljubljanska sekcija Udruženja jug. inženjerjev in arhitektov veliko ekskurzijo svojega članstva m interesentov na Golnik, da si Ogledajo doslej eno največjih stavbnih del v tem zdravilišču. Ekskurzije so se udeležili rasen številnih inženjerjev tudi člani diplomiranih tehnikov in drugi interesenti, take da jc bilo 120 udeležencev, ki so se odpeljali iz Ljubljane ob 15. s tremi avtobu- Na stavbišču jih je pozdravil projektant dependance inž. arh. Lado Kham in jim jedrnato ter nazorno obrazložil načrt ter ureditev dependance golniškega zdravilišča. Prizidek gradi uprava bolniškega fonda Udruženja jugoslov. železničarjev in brodarjev. Dependanca je naraven priključek glavnega zdraviliškega poslopja na vzhodni strani ter zvezana z njim v vseh nadstropjih po zveznem traktu. Zvezni trakt gradi banovina. V tem delu novega poslopja so tudi prostori za operacijske dvorane in zdravniške prostore. Novo poslopje ima štiri etaže in kapaciteta zdravilišča se bo z njim povečala za okrog 60 bolniških postelj, tako da bo Golnik imel skupno okrog 300 bolniških postelj. Zazidana ploskev novega poslopja znaša okrog 1400 m2. kar pač dovolj priča, kako velika je nova stavba. Zdravilišče z novo depen-dsneo, razvito v smeri vzhod-zahod v rahlem loku ter odprto proti solncu. sega v dolžino skoraj četrt kilometra. Vse novo poslopje bo pod streho čez kakšnih 14 dni, demo je že zdaj. Novi del sam je dolg ned f00 m. V prizemlju bo na južni strani veliko sprehajališče, ki se ga bodo posluževali bolniki ob slabšem vremenu. V zgornjih treh etažah dependance bodo bolniške sobe in na pol odprte ležalnice za solnčenje Vsaka etaža ima svoje ležalnike. Največja zanimivost nove stavbe je tako svana žarilna kurjava in prav zaradi tega je bila prirejena ekskurzija, da so si lahko tehniki ogledali instalacije. Elemente žarilne kurjave namreč instalirajo med graditvijo pri betoniranju železobetonskih stropov. Cevi žarilne kurjave so vbetonira-ne v tšnki plošči pod nosilno stropno konstrukcijo, tako da je instalacija povsem skrita. To je prva instalacija žarilne kurjave pri nas in instaliralo jo je domače,, ljubljansko podjetje Drago Hudnik. Lahko rečemo, da je to do neke mere pionirsko dejanje pri nas, ker je doslej vladalo do te kurjave Se nezaupanje, čeprav je izum že okrog 30 let star. Žarilna kurjava je že zelo razširjena na Češkem in precej dobro tudi v Švici, mi je pa še nismo poznali. Slovenijo je v tem . pogledu nekoliko prehitel samo Beograd, kjer ima žari 1 no kurjavo nova otroška klinika in hotel »Ma-jestic«. Značilnost te kurjave je, da grelna telesa izžarjajo toplotne žarke neposredno, brez posredovanja zraka v prostor. Grelna telesa so namreč v stroju izolirana tako, da oddajajo veliko večino toplotnih, žarkov samo navzdol v prostor. Ker zrak ni posredovalec gretja, v prostora ne kroži kakor sicer, kjer ogrevajo s navadno ali konvektno kurjavo, kar je zelo ugodno zlasti za sanatorije. Prednosti te kurjave so nedvomne in izredne. Posebno velika prednost je, da so bolniške sobe lshko vedno odprte, tudi pozimi, ko ni premočno vetrovno vreme, a bolnikov vseeno ne sebe. Prednost je pa tudi, da se v prostora ae dviga prah in bolezenske