Slovenski tednik »a koristi delavnega ljudstva v Ameriki GLAS SVOBODE V slogi jo moči GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMETUK.I Slovénie Weekly devoted to the interest* ®£ the laboring classe* Od bo)& do zmage l Štev. 44. Entered as Second-Class Matter July 8th, 1903, at the Post-Office at Chicago, 111., under Act of March 3rd, 1879 Chicago, 111., 31. oktobra 1913. -----— ■' - ■■■■ - - ~ Kdor ne misli svobodno, se ne mot* boriti sa svobodo! Leto Xn. Razgled posvetu. AVSTR0-0GRSK0. Dunaj. — Krščansko socialen delavec Pavl Kun.sehak, kateri je februarja meseca t. 1. ustrelil soc. demokratičnega 'vodja in državnega poslanca Franc Schuhmeierja in radi tega bil obsojen na vešala, je sedaj pomiloščen v dvajsetletno težko ječo. Rodbina umorjenega je glede nato. da je proti smrtni -kazni, vložila prošnjo za porni-loščenje. Dunaj. — Škandal izseljevanja se vedno bolj množi. Do sedaj je 5 poslancev obdolženih soudeležbe pošiljanja vojaški službi podvrženih v Canado in da so sprejemali podkupnino. Dosedaj še prikrivajo imena dotočnih. Generalfeldcaigmajster Georgi je naznanil proračunskemu odseku, da manjka 200,000 vojaški službi podvrženih mladenčev, toda v to število so tudi oni všteti, ki so v teku let umrli, ne da bi bili naznanjeni vojaški upravi. Budapest. — Zaradi številnih tatvin železničnega blaga, so zaprli celo vrsto železničnih uradnikov in — policajev. Dunaj. — Da se pokrije proračunski primanjkljaj prvega polletja 1914. se 'vidi avstrijska vlada prisiljena najeti posojila 30 milijonov dolarjev. Za vzrok neugodnega izkaza se navaja vojna na Balkanu. Krems. — Senat tukajšnjega o-krožnega sodišča je obsodil 311et-oega kaplana Johann Niedermav-erja na tri mesečno težko ječo radi oskrunitve 131etnega dekleta. Niederm>ayer je predstojnik katoliškega genskega društva in je brumnim ženicam v Strin u predaval o “krščanski morali". On je silno 'bojevit krščanski socialec. Ž ¿pr-.d leti j. sl;>5r,.i o zle jim prilagovali, marveč se bi hitro navzeli avstralskega. Standard of Life. K tem pa-ipadajo tedaj v prvi vrsti Angleži; toda ker pa en del angleških izseljencev gre v Canado in v Zdr. države, tedaj jo tok v Avstralijo slab. Gladovnost avstralskih kapitalistov po dela v -n ih rokah, se pa ni moglo otešiti, ker delavska stranka, ali ima rokah držaj noža ali pa ima vsaj močen vpliv. Sedaj se namerava skozi neke kraljeve komisije, za preiskavo naseljevanja po koloni jah, dospeti do zaželjenega cilja poimiaoženja naselitve Avstralije. Toda, Avstralija je dejanski su verena dežela, in jej ni treba si dati od Anglije ničesar ukazovati; zatorej tudi aai pričakovati kakšne znatne izpremembe v avstralski naselniški politiki. (Uravnava naseljevanja Avstra-lije ni brez zanimivosti. V letih 1881 do 1885 je naseljevanje doseglo svoj višek. V tej dobi je prekoračilo število priselnikov onih, ki so se izselili za 224,010 oseb. Potem je prišel preobrat v naselniški politiki avstralskih držav, iaa takoj so se posledice pokazale. V naslednjih petih letih do 1890 je znašal ljudski prirastek vsled pri-seljevaiaja še 158,700 oseb, toda že v naslednjih petih letih je padel na 22.392 iaa od leta 1896 do 1900 je bilo samo še 2487 oseb. Od 1. 1901 do 1905 je izseljeva-iaje prekoračilo priseljevanje za 16,793 oseb. Od 1. 1906 se vseh državah zaže-ljeiaim belim pa-iselnikom dovo-ljaaje znižana cena vožnje in druge udobnosti. Tudi se je 'bila pričela obrežna in sistematična propaganda. Za 1911 do 1912 je bilo zunajnemu aaradu avstralske Zveze od paa-lamenta $150,000 dovoljenih za propagando, in prihod se je tudi že znatno ojačil. Od leta 1906 do 1910 je bilo 57,278 več pa-iselnikov kot izselnikov. In ker se bolje skrbi za priselnike, pojema tudi izseljevanje. Za 1. 1912 je bilo priglašenih 166,958 niasel-nikov in 73,541 izselnikov, kar kaže prebitka za 93,417 oseh. Avstralci smatrajo priseljevanje. 100,000 oseb na. leto zadostno. In to je tudi, kajti Avstralija ima samo 6 milijonov prebivalcev. — Priseljevanje v Zdr. državah za-j ostaja razmeroma celo za teihi številkami. Tat sena bi anoa-alo priti preko 1,500,000 pa-iselnikov v letu, če bi se hotelo doseči avstralsko proporcijo. Avstralcem se tedaj tesnosrč-aaost ne more predbacivati; njihova naselniška politika je pia na ■vsaki način aaaodrejša kot v Zdr. dažavah, ker ona dopušča samo jednotno .ljudstvo. Oni bržkone ne bodo odstopili od njih stališča. In ker razentega na podlagi neke nove postave vsaki materi pri poro-du dajo iz državne blagajne darilo v znesku $25.00, tedaj tudi pospešujejo domači naraščaj, če pa-av se v tem mogoče dvomi. Avstralske ženske so namreč sistematično na tem, kar se v Nemčiji “porodni štrajk” imenuje in nad čina, je sedaj tam veliko hrušča. To se izvršuje, toda v Avstraliji se o tem ne govori; tudi