Pedagoški abiturientski tecaji (Predlog Pedagoškega društva v Ljubljani, Pedagoške centrale v Mariboru in JUU — sekcije Ljubljana ministrstvu prosvete in banski upravi banovine Hrvatske.) Po poročilu g. načelnika prosvetnega oddelka dr. L. Sušnika na proračunski seji banskega sveta je v začetku leta 1940. manjkalo na ljudskih šolah v Sloveniji 228 ljudskošolskih učiteljev. Do pričetka šol. leta 1940./41. bo ta primanjkljaj narastel zaradi smrti, upokojitev, ostavk ljudskošolskih učiteljv na najmanj 250. Stanje učiteljskega narašcaja Potreba po Novincev Potreba učitelj- bo na Primanj- v teku stvu razpolago kljaj sledečega l.sept. izučiteljišč l.sept. Šolsko leto 1940. 1941. 1942. 1943. 1944. 1945. 1946. 1947. 1948. 1949. 1950. 250 34 415 486 535 495 295 245 195 145 145 58 75 80 100 240 300 200 200 200 150 150 192 265 335 385 295 145 95 45 5 5 5 šol. leta 150 150 150 150 150 150 150 150 150 150 150 Ako pregledamo stanje učencev na državnih in zasebnih učiteljiščih v Sloveniji, vidimo naslednjo sliko. Primanjkljaj bo postopoma naraščal dp leta 1944., ko bo dosegel ob koncu šolskega leta 1943./44. 535 učiteljev, t. j, da bo tedaj približno vsak osmi oddelek zaprt. Pri tem smo računali letno potrebo po učiteljih na približno 150 oseb, kar je nizko cenjeno, ker jih bo v prihodnjih letih odšlo vsako leto nekaj dcsetin na visoko šolo za telesno vzgojo in na višjo pedagoško šolo, kjer se pripravljajo za meščansko - šolsko in nadzorniško službo ter za učitelje telovadbe. Da se temu težkemu primanjkljaju učiteljstva na ljudskih šolah čim prej odpomore, stavimo prosvetni oblasti predlog, da v treh zaporednih šolskih letih odpre pedagoške abiturientske tečaje za učitelje, v katere bi bili sprejeti absolventi srednjih šol z opravljenim višjim tečajnim izpitom. Ta predlog stavimo iz naslednjih razlogov: a) pedagoških, ker bi v cnem letu dosegli obiskovalci s pospešenim delom zadostno strokovno t. j. skoraj isto izobrazbo, kakor jo dobe redni učenci učiteljišč. b) pravnih in stanovskih, kcr traja sedanja učiteljska izobrazba na učiteljiščih po dovršeni nižji srednji šoli pet let, bi radi tega ne prišlo do razlik v izobrazbi učiteljskega naraščaja. c) psiholoških, ker sedanja srednja šola ne navaja mladine za praktično strokovno delo, zato je potrebna vsaj enoletna temeljita strokovna tcurctska in praktična izobrazba in vzgoja, da učiteljske kandidate preusmeri za praktično učiteljsko delo v šoli in m.d narodom. č) stanovisko politično, ker se v tem vsaj deloma približa splošni zahtevi ljudsko šolskega učiteljstva po dveletnih pedagoških akademijah za izobrazbo učiteljskega naraščaja. To je tudi želja mnogih pedagoških delavcev. Po dovršencm abiturientskem tečaju naj bi delali kandidati dopolnilni učiteljski diplomski izpit iz pedagoške skupine v junijskem tcrminu tcr bi s tem dopolnilnim izpitom dobili diplomo o opravljenem učiteljskem diplomskem izpitu. Za izvršitev tega načrta si dovoljujemo staviti prosvetni oblasti naslednje predloge v blagohotno proučitev: I. Drugemu odstavku § 71. zakona o ljudskih šolah se doda še naslcdnje besede: »ali oseba, ki je dovršila gimnazijo, opravila višji tečajni izpit in obiskovala enoletni pedagoški abitiurientski tečaj ter napravila dopolnilni učiteljski diplomski izpit.