klice. Centralne kurjave z radiatorji so v tem pogledu pomanjkljive, ker se na radiatorjih že pri manjši temperaturi sežiga organski prah m kroži x zrakom po prostora. Proti žarilnl kurjavi so bili pri nas nekateri strokovnjaki še rezervirani in že zaradi tega je imela ekskurzija poseben pomen. Stavbna dela je prevzelo lani podjetje »Tehnsc (inž. Šrsrael) iz Ljubljane. Delati so začeli v drugi polovici oktobra. Železničarji bodo žrtvovali za prizidek nad 5 milijonov dinarjev. Zato bodo pa imeli pravico vedno do uporabe 60 bolniških postelj v zdravilišču za svoje bolne člane. Veleslepar Hatry bi rad rešil človeštvo Načrt za preseljevanje naroelov v redko naseljene dežele Pred devetimi leti je bil v Londonu obsojen na 14 let ječe Charles Hatry, ki je veljal do odkritja njegovih velikanskih sleparij za najmočnejšega finančnika londonskega Citv. Sodišče je uporabilo najstrožjo kazen, ki je določena za sleparije, kakršne je izvršil Hatrv. Predsednik sodišča je pred razglasitvijo kazni poudaril, da je Hatrv zakrivil zločin, kakršnega ne pomnijo na Angleškem v zadnjih 50 letih. Hatrv je vstal z zatožne klopi, ko je slišal sodbo, in se je odpravil proti vratom, a predsednik sodišča je ukazal stražnikom, naj gs zadrže, ker mora poslušati še obrazložitev sodbe in obsodbo svojih pomagačev. Hatrv je zopet sedel na zatožno klop. a do konca razprave ni vzdržal, popustili so mu živci, nezavestnega so odnesli iz sodne dvorane. Tako se je končala dne 24. januarja 1930 velika sleparska afera Charlesa Hatrvja, ki je s svojimi sleparijami povzročil polom na borzah v Londonu in New Yorku ob začetku zadnje velike svetovne gospodarske krize. L. 1930 je bil Hatrv star 40 let in je bil pomožni uradnik v neki londonski zavarovalnici. Nekega dne se je domislil, da bi bilo dobro ustanoviti novo banko. Podjetni Hatrv je kmalu našel ljudi, ki so mu dali nekaj denarja in nekega lepega dne je postal direktor nove banke, ki je dajala majhnim podjetnikom pod zelo ugodnimi pogoji posojila, še rajši pa je izdajala nove emisije delnic za podjetja, ki jim je primanjkoval kapital. Hatrvjeva banka je imela kmalu nad milijardo kapitala, a kmalu nato je tudi propadla. Hatrv ni izgubil poguma, izginil je iz Londona in se je sonet vrnil v Citv ter se tudi spretno izognil kazenskemu pregonu, odločil pa se je. da se bo odslej pečal samo z »velikimi posli«. Našel je izumitelja avtomatskega fotoaparata in je izum odkupil za smešno ceno ter dobil ljudi, ki so mu dali na razpolago težke milijone za industrijsko izrabljanje izuma. Zopet si je opomogel in začel dajati posojila občinam. Ker je pri špekulacijah zopet izgubil milijone, si je pomagal s sleparijo. Izdal je ponarejene vrednostne papirje za posojila m na ta način dobil ogromne kredite. Končno so upniki sprevideli, da ni vse v reda v njegovem poslovanja. Revizija je ugotovila, da je primanjkljaja okoli pet milijard dinarjev. V ječi sc je Hatrv spreobrnil, postal je pravcati asket in filozof ter hoče biti tudi odrešitelj in največji dobrotnik človeštva. Lani je bil pomiloščen in izpuščen iz ječe, pred dnevi pa je izdal senzacionalno knjigo »Luč premaga temo«, v kateri razlaga, kako bi bilo