ne v Ameriki, kjer je “porodna stavka” že davno umeščena institucija. — ODMEVI IZ NAŠIH NASELBIN. Od kar smo naznanili, da se res-aao pripravljamo za dvakratno izdajo Glas Svobode, poprijeli so se nekateri aaaši zastopniki agitacije in tudi aaekateri naši naročniki so storili svojo dolžnost. Ta teden smo prejeli precej novih naročnikov in upamo, da od sedaj naprej bo agitacija čim dalje bolj živah-neja. Poleg spodaj navedenih novih naročnikov prejeli smo še 57 posameznih novih naročnikov. Naš aapravnik se je zavezal, da bo Za prihodnji teden izposloval za vsakega popolno odvezo grehov, ki pošlje enega ali več novih naročnikov. Vsak stari naročnik, ki pa ponovi naročnino bo dobil 500 let odpustka. Na delo toraj za ODVEZO in ODPUSTKE! Zastopnik Bnader v indiaaaapo-lis, 6 novih naročnikov, s pripombo, da jih v kratkem pošlje še več. Bnuder je odločen svobodomislec iaa agitator za delavsko stranko, socijalizmu. Zastopnik Pekol pošilja 7 ponovljenih naročnin iaa tri nove. A Springfieldu se še vedno sporni njajo “sv.” misijona chicaškega župnika in krvave rrrrevolucije Igia. Smuk pošlje dva nova grešnika. Smuk nam pošlje vsak teden nove naročnike in dasi ima naj več naročnikov na svoji listi ved no pazi na to, da stari naročniki pravočasno ponove naročnino. — Zraven tega naj omenimo, da je Smuk dober krojač in umetnik pri čiščenju in likanju oblek. Ar mada aaaših naročnikov v Cleve landu pa tudi vselej gre k Smuku, kedar rabi novo obleko, ali kaj takega. Jack Zajc pošilja 5 naročnikov, za katere prosi, da jim pošljemo popolno odvezo, ker se niso prej naročili na list. Paul Berger je poslal 5 grešni-kov in eno grešnico. Koliko dobi vsaki pokore, zamolčimo. Frank Matko, boritelj za rešitev Erjavca, nam poroča, da bo Erjavec znova zaslišan v mesecu novembru. Zraven pošilja 2 naročnini. A. Hodev pošilja naročnino za se, zraven tega pa pošilja še eno novo naročnino, zato ker smo mu list pošiljali redno. Wyauo, Pa. — $2.00 za naročnino, da bi list kmalu postal dnevnik, ker Slovenci v Ameriki smo tako zapaaščeni, da nimamo nobenega. naprednega dnevnika. Zastopnik >v Ely, 5 novih, 6 starih naročnin. Glas Svobode je tam najbolj priljubljen. IM. Pečnik iz Black Diamoaida, Wash. jo poslal 11 naročnin. S tem pa še ni zaključil z agitacijo. Zanimanje za dvakratno izdajo je veliko po vsili slov. naselbinah v Washington.!!. Frank Juvan je poslal 6 novih iz Pennsylvanije. John Arhar 1 novega naročnika.. Ker je človeško življenje ceno. V West Virginiji, Coloa-ado in Michiganu vodijo združeni premo-garji in Western Federation of Miners silne boje za zboljšanje svojega položaja.. Le-ti ljudje bojujejo hoje za osvobojenje delavskega čldveštva. Toda s kakšno brutalnostjo nastopa proti njim podjetništvo! Povsod se poskaiša z najetimi morilci, policijsko-^ in vojaško silo rudarje oziroma pre-mogarje ovirati pri njihovem pri- zadevanju in uničiti njih organizacije. In poleg so le-ti mezdni sužnji spodnjega sveta, na katerih sloni vsa industrielna zgradba kapitalistične družb9! Življenje rudarja je postalo ceno blago na delavskem trgu kapitalizma. Pred komaj dvemi tedmi je bilo na Angleškem na en mah usmrčenih blizo 400 premogarjev. In pred par dnevi nas je dosegla žalostna vest iz Davison, New Mexiko, da je bilo tam 22. t. m. 280 premogai’jev živih pokopanih. Ru-darski urad Zdr. držav naznanja, da v prvih sedmih mesecih tega leta je bilo v tej deželi 1437 premogarjev pri delu usmrčenih. V 20tih letih od 1889 do 1908 je bilo v Zdr. državah 29,298 premogarjev usmrčenih. Ako še prištevamo one, ki so v rudnikih življenje izgubili, tedaj znaša število v poslednjih 2Ö letih v ameadških amd-nikih usmrčenih delavcev preko 50,000! Kolika armada anrtvih de- laveev! Leta 1889 je znašalo od-stotiao število v rudnikih aasmrče-nih 2.45 na tisoč, in 1908 je pa že narastlo na 3,83. Rudarji v Coforado iaa v Michiganu, kateri danes stojijo v silnem boju, moa-ajo na vsaki aaaein od ■vsega anaeidškega delavskega gi-baaaja moralno in financielno naj-liberalnejši podpirani biti! FARME NA PRODAJ. 10 akrov farma, na kateri je hiša s 7 sobami, klet, kokošnjak, lep sadni vrt, vinograd. Zemlja je zelo dobam. Farma se nahaja zraven železniške postaje. 