« II. § 47. zakona o učiteljiščih se doda nov odstavek, ki se glasi: Učenci, ki so dovršiii enoletni pedagoški abiturientski tečaj, delajo v juniju dopolnilni učiteljski diplomski izpit. Pravilnik o tem izpitu predpisuje minister prosvcte. III. Na osnovi § 25. zakona o učiteljiščih predpiše minister prosvete sledeči: Pravilnik o pedagoških abiturientskih tečajih. Čl. 1. V primeru, da se pokaže večja potreba po učiteljskem naraščaju, se smejo odpreti v krajih, kjer so učiteljišča, pedagoški abiturientski tečaji. O odpretju tečajev in številu učencev, ki se smejo sprejeti, določa vsako leto minister prosvete. Cl. 2. Namen teh tečajev je, vzgojiti zadostno število ljudskošo-lskih učiteljev, ako tega nc zmorejo redna učiteljišča. Cl. 3. V tečaj se smejo sprejeti kandidati, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: 1. da so stari vsaj 18 let in da niso prekoračili 25. leta, 2. da so z uspehom dovršili popolno gimnazijo in opravili višji tečajni izpit, 3. da ,so zdravi, 4. da imajo lep glas in dober posluh, 5. da so lepega vedenja. Pogoje pod 3. in 4. ugotovi komisija pred sprejemom, ki se ravna po načelih, ki veljajo za sprejem v 1. razred učiteljišč. Kandidati(tke), ki so dovršili še kmetijsko ali gospodinjsko šolo ali šolo za zaščitne sestre imajo pri sprejemu prednost. Kandidati (-ke), ki po treh mesecih dela ne pokažejo dovolj nagnenja za učiteljski poklic, se odpuste iz tečaja. Cl. 4. Sprejem v tečaj se vrši po posebnem natečaju, ki ga razpiše vodja tečaja. Prošnjam za sprejem v tečaj je treba priložiti: 1. Krstni list, 2. izpričevalo o višjem tečajnem izpitu, 3. nravstveno izpričevalo za tista leta, ko niso bili na rednem šolanju, 4. kratek življenjepis, 5. izpričevalo in potrdilo o eventualnem obisku drugih šol in tečajev. Čas za vlaganje prošenj je do 15. septembra. Pouk pričnc najpozneje 20. septembra in konča 31. maja. Čl. 5. Pouk. Za predmete pedagoške skupine velja v glavnem učni program ter vzgojni učni smoter, ki je predpisan za učiteljišča. Za veščine pa predpiše poseben program minister prosvete. Na tečaju se poučujejo naslednji predmeti: Predmet: Število teden. ur I. polletje II. polletje Mladinska psihologija 4 — Obča pedagogika in obča metodika 2 2 Zgodovina pedagogike 2 2 Metodika 4 4 Solsko delo 6 10 Sociologija in narodna ekomija 3 3 Šolska zakonodaja in administracija 1 1 Pedagoške in psihološke sem. vaje 2 2 Šolska higiena 1 1 Petje 1 1 Risanje in ročna dela 2 2 Telovadba 2 2 Glasba 2 2 Skupaj 32 32 Čl. 6. Vsi predmeti na tečaju so enako važni. Redno šolsko delo naj vrši na eni izmed ljudskih šol v kraju, toda kandidati naj bi večkrat hospitirali in nastopali na nižje organiziranih šolah v kmečkih krajih. Pri pouku naj se upošteva sodelovanje učencev, pri tem pa je treba paziti, da je ves pouk na primerni znanstveni višini. Cl. 7. Učitelji. Na tečaju poučujejo profesorji učiteljišč in se jim učne ure na tečaju štejejo v zakonito učno obveznost. Za napornejše delo se jim iz državnega zaklada plačuje poseben honorar od ure, ki ga določi minister prosvete. Čl. 8. Uprava in nadzorstvo. Ravnatelj učiteljišča je neposredni nadzornik in vodja tečaja, ki pa po potrebi poveri administrativne posle in pedagoško vodstvo tečaja profesorjem, ki so zaposleni na tečaju. Čl. 9. Ocenjevanje in izpiti. Učenci se ocenjujejo vsako polletje enkrat in se te ocene vpišejo v dijaške knjižice. Učenci, ki imajo koncem drugega polletja iz vseh predmetov vsej dobro oceno, smejo opravljati v rednem junijskem roku dopolnilni učiteljski diplomski izpit. Ta izpit opravljajo iz pedagoške skupine predmetov in sicer sestoji iz pismenega in ustnega izpita ter nastopa. Glede postopka pri tem izpitu veljajo pravila o učiteljskem diplomskem izpitu. Kandidati, ki so opravili dopolnilni učiteljski diplomski izpit, dobe diplomo o opravljenem učiteljskem diplomskem izpitu, v katero sc vpišejo ocene, ki so jih dobili iz pedagoške skupine predmetov pri dopolnilnem izpitu in letne ocene predmetov, ki se poučujejo v tečaje, a se ne izprašujejo na izpitu, ter ocene ostalih predmetov iz izpričevala o višjem tečajnem izpitu. Čl. 10. Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem, ko je objavljen v »Službenih novinah«.