mogoče zagotoviti večni mir na svetu in rešiti Človeštvo vsega trpljenja. Hatry je izdelal načrt, po katerem bi bilo mogoče izvesti ▼ velikanskem obsega nekakšno drugo preseljevanje narodov v redko naseljene dežele. Rosi bi se borili kot patrioti Ruski tisk se sadnje tedne zelo obširno peča z vsemi mednarodnimi vprašanji in vse kaže, da vodilni ruski krogi pripravljajo množice psihološko na morebitne odločilne dogodke. V eni zadnjih številk moskovske »Pravde« je profesor Mintz po. jasnjeval, kakšno stališče zavzema Moskva glede na mednarodne konflikte. Profesor piše o imperianstičnih vojnah^ in o stališču Rusije do dogodkov v Evropi. Ugotavlja, da je današnja Rusija aa mir, oašioaaa ji nI do vojne ter izvaja odločno pacifistično politiko. Kljub temu pa bolj. ševOd niso pacifisti, ker so prepričani, da ae je mogoče boriti za mir samo na ta način, da se je treba izzivalcu upreti z dvojno silo, ne pa ravnati z njim popustljivo. Prof. Mintz omenja misel, ki jo je izrekel Stalin na 18. kongresu komunisti, ene stranke: Ml bomo pomagali narodom, ki so žrtve napadalcev in ki se bore za neodvisnost svoje domovine. Ako se zgodi, da bo Rusija prisiljena, vzeti oroŠje v roke, zaključuje prof. Mintz, bo vojna Rusije proti izzivalcem v resnici patrioticna vojna in bo tudi najpravicnejša in najbolj upravičena vojna v zgodovini. To bo defenzivna vojna, s čimer pa ni rečeno, da rdeča armada ne bo prekoračila mej. Defenzivna bo ta vojna v toliko, da bo sovražnik premagan na svojem lastnem ozemlju. - Bo žrtev tramvajske nesreče V italijanskem mestu Capodimonte sta trčila dva tramvajska voza. 80 potnikov je bilo pri tem ranjenih, med njimi peto rica smrtno. I Nežne otroška kola potrebuje moje zaščite. Ostri sončni Žarki pečejo, m prav otroci so posebno občutljivi za sončarico. NTVEA vsebuje EUCERIT, uspešno okrepčevalno sredstvo sat kožo, ki daje otroški koži večje odpornost, da dobijo otrod zdravo tn lepo rjavo barvo* Jaz sem tudi otroški prijatelj! ^ 17» MALI OGLASI 80 par, davek posebej. Preklici, izjave Dm 1.—. Za je treba priložit] ffika — Popustov aa male oglase RAZHO Beseda 00 par. davek paartiej Najmanja anaaak 8 Dto Okasa tablete OKASA molke 100 tablet Dtn 22fe— proti povzetju Dobijo se v vasi Zastopniki v, Beograd — Terazlje 6 OgL reg. a Br. 5846739 KLIŠE JUGOGfcAFIKA MALI OGLASI TURISTI! odhajata na planine, ■t nabaviti med v aeyx ažuriranja. Velika zaloga »Juti Jana«, gumbnlc. po T*— din, c 12. 8. T. prodam 50 par. davek posebej Najmanjši znesek 8 Dto OREHOVA JEDRCA tepa, larfsšoana. dobite najceneje e aCedarnl — Ljubljena. Sšdov- HALOŠKO VENO dobro, prodam. — H. Kasper, Oldč, pošta Sv. Barbara v Halozah. 2563 LES SUH vsakovrsten, ladijska tla, parkete, furnir in zagrne odpadke prodaja LavrenčiČ A Co., Ljubljana, Vošnjakova 16. 2571 1000 OLN zaslužite mesečno doma. ako kupite ročni brzopleti ini stroj, dajemo materijal, prevzemamo ">lago. Pišite »Anost, Maribor. 22/M Raznašalko (kolesarko) aH raznašalca za okraje KOZA IME, PODSMREKA in DOBROVA takoj sprejmemo. V poštev pridejo doma ta navedenih krajev. Zglasiti se je v petek, dne 85. t. m. ob J£2. uri popoldne v uprav i »Slov. Naroda«. NARODNA "Tiskarna - LJUBLJANA BVJBSo/£ vse vrste TESKOSrm *MOSTE Ut MAJFJNBJŠB BOROVE PLOHE EN DESKE suhe, ugodno prodam. Kočar Ludvik, Rova, Radomlje. 