'Cena farmi je $1500.00; pri nakupu je plačati takoj $1000, ostanek pa na izplačila, Za natančnejše poizvedbe pišite takoj na: Anton Hauptmann, R. R. No. 1 Box 15 11-14 West Olive, Mich. Tabor Supply Co. največja trgovina na zapadni strani Chicage s pohištvom, preprogami, vsakovrstnimi pečmi itd. Naše cene so nižje kot kje drugje. Blago je najboljše in najmodernejše. Pridite in oglejte si te predmete. Ta s W. Steel closed opremi jena peč je vredna $35.00 naša QC cena ............. ipuJit/U Velika zaloga vsakovrstnih peči Cena dJßC od $3.00 do »pOtl.Un/ $4.00 wringer garantiran za eno leto. Cena ..... T a $7.00 pralni stroj za. OPOMBA: To blago Vam prodamo po tej ceni edino takrat ako prinesete seboj GLAS SVOBODE in pokažete ta oglas. — Še posebej damo 5% popusta pri vsakem nakupu za gotovino, ako pokažete ta oglas. Tabor Supply Co. 3514-16-18-20 West 26 th Street Chicago. M. KARA 1819 SO. HALSTED STREET Prinesite ta oglas s seboj in kedar kupite čevlje, vam dam na vsakem dolarju 5c popusta ČEVLJI za jesen in zimo. Zaloga zimskih oblek Največja prodajalna najboljših oblek na zapadni strani mesta. Pridite, oglejte in prepričajte se. Vas nič ne stane. OBLEKE in SUKNJE od $8,00 do $25 Popolna zaloga spodnjih oblek, srajc, klobukov, kap itd. 1828-30 BLUE ISLAND AVE. 430 STRANI OBSEGA Veliki Slovensko Angleški Tolm&i jrirejen za slov enski narod na podlagi drugih ai oj i V slovensko-angiešk h knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA J' Vsebina knjige je: Slov,-Angl. Slovnica. Vsakdajni razgovori, Angleški pisava, Spisovanje pisem, Kako se postane državljan poleg' največjeg: Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja. Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov širom Amerike dokazujejo da je to edina knjiga 'brez katere ne bi smel biti nobeden neseljenec. Cena knjige v platnu trdo vezane je $2, ter se dobi pri: V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St. NEW YORK, N. Y. Slovenska Delavska Podporna iu Penzijska Družba Ustartov. ¿I. tiov. 1900 Inkorp. 15. marca 1910. MAO INOTV , P E XiVSYLVAiN IA GLAVNI ODBOR: PREDSEDNIK: Martin Jager, L. Box 102, Conemaugh, Pa. PODPREDSEDNIK: J. Zakrajšek, R. R. 3 Box 57 Columbus, Kaos. TAJNIK: Jos. Hauptman, Box 110, Darragh, Pa. ZAPISNIKAR: Jos. Mostar, L. Box 351 Staunton, ni. BLAGAJNIK: John Gantar, Box 286, North Chicago, 111. NADZORNI ODBOR: ALOJZ FLERE, predsednik, Box 121, Adamsburg. Pa MATH PETRICH. I., Box 183, Cliff Mine, Pa. HENRY LAMUTU, II., Box 114, Marianna, Pa. POROTNI ODBOR: JOHN LEKŠE, predsednik, Box 73 Black Diamond, Wash. ALBERT ŠVAJGAR, n. Box 146, Livingston, 111. JOHN GOM3LAR, III., R. F. D. No. 3 Box 144A, Johnstown, Pa. POMOŽNI ODBOR: MARTIN HORVAT, Box 140, Darragh, Pa. A1LOJZ ŽAGAR, Herminie, Pa. MARTIN PUMPE, Box 130 Adamsburg, Pa. ‘VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. Geo. Boehm, Arona, Pa. Glasilo je “Glas Svobode.'’ Vsem društvam oziroma dr. uradnikom na znanje, da ▼ poslej yoüljajo denar na sedanjega blagajnika. ŠOLANJE V JEČI. — (Iz stare domovine.) (Dalje.) Ravno gospodarstvo je vzrok marsikatere slabe strani vsakega in tudi našega ljudstva, ali tudi gmotno prav dobro stojeći možje pri “živem Bogu” goljufajo. Naš kmet rad trguje, rad hodi na sejme, trgovina je iskanje profitov in to iskanje profitov marsikaterega kmeta pokvarja. — Kmet pa mora v zdajšnjem gospodarstvu biti tudi trgovec, on mora kaj več pridobiti, ker so njegove potrebe postale večje in ker ga je več, zemlje pa ni zadosti, je je preveč še v veleposestvu, v mrtvi roki. Kaj-žarstvo spravlja po devet otrok na svet, ali izgojati jih tfe more. Prišel je tudi naš. knict v drugo gospodarstvo. Tlakarštvo je odpravljeno, ali naš kmet še ni našel prave druge kmetijske organizacije. Človek živi v družbah in ljudje razdelijo delo, delitev dela s tvar j a stanove v njih se delavstvo organizira. Naš kmetski stan se še ni prav organiziral v delu na prosti lastnini; v prehodu k drugi organizaciji je še. Ali na našega kmeta vpliva vse,,kar se dogaja v drugem evropejskem — in vsled začasnega izseljevanja v A-meriko — tudi v ameriškem življenju. Grajšeak je s trdo roko držal tiskarja pri štangi, duhovnik je dajal tlakarju nekiaj razveseljevanja v cerkvi, v njej je smel biti tlakar vsaj v nedeljo človek, dasi je tudi stal pod strogim nadzorstvom duhovnika. Obljubljal mil je ta nebesa, poleg pa pekel tako, da se danes takim slikam tudi najneumnejši kmet smeja. Tako je imel tlakar nekaj tolažbe za izkoriščanje po grajski in duhoven-ski gospodi. Bilo je še malo naukov o naravi znanih in delo je bilo še primitivno na kmetiji; graj-ščaku je bilo mogoče manjše število kmetov držati pod strogim nadzorstvom in v tem ga je podpirala policija v farovžu. Vsem tlakarjem je bilo enako trpljenje ; med sabo so bili milosrčni, odkritosrčni, pošteni, reva jih je družila, budila med njimi usmiljenost, poštenost. Verstvo ni kaj prida vplivalo v tem oziru, ker si je pametnejši vedno moral reči, da njegova gospoda ne izvršuje nauka: ljubi svojega bližnjega — in ker je videl, da cerkev podpira vse infamije grajske gospode nad tlakarji. Le toliko je verstvo u-plivalo na tlakar je, da je izcimilo nekaj vodilnih misli v obhoji človeka s človekom, ki so veljale kot kafcipot, kakor sedaj državni zakoni, ali prej navade, običaji ljudstev. Veronauk je učil norme za življenje v .danem