Medved na Bovškem 
Populacija rj<weg~ medveda v Sloveniji velja za 
najzahodnejšo stobil no populacijo te divjadi v Evropi. 
Ohranila se je predvsem zaradi ustrezne zaščite v pre-
reki osti in razmeroma neokrnjenega okolja. Posamezni 
medvedi se iz različnih bioloških razlogov selijo iz 
osrednjega življenjskega. prostora nn Kočevskem in 
Notranjskem na druga območja Slovenije, zlasti proti 
severu in ~everozahodu v Alpe. Tako je na sta la tudi 
mikropop\llacija medvedov v Zgornjem Posočju. V 
Avstriji in Traliji upajo. da se bodo medvedje iz Slo-
ven ije razširi li wdi k nj im; ob finančni podpori Av st rije 
in Nemčije poteka v Sloveniji že od leta 1993 projekt 
z naslovom Ekologija in varstvo rjavega med11edo F 
Sloven !ji. Na videz se zdi, da medvedje in ljudje živijo 
pri nas v nespornem sožitju. VendCir še zda leč ni tako; 
zlasti na področjih, kjer so se medvedje ponovno na-
selili, imajo prebivalci z t~imi hude nevšečnosti. 
Tako kot drugje v Alpah naj bi tudi na Bovškem 
medved stalno živel še pred dobrimi 1 OO leti> kasneje 
pa naj bi bil iztrebljen oziroma izrinjen Zflr?.di živi-
noreje. Živinorejci (pastirji) in medvedi so pllč stalni 
in nepo mi rij ivi nasprotni ki 1 Nekako do sedcmdese tih 
!er tega stoletja seje včasih sicer priklatil kakšen med-
ved tudi na Bovško, vendar so bila srečanja z njim silno 
redka. ZadrJih 20 let, se posebej v tem desetletju, pa 
je njegova prisotnost vse večja; vse pogosteje se dogaja, 
da posamezni medvedi na Bovškem prezimijo, opažene 
so bile celo medvedke z mladiči (Marenče 1998). 
Slika 1 : Medved JC na ograjenem pašn 1ku v Lczsoči v noči s 5. 
na 6. julij 1998 raz1rgal tri ovce, na sliki so ostanki ene od 
(Xlkončanih zi vali. Od aprila do začetka julija so medvedi na 
Bovškem raztrgal! že 42 glav drobnice (Fo1o: l. Mlekuž). 
GozdV 56 (1998) 1 O 
Zanimivosti 
Vzporedno s povečano prisotnostjo medveda so se po-
večale tudi nevšečnosti, ki jih povzroča domačemu 
pre bi val st vu - obnovi la so se stara, ne pom irljivo na-
sprotja med živinorejci in medvedi. Do leto~nje po-
m 1 adi je bi la škoda, ki jo je na čredah drobni ce občasno 
po vz roči 1 111edved, še v nekih znosn ih mejah -običaj no 
je šlo za 1 O do 20 raztrgC~nih in izgubljenih ovc. Letos 
pa se je zgodilo tisto, kar je bi lo glede na vse večjo 
prisornost medveda pravzaprav za pričakovati: v dobrih 
dveh mesecih so medvedje na Bovškem raztrgali 38 
ovc in 2 kazi ter poškodova 1 i 2 ovc i. Vsa ta drobni ca 
se je pasla na primerno ograjenih pašnikih v neposredni 
bližini naselij. Najbolj prizadeti ovčalji so bili celo ob 
polovico svoje črede. Ministrstvo z<.~ kmetijstvo, goz-
dnrstvo in prehrano je sicer dovoljlo odsrrel 2 med-
vedov ( 1 od obeh je bil že uplenjen), vendar prizadeti 
ovčarji dvomijo, da bo zarndi tega škoda v bodoče 
m"njša. Čeprav bodo za ra:mg<me in izgubljene živ<1l i 
dobili odškodnino, vsi po vrsti poudarjajo. da drobnice 
ne mislijo rediti Z<l medveda. 
Ne SCinlO ovčtuji, tudi drugi prebivalci in turisti so 
letos doživeli vrsto bolj ali m<~nj neprijetnih srečanj z 
medvedi. Opazili so jih v neposredni bližini 1\aselij, 
ob turističnih poteh in celo v reki Soči. 
Dejstvo je, da je medved na Bovškem že stalno 
prisoten , čepr<~v zanj skromne življenjske razmere v 
Alpah niso ugodne. Zato je razumljivo, da si hrano išče 
na pašnikih, v bližini naselij, na odlagališčih odpadkov 
in se ne boji človeka, Kakršnokoli sožitje (sobivanje) 
domačinov in medveda na Bovškem je malo vetjetno, 
pa naj si ga lovci, gozdatji, naravovarstveniki ali 
Evropa šc tako želijo; če se odločimo za medveda, 
moramo računati s stalnimi in nepomirljivjmi konflikti 
z domačini. Živinoreja v Alpah in medved ne gresta 
skupaj! V bližnji prihodnosti tako lahko pričakujemo 
vsaj enako. če ne še večjo škodo, ki jo bo na drobnici 
povzročal medved, s tem v zvezi pa tudi vse bolj žolčne 
reakcije ovčatjev ter ostalih domačinov. Tistim goz-
darjent in lovcern, ki se v Zgornjem Posočju ukvarjajo 
z lovstvom in še posebej z 111edvedom, se gotovo obe-
tajo pestri časi. 
Iztok Mlekuž 
489