2565 Makulaturni papir proda »psTssVa nStovenskega Naroda44 Ljahllana, Knafljeva ulica štev. s 9. P. MELNIKOVi 31 ZAGONETNA SMRT KNEZA KOSTROVA ROMAN — Kaj pravite? Kaj je bilo obloženo? — je vprašal Jarigin, kakor da se je zdramil iz sna. Oči so se mu zlovešče iskrile. — Ne lovite me za besedo! Nalašč sem omenil obloženo ribo, da bi se prepričal, če poslušate moje pripovedovanje, ali če mislite na kaj drugega. Tu ni detektivski oddelek. Kaj je vas privedlo sem? Mar mislite, če se jezim na kneza, da sem ga morda umoril? Pa tudi če bi ga bil umoril, bi vam tega ne povedal, a če bi vam tudi povedal, bi to takoj zanikal. Nikar se ne trudite! Ali ste že videli dolg nos? Zakaj ne pijete? Pijte, gromska strela! Ali pa vas pošljem za leaeaom po isti poti! Ce bosta skupaj na onem svetu, bo vama vsaj veseleje. Pri nas tu bo pa brez vaju čistejši zrak! Po teb besedah je ostanek Jarigmove energije kar nekam izginil. Znova se je zagledal v ogenj. Knez pogosto prihaja k meni,,jc; zaJSel z zaupljivim glasom. — Tjale k ognju sede in zvije ae kakor kača. Za hip se pojavi, pa zopet izgine, kakor da bi odhajal z dimom. Obljubil mi je, da me bo pri prihodnjih volitvah podpiral. Napiti se noče in prisiliti ga k temu ne morem. Z nobeno grožnjo se ne da zastrašiti. Dvakrat ustreliti človeka ni inegeče! Vi pa, dokler ste »vi, pijte ali pa pojdite spat k tistemu prismuknjenemu slikarju, a katerim sem se sam 'vrag ve čemu seznanit Pojdite! Poberite se! Pričakujem drugega s kroglo v glavi! Murzajev je odšel v upanju, da bo lahko zjutraj pametneje govoril z njim. Ko je naslednjega dne zgodaj zjutraj pogledal v salon, je opazil, da Jarigin spi — v istem naslanjaču pred pečjo, kjer je bil ogenj že ugasnil, sredi po tleh razmetanih steklenic — AH bo mogoče govoriti z gospodom Jari ginom, kadar se zbudi? — je vprašal Murzajev enega izmed domačinov. — To ni vedno enako. Ce dolgo spi, je zopet človek, toda ne daj bog, če se prezgodaj zbudi. V takem primeru začne razsajati, da ni mogoče zdržati pri njem. Murzajev je odšel v Prudišče. Ko se je pa čez dobre tri ure vračal, je zaslišal že od daleč vik, krik in dva strela* — Ta vražji pes ga je prebudil, — mu je pojasnil slikar detektiv. — Zdaj z njim sploh ne bo mogoče govoriti. Sluge pravijo, da bo danes vso noč pil in da ne črhne nobene besedice več. — Odidem, — je sklenil Murzajev. — Po nepotrebnem bi tratil čas s tem norcem. — Dovolite, odpeljem se z vami, — ga je prosil slikar-detektiv. — Zdi se. da sem tu že vse videl in slišal. Ko se prebudi, lahko napravi škandal. Dal sem mu častno besedo, da ga naslikam. Prosil me je, da bi mu napisal, kakšne barve in kaj vse še potrebujem/ Jaz pa razen dnobra nobene barve ne poznam. A kar se tiče portreta —" saj sem v življenju samo enkrat pleskal vrata in zato ae bojim, da se mi portret ne bo posrečil. Sicer se pa tu prav nič ne spoznam, čeprav sem vprav danes zvedel "nekaj zanimiveara. -~ - _ ... . — Kaj? — Razpletel se je pogovor. Služinčad mi je pravila o tem, kako zloben je Jarigin. Nekdo ae je spomnil, kakšen vik in krik je zagnal Jarigin zaradi steklenice, ki jo je bil pripeljal iz mesta in ki se je bila izgubila. Kričal je, da bodo vsi poginili kakor ščurki od tega, kar je v steklenici Ce se kateremu izmed vas kaj pripeti, ne bom kriv jaz, — saj nisem prinesel tega za vas. — To je zanimivo, — je dejal Murzajev. — Tu bi bili res odveč. Raje stopite v mesto k vsem lekarnarjem in poizvedite diskretno, kdo izmed njih je prodal Jariginu strup. xn. Dva dni po povratku iz Gorek je posetil Murzajev rodbino Maharadzevovo. Sprejela ga je Ari-adna Georgijevna, ki je bila po svojem povratku zelo utrujena. Trpljenje ji je bilo zarezalo okrog ust še vidnejše sledove, njen pogled je bil otožen, toda to jo je delalo še zanimivejšo. — Dobro, da ste prišli, — je dejala. — Hotela sem se sama oglasiti pri vas, pa nisem imela dovolj moči. Strašno sem utrujena, duševno in telesna — Saj sem vam pravil, da vaša naloga ne bo lahka. In morda je bila vaša pot zaman. — Sama ne vem. Da in ne. Čeprav sem sama o tem prepričana, da umor ni bil storjen brez Berlo-ginovega navodila, vendar zaenkrat nimam za vas neposrednih • dokazov. ... — Kaj ste zvedeli tam? — Ko sem prispela v Kozmo Demjansk, sem takoj zvedela, da je pri vozniku. Po srečanju s ored-stojnico samostana sem odšla na breg Volge, kjer sem se tudi sestala z njimi Ko me je Berlogin za- gledal, je obstal kakor prikovan, pa tudi jaz sem bila silno presenečena. Zadostovalo je nekaj prijaznih pogledov in dve, tri nežne besede, pa je postal dostopen. Pojasnila sem mu, da sem prispela, da si v samostanu malo odpočijem pred lado-ved^iimi in deloma tudi zlobnimi pogledi. Namignila sem mu, da se veselim srečanja z njim, ker vidim v njem značajnega in iskrenega človeka, s katerim se lahko duševno razvedrim. Tri dni sva hodila skupaj na izprehode za mesto, ker se ni spodobilo, da bi prihajal k meni v samostan. — Kaj ste izvedeli od njega? — Sama ne vem. kako bi vam odgovorila na to vprašanje. Morda mnogo, morda pa tudi nič. Govori na svoj poseben način, v pogovor vpleta mnogo izrekov in prislovic. Zvečer, ko so mi bile še v svežem spominu, sem si zabeležila vse te njegove pridige. Iz njihove celotne vsebine sem si ustvarila sodbo, da je bil udeležen pri umoru. Zdaj pa napravite zaključek sami. Govorila sva o knezovi smrti in on je dejal: — Kogar pokliče bog k sebi. mora umreti, ljudje so pa osumili nekoga drugega. — Ali pa: — Živi, toda bodi pošten in nič tujega ne poželi! A če si poželel, bodi kaznovan za to! — Glede moje možitve s knezom pa je dejal: — Vča-si pride namestu poroke tudi pogreb. — In pripomnil je še: — Ne bojte se smrti, pač pa hudiča, ne bojte se hudiča, pač pa sovražnika! — Na nekem izprehodu mi je namignil, da se njegova ljubezen še ni ohladila in zopet je rabil pri tem izrek: — Ljudje umirajo, da napravijo prostor zaljubljencem, — Naenkrat mu je pa ušlo: — Pameten in pogumen človek ve, koga je treba pustiti za pleme in koga poslati na oni svet. — Ves njegov pogovor je tekel v tem smislu. To je seveda predrzno in fiTdo, je pa dobro premišljeno. Urejuje Josip Zupan« // Zo J^aredno Hskorno* Pran Jeran V Za upravo in mserorn. del Ista Oton CMstof U Vej v Ljubljani