gospodarstvu. Gospodarstvo tlakarstva se pa je razbilo, nastopilo je meščansko gospodarstvo, v katerem sta postala človek in lastnina prosta. To gospodarstvo je razvilo človeške moči v vseh ozirih: človek je spoznaval zakone, ki vladajo naravo in tako začel z vedo narave mojstrovati naravne sile, jih vprezati v svoje delo, začel spoznavati v naravi, kako se kaj dogaja v njej in to spoznanje izrabljal v svojem deln, ki je na kmetiji in v druzih obrtili po večjem izraba naravnih moči. V tem gospodarstvu je človek v Evropi lahko več otrok preskrbi jeval, ljudje so se pa pomnoževali in nastala je v Evropi velikanska delavnica, katero zovemo kapitalistično gospodarstvo. V tem gospodarstvu so dobivali tisti, ki so se šolali, večjo izobrazbo, pa tudi prosti delavec je, postavljen izven neposrednega jerobstva druzih, sam več mislil in misliti ga je učila delavnica in tudi ona delavnica, v kateri je o-pravljal le jedno eno delo, ker hleb je bil majhen in boj za življenje je dal misliti, ker delavec zdaj tudi koče in slabe hrane ni imel zagotovljene, kakor prej tlakar. Zraven prejšnjega vladajočega stana fevdalcev je nastopil zdaj bogatejši meščan in nastalo je o-brtno delavstvo v mestnih rokodelstvih in pozneje v fabrikah. — Delavci teh obrtov so živeli iz rok v usta. In teh je nastalo mriniljo-ne in ti prevržejo vse tlakarsko in tudi poznejše mestno gospodarstvo in ti so začeli boje za pravično razdelitev pridobitev delavstva, boje proti izkoriščanjem, proti profitom. Stremljenje ljudi v tem novem gospodarstvu gre na to, da vsi delazmožni delajo in dobijo vse, kar je njih delo vredno in oddajo upravi skupnosti le toliko, kolikor jej je neobhodno treba, d:a ne morejo upravniki od tega živeti kakor troti. Tn tedaj pri-, de na to, da vsi dobro živijo. Življenje je kaj vredno in kar obetajo verstva, je nemara prav lepo. pa ni prijeti. Človeštvo je razvilo vede o naravi, človeštvo zdaj pozna vse naravne sile, pozna., kako se vse v naravi dogaja; to vse je bilo prvotnim pastirjem, lovcem, kmetom čudež, katerega si niso mogli razjasniti. Zdaj vejo, kako je to, njih delo temelji po večjem na znanju naravnih moči. In to vse jemlje verstvom veljavo in seveda tudi duhovniku. Tako je nastalo tudi vse drugo naziranje življenja, dogodkov v prošlosti in sedanjosti in duhovniki starejših cerkva morajo zagovarjati svoje verstvo in tu se jim ne godi dobro in sicer ne, ker so pač njihovi predniki 'bili zavezniki vseh izkoriščevalcev, kar jih je bilo; morda so bili duhovniki prvi in so še le potem nastali drugi izkoriščevalci. Prišlo je tako, da tudi omikanejši in ¡zraven reven človek ne prisega več na to, .kar razlagajo takozvani božji namestniki na račun božanstva vernikom kot od Boga dane resnice. Vse je postalo posvetno in živeti se je hotelo dobro, pridobiti se je moralo več in delo je zasedlo prostor, iz ’katerega je prej zapovedovalo verstvo. Verska načela niso več vodilna, človek si je jemal in si jemlje iz zdaj mogočega življenja svoje principe, po katerih hoče in mora družbo urejati. In ti principi veljajo po večjem življenju na tem svetu. Verstvo ne učinkuje -več tako v človeku, kakor je učinkovalo v prejšnjem revnem nevednem človeku in kolikor še vpliva, se mora prilagoditi zahtevam zdajšnje omike in zdajšnjega dela, mora priznavati kažipota v tem življenju, ki ne kažejo v stradanje, potrpežljivost, pasjo ponižnost. 'Človeška družba ni trd kamen, ona se spreminja in v razvojih človeka določajo meje spreminjanja gospodarske in druge sile, ki ne dopuščajo komande, kako se mora živeti, da tako zahteva sam Bog; človek v gotovem času ne vprašuje čuvajev verstva, kako bi uravnaval svo^e gospodarstvo in drugo življenje. (Konec prihodnjič.) CESARSKI REPUBLIKANCI. Kakor poroča “Frankfurter Zeitung”, se je te dni v Pekingu odigral sledeči zanimivi dogodek: Ker se dva odlična revolucionarja dr. Sunyatsen in Hvanghing mudita v Pekingu, je dobil princ Puluk od cesarjeve vdove Longyu in od cesarja Puyi ukaz, da priredi na čast tema dvema revolucionarjema sijajen sprejem. Princ Pulun je pri tej priliki v imenu cesarice in cesarja (obadva sta tudi po odobritvi ohranila svoje titule) prebral govor, ki se sledeče glasi: “Gospod Sunyatsen in Hvanghing sta izredna genija. Izvojevala sta zmago, ravno tako veliko, kakor sta onadva sama. Izpremenila sta staro vladavino ter po večletnem delu ustanovila republiko. — Pokazala sta pri tem svojo velikodušnost, svojo krepost in poštenost mišljenja. V 20. stoletju sili narode splošno razpoloženje k republiki, in nihče se ji ne more zoperstavljati. Zategadelj je cesari-ca-vdova ostavila prestol in tako ona kakor cesar sam sta postala pristaša republike in obadva želita. da bi se delala politika enakosti in združitve petih narodov, da bi se dežela dovedla k boljši bodočnost. Vsa cesarska rodbina je srečna, da sta sedaj bodočnost dežele in pa združitev petih narodov zagotovljeni. Samo zategadelj sta se cesar in cesarica odrekla prestolu.” General Hvanghing, skrajno odločen revolucionar, ki je med drugim organiziral vstajo v Kanto-su v začetku leta 1911 in med revolucijo. branil Ilanyang proti cesarskim četam, je na to odgovoril: “Ako je’bila revolucija tako veličastna in je bila njena naloga tako lahko rešena in njena zmaga tako hitra, potem je to predvsem zahvaliti položaju, ki je bil republikanskemu gibanju ugoden, toda tudi plemenitosti prestola, ki ni hotel trpeti prelivanja krvi, nadalje vplivu V uanšikaja in pa državnikov seveda, ki so delili mnenje prestola. Lehko torej rečem, da so vsi člani cesarske rodbine imeli svoj delež na triumfu republike in gre za to čast tudi njim.” Na večer se je vršila velika slavnost, na kateri so se izmenjavale napitnice med revolucionarji in bivšimi imperialisti; tudi več članov cesarske rodbine je pri tem povzelo besedo. Slavnost se je končala šele ob polnoči. Na Kitajskem so tedaj očividno tudi pripadniki cesarske rodbine prepričani o tern, da so za blagostanje dežele povsem odveč in da je revolucija prav koristna reč, republika pa najboljša državna o-blika. Da bi se le tudi drugod zakrknjeni monarhisti tako hitro modernizirali! "Zarja KATOLIŠKI ŽUPNIK O RIMU. V katoliški reviji “Neues Jahr-hundert” opisuje katoliški župnik svoje vtiske, ki jih je dobil v Rimu, tako-le: “Nasledniki apostolov —• kardinali, škofje in prelati — se vozijo v Petrovo cerkev v razkošnih kočijah in sinovi sv. Benedikta in Frančiška Asiškega (namreč menihi, op. uredn.) pridr-drajo v avtomobilih. Samo župniki z dežele prihajajo p.eš. Kardinali sploh ne smejo hoditi peš po cesti, to je zanje prepovedano. Zato tudi nabirajo katoličani tako v obilni meri Petrov vinar za vatikanskega jetnika in za njegovg svetovalce in za njihove služabnike in služabnice, nečake in nečakinje.” Ko je zagledal ta župnik velikansko soho apostola Petra v cerkvi sv. Petra, je vzkliknil: “ O, -eter, kaj je postalo iz tvoje cer-■ive v teh 1900 letih.*) Tvoja soha ,e res prispodoba katoliške cer-xve, da je ni enake. Velika, da človeka potlači in veličastna, v notranjščini pa mrzla, prazna, ki ne razveseljuje srca.” Bivši knezo-škofijski kanonik Rufus, ki je hotel reformirati katoličanstvo in ki je sedaj v italijanskem naučnem ministrstvu in ki seveda dobro pozna razmere v Vatikanu, je pravil župniku: “Vse se peha tukaj za moč in vpliv, predvsem seveda za denar. Dežele, knezi, umetnost, znanost, trgovina, vse naj se u-klanja papežu in dvoru. Kdor pri- Zakaj ne kadite najbolših? MEBO X 't CORK TIP CIGARETTES Ni jim enakih, i “Neznansko dobre” nese največjo zbirko Petrovega vinarja, ta je najbolj dobro došel. Ko so kardinalu Fischerju (Fischer je bil škof v Kelmorajnu in je pred kratkim umrl, op. uredn.) očitali, da je slabo pasel svoje ovčice, je to očitanje pobil s besedami: “ampak dobro strigel”, in je obenem položil obilen Petrov vinar in s tem je poravnal vse. Po denarju hlepi in želi vse v Rimu, tudi tisti, ki so “dobri katoličani in zvesti papežu”. Kar smo že brali o Rimu v tem časopisu in svobodomiselnem časopisu, ni nikakor pretirano. Visoka duhovščina ima vsega dovelj, vse si privošči in si napravlja, življenje lehko — ob prilikah tudi celibat — nižja duhovščina pa strada, hrepeni po izboljšanju in se ne briga preveč za cerkvene predpise. Cerkveni predpisi veljajo le za tujce, zlasti za Nemce. Nad vse mogočni so redovi, ki imajo vsi v Rimu svoje hiše in svoje vrhovne poglavarje in ki so dobro organizirana armada, med tem ko je posvetnim duhovnikom prepovedana vsaka organizacija.; posvetno duhovništvo je in ostane stan helotov (helotje so bili v spartanski državi državni sužnji, op. uredn.) in le suženjske duše ne uvidijo tega in so zadovoljne v tem stanu. ” “Zarja’ *) Pri teh besedah se dotični župnik moti. Bronasta soha, ki katoličanom predstavljal sv. Petra, bila je prvotno v poganskem svetišču ter predstavljalja Jupitra, vi' hovni bog Rimljancev. Ko je bila katoliška vera proglašena za rimsko državno vero, so sobo Jupitra prekrstili v sv. Petra, ki mu je praznoverno ljudstvo na desni nogi bronasti, sredno pest debeli palec malone s poljubovanjem že preglodalo. — Bila je še druga orjaška. soha, ki je predstavljalja boginjo Juno, ženo Jupitra; toda rimska cerkev ni vedla kaj z njo početi in so jo pretopili. S tem je bila uničena ena umetnost starih Rimljanov. Op. ured. Največja in najstareja lekarna v Chieagi! C. G. FOUČEK Lekarnar 25 let 1801 Center ave., vogal 18. cesta. Kedar potrebujete zdravila, ali le-karsko pomoč pridite k meni, kjer Vam najboljše postrežem. V moji lekarni uradujejo skušeni češki-slovenski zdravniki in njihove recepte izgotovim natančno. V moji lekarni se nahaja pošta že nad 14 let in v katerem času sme odposlali nad 10 milijonov kron. Prejemam hranilne vložke In plačam 3% obresti. Denar dvignete kedar hočete. /BrramsJli ft n v? x i m ¿ff C. G. Foucek flfil ■ 1801 S. Centro av. CHICAGO, ILL. Prodajam šifkarte za vse linije in izdelujemo vse notarske posle, kot: pooblastila, kupne pou godbe, pobotnice, potrdila itd. Vselej se obrnite do nas z zaupanjem. Za prihodjo zimo. Obleke ali suknje Pazite in obiščite Atlas, ker nobena druga prodajalna nima tako velike izbere, dobrega kroja in prikladnega blaga. Cene so zelo zmerne in blago vse garantirano. Vogal Blue Island Avenue, in 18. cesta JELINEK & MEYER, lastnika hing€ Kava se je podražila. New York. — Na kavni borzi 'v New Yorku je vsled mrzlega vremena v Brazilji, cena kave znatno poskočila. V prvih urah so bile ponudbe lahke vsled močne likvidacije. toda po nekoliko urah so stale cene od 35 do 39 točk višje, kot posledno soboto. Trg za takojšno pošiljatev je bil trden ter cena pol centa višja, kot minulo soboto. Kužne bolezni. Profesor Matheiu, ravnatelj E-thnologične postaje v Beaune, na Italijanskem piše in dokazuje v članku svojega časopisa pod naslovom “Vino in kuge”, da je vino najboljše sredstvo proti kugam in da je bila dokazana vrednost vina ■v takih časih, ko so kolera in vročinska bolezen razsajale in da tisti, ki so rabili vino niso podlegli, medtem ko sovodopivci podlegli tem boleznim, Mnogekrati smo opominjali naše čitatelje na to, da je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino najzanesljivejše zdravilo proti boleznim v želodcu in črevah. Zelišča, ki ¡so v tem vunu imajo velikansko zdravilno veljavo, ista izčistijo telo jako lepo naravno, brez vsake bolečine ali katere druge teškoće in ojačijo ob enem tudi prebavne organe. V lekarnah. Jos. Triner, 1333 — 1339 S. Ashland Ave., Chicago, 111. Za revmatične in nevralične bolečine ne dobite boljšega zdravila kot je Trinerjev Liniment. (Advertisement) O i o- --------------------------o O----------------------O I Delavci, širite svoje glasilo “Glas Svo- j ( bode”! ! j a----------------------o I --------------------------O NAJ VE C J A SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE NARODNA TISKARNA 2146-SO BLUE ISLAND AYE., CHICAGO, ILL. TELJCANAL 4-48 ID tiskamo ▼ Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškega, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce. tN BOU0ČIN. Ozdravim vsecega, kdor trpi na VarlooceH, Structurl; dalje oodna. Ttm nalezljivo zaatrupVjenJe, živčno nezmožnost, vodenico In bolera« tičočich se moških. Pridite k nam vsi, ki ste se nevspešao zdravili pri drugih zdravnikih. Moja 15 letna praksa vam je na razpolago in jamči popolno ozdravljenje. Govorimo v vseh jezikih. Ozdravim pozitivno želodec, pljuča, ledlce In neprilike v Jetrih. (Za aeuapetno »d navij en Je ni treba plačati) ZASTRUPLJEN-JE KRVI Ja vseh drugih koSaih bolezni, kakor prišč«. luelje, onemoglost Itd. ŽENSKE BOLEZNI beli tok, bolečin« v oba-ture, garje, otekline, podju in druge organske bolezni zdravim za stalno. lusvet zastonj. 1 Preiskovanje zastonj. DR. ZINS, 183 led ft&ndolph A -S; Chicago * Odprto od 8 zjutraj do Szvečer. Ob nedeljah od 8 zjutr. do 4 pop. tajne moške bolezni GU8A NAGONA, BOLEZ-UVLEDICAH IN JETRIH sdravim bitro 7,a stalno n tajno. Živčen e onemoglosti slabost, na. tor, *astrupljeojo la ¡guba vodo. PLJUČ A i&duho, Bronchitte. srčne bolesni tn pljučne ¡dravlm po moji najno- STALNO OKREVANJE SPECIJALIST ZA MOŠKE IN ŽENSKE. DOPIÖl -Ole Elum-Issaquah, Wash. Evo me zopet v vednozelenem Washi-ngtonu! Kdo bi pa tudi o-grebal montansko zimo, -če ima vozni listek za ‘' tje kjer toplo sokice sije, kjer nobene zime ni”! Zapustivši gorato Idaho, primahal sem jo lepega nedeljskega jutra v Cie E him. Tam se vedno vstavim, če hi tudi nobenih opravkov ne i--mel, že radi tega, da ustrežem. ministru. notranjih zadev, ki si, sit ‘‘prašičjega futra” po vseh mogočih restavracijah, zaželi kaj boljšega, domačega. Tisto pa že davno znam, -da tam se njegova ekselenca vedno fino počuti in mojega rojstva kosti se tudi pomladijo za celo desetletje, na mehki poste! jci! — Od tam sem obiskal tudi Itoslyn, kjer pa je prav malo Slovencev, zato pa je mnogo Hrvatov in Italijanov. Kakih posebnosti ne vem navesti od tam, ako izvzamem tri gospode Ščetince, stanujoče v bližini g. Janačekove-ga wigwa-ma, kterih je samo zdravje in “Špeh”. Tudi gredico bujnega, dišečega majrona opazil sem na vrtu in tako -so dani vsi predpogoji za klobasjo trgatev, ktera se vrši po navadi tako okoli božiča. Obžaloval sem iz dna srca in še zmiraj obžalujem, -da slastne krvavice vedno tako pozno dozore in da jih bodo trgali brez mene. — Delavske razmere so, tako v Ro-slyn, kot v Cie Elixm, dosti Ugodne. ker -dela se po navadi vsak dan. Za naše slovenske fante pa kraj ni posebno privlačen, ker slovenskih “boardov” tam ni, ter so prisiljeni stanovati v hotelih ali pa pri Hrvatih. Za pečlarje pa so tla zelo ugodna in upati je, da se jih kmalu zaredi par regimentov. — V nekem hotelu v Cie El um, ponujali -so mi službo -nočnega klerika. Imel hi 25 čukov -plače, zato da bi hodil čakat potnike na postajo z dvokolesno ročno kočijo, pa žvižgati bi jim moral v hotel. Ker pa sem se bal, da 'bi vsled žvižganja dobil dolga usta, kot Ja-na-čekovi ščetinei, sem ponudbo hvaležno odklonil. Ostaja lep “čenč” za onega, ki rad žvižga ponoči in ki rad “rona” ročni avtomobil na dveh kolesih. -—-'Vožnja preko Cascade gorovja je krasna in zanimiva. Vsenaokrog temni smrekovi gozdovi, planinske cvetke te pozdravljajo iz goščav, med sivimi skalami se penijo srebrni studenci in potoki, nad nje pa se klanjajo tožne jelše in vrbe, kot da hočejo s svojim temnim ■listjem čuvati nesreče rude-če pikaste postrvi ,ki se preganjajo v 'bisernih valovih. —• V Ravensdale nahaja se le malo -Slovencev. Kaj je temu vzrok, nisem mogel dognati. Tudi v ftentonu se je slovenska naselbina zelo zmanjšala. Vzrok je štrajk tamkajšnih premogar-jev, ki traja že nad leto dnij; -večina Slovencev se je vsled tega izselila, ostali pa delajo menda v o-pekarnah in pri gradnji cest. Ni čuda, če se je vpričo takih slabih delavskih razmer tamkajšni slovenski grocer‘Mr. Poterbin, na moje vprašanje, kako gre s kupčijo, izrazil, da kupčija je -sicer dobra, samo preklemansko malo je je. V zvezi z malo kupčijo je menda tudi dejstvo, da se omenjeni trgovec v prostem času prav pridno vadi na svoj typewriter, ki je najno-ivejšega patenta. Jaz nisem znal niti vrstice napisati nanj, g. Poterbin pa -samo pritisne na par krivih kljuk in v nekaj trenotkih je gotovih par — čašic čaja ali pa mehko kuhanih jajec! Poglejte, takole kubalno “mašino” imenujejo v rentonskem “lengvieu” typewriter ! Potem naj se pa človek nauči angleškega jezika, ko ima tako neznansko čudne izraze -za ognjišče n a 'plin ali vinski -cvet! — Kakih 12 milj od Rentona nahaja se malo mestece Issaquah. 0-koli mesta se vzdigujejo sređuje .visoki hribi, zarastli is temnimi gozdovi. Tamkajšni premogov rov obratuje dobro, a kot so mi pravili. v mesecu ali -dveh obratoval bo še boljše, ter bo rabil tudi dosti vež delavcev, kot zdaj. Da vsi pričakujejo dobrih časov, vidi se tudi iz tega, ker z mrzlično naglico gradijo nova poslopja na vseh koncih in Ikrajih. Vsi mestni hoteli so prenapolnjeni in kdor dobi iso-bo takoj v prvem ali drugem, ta more govoriti o sreči. Jaz sem me šal blato, temo in -meglo, celo uro, predno sem dobil zadubio sobico, a še tista je bila “second-hand”, to se pravi, posedoval jo je nek stalen'“boarder”, kterega pa bi po zatrdilu gospodinje, še tri dni ne imelo biti domov. Ker jaz nisem mislil ostati tam toliko časa, bil sem zadovoljen, ter sem -se z mojo Miss Bakso, kar mogoče udobno vtaboril v sobi. Kmalu -po polnoči pa se je pravi lastnik sobe nenadoma povrnil in začel razbijati po ■vratih. Prepirala sva se nato pri zaprtih vratih pol ure, kdo je pojavni lastnik sobe, ker sva oba trdila, da sva plačala zanjo. Končno sem se dal pregovoriti in sem odprl vrata. Konferenca se je potem nadaljevala v sobi in je bila tem vibaniejša, ker je prvotni sobe gospodar imel sladko ginjenega to variša iz kterega so govorili hudi duhovi ‘Old Kentucky whiskeya’. Navsezadnje se je dosegel kom promis, češ, da eno noč lahko na dveh posteljah trije spijo. Moja nedobrodošla tovariša ste nato hotela, da za “likof” -spijemo vsi skupaj eno boteljko “whiskeya”, kar pa sem jaz hvaležno odklonil. Zdaj je bil pa ogenj v strehi in le malo je manjkalo, da mi ljubeznji-va tovariša nista -steklenice na glavi razbila. Končno so ju bogovi iz “Old Kentucky” le pripravili, da sta .se “zamaknila” in zasmrčala, tako glasno, kot bi divizija avtomobilistov dirkala, čez Cascade Mountains. Spal sem ravno tako malo, kakor -kadar pri dem v taborišče rdečekožcev iz rodu Stenic in o prvi jutranji zo i i, sem se po francosko poslovil ter si poiskal pribežališče v ria.i-bližjem saloonu. Ko sem si ogledal mesto in žarne vrtnice, ki vkljub pozni jeseni še bujno cveto po vr tovih, našel sem tudi naselbino Slovencev, ki so me prijazno spre jeli in fino postregli, pa sem kma lu pozabil na vse neprilike preč cite noči. Zvečer sem, gredoč po kupčiji, opazil par tako zalih slo venskih cvetk, da sem bil ves “c luft” in ee bi bil imel moč Napo leona, Velikega, postavil bi bil. ta koj eno teh za kraljico vseh cvetlic in zaklical vsem prebivalcem zelenega pacifičnega obrežja: “She is the Queen of the world to night: fling her your roses red and white!” A. J. Terbovce. Opomba uredništva: Naš so- trudnik g. Skubic je prejel iz -starega kraja zemljo iz Kristusovega groba, za katero je neka njegova sorodnica plačala precejšno svoto humbugarjem v Rimu. Kedar pridete za botro Vam bomo dali te svete” zemlje za spomin, ker Skubic ne veruje iv ta humbug, ker je prepričan, da tiste zemlje ni nikjer več, ki je baje krila truplo Kristusa, kajti kakor pravi sv. pismo je 'bil Kristus položen v iz kamna izsekan grob. Ta rimski humbug imamo na razstavi v našem uredništvu. Cleveland, O. Prosim da priobčite teh par vrstic v list Olas 'Svobode, sicer nimam kaj važnega poročati. Kar se tiče delavskih razmer so tukaj bolj slabe in pripoveduje se še v hlabših, tein v dokaz je že to, da je bilo že v par tovarnah primerno število delavcev odpuščenih. Dalje poročam, da se je pri red ni mesečni seji društva- “Sava ” št. 87 S. S. P. Z. dne 19. oktobra nabrala doli označena svota za bolnega rojaka Franka Deželak in sicer so drovali sledeči: po 50c Tony Jereb in August Keržišnik dalje po 25c: Martin Golob, Fr. Kuhar, Fr. Škoda, Ant. Škoda, A. Zgonc. Fr. Govekar, Jos, Marko vic, . Jos. Lenaršič, John Špeh John Modic, Jos. Polanc, Matija Cad. Luka Cad, John Novak, Andi ej Bačnik. Frank Bukovec, Ru doli Cerkvenik ; po 20c : Jos. Boh nar, Frank Koušca in po lOeV J Gornik, Ant. Zadnik, Jos. Tudi-har. .John Krznarič, Fr. Mulej, Jakob Žnidaršič, Frank -Škoda 11 Frank Rešak, Anton Nove, Anton Kukec in Neimenovani 10c. Skupno svota $6.75. Luka Čad, Andrej Bačnik. nabiralca. Claridge, Pa. Še enkrat: Luna jih trka! Čitala sem vsega spoštovanja vredni list -Glas Svobode št. 42 in prišla sem tudi na članek o “gro zodejstvu” in “bogoskrunstvu’ nekega, ne imenovanega svobodomiselna, ki je dal na magistratu zapisati svoja psa na ime Jezus Kristus. Ali po mojem mnenju to ni tako strašno grozodejstvo, in pa še celo dvomim, če ni to storil kak far v spoznanju Hans -Sschmi-dta, ki je podnemi najsvetejše zakramente vernemu ljudstvu v lista pokladal, ponoči p-a kot družinski oče svojo ljubico oziroma ženo na drobne kose sesekah Baš tako je morda dotienik podnevu maševal in otroke kršeeval, zvečer se pa podal -med svojo družino ter konečno vzel psa na izprbhod, češ, sedaj jih boni pa takole dal zapisat in bodem potem zvrnil na svobodomislec, da bo Am. Sl. imel zopet kaj za pisat. No, Am. Sl. naj piše kar hoče, saj plenice še nisem čitala in jo tudi ne bodem; ali prosim ivas gospodje pri Gl. Svobode, ne ustrašite -se, da bi vaš list iz hiš metali; mi svobodo-miselci nismo tako hitri, kakor se nadejajo ofrakane farske bisage, temveč potruditi se moramo, da se bo Glas -Svobode kar največ mogoče razširil, ker rojaki in rojakinje sami sprevidijo, da bolj ko se ta list prebuja tembolj se jim um razsvetljuje, da lahko spoznavajo kje je humbug in kje je resnica. Ker sem že pri tem, bi Vam g. Konda vseeno svetovala, če mi ne bodete .zamerili, dajte Vaše otroke krstiti Am. Slovencu, da bo kaj zaslužil; mene pa vprašajte za botro ,bodem gospodu nunčku toliko podhrila, da se mu bo kar “taca” pobesila. Mogoče si boste potem “špecelni”, meni -pa more-bit podari kakšno svetinco od Lur-ške Mice in potem bodemo vsi srečni ter gorki v nebesa prišli, pa bo ali right. Torej pozdrav vsem svobodomi-selcem, tebi vrli Glas Svobode pa želim veliko vspeha, V kratkem vas tudi jaz obvestim z novimi naročniki. P ann s y 1 v ans k a svobod omislenka. Cecil, P,a. Od vsih strani, se v našem, listu Glas Svobode eitajo dopisi, samo iz naše male naselbine še nisem vi del, ne čita.l kakega: torej hočem jaz nekoliko poročati. Kar se tiče dela, gre še dosti do bro in delamo s polno paro. Seve da zaslužek je odvisen po prosto ru. Slovenskih družin je tukaj malo, namreč samo tri in kakih pet samcev, od katerih je vsaki dobro pripravljen stopiti v zakonski jarm. Toda vzrok je ta, ko sem ne pride nobena taka živaliaa, da bi se dala spariti. Pred par dnevi je iz stare domovine prišla ena lasto vica, a hitro je bil pri njej eden naših samcev po imenu F. K. in se hoče z njo podati v zakonski stan. No, ona je bila tudi takoj pri volji, mu dala svojo sliko in povedala, da se piše Karolina Rožanc. Dobro je bilo vse. Drugi dan zarano je šel ta parček v Pittsburg, dia je dobil ženitno pravico (licenco). Ali kaj se je zgodilo? Ko je bilo treba stopiti -pred črnosuknježa, po domače krokarja, jo je ta lastovica popihala in naš s-amec je o-stal žalosten in objokan samec. Torej slovenske dekleta pozor, koja. se hoče možiti, naj se obrne na 'Cecil, kjer lahko dobi fanta da ga bo vesela. Naročnik. ni pevski zbor zapoje krasne in navdušene -pesmi, da smo čudom ostrmeli. Komaj le-ti potihnejo že se -oglasi mešani zbor “Zvon” z, narodno pesmijo tako krasno, tako milo, da mi je nehote prišlo domotožje. Mislil sem -si, za-kaj vendar se moramo klatiti po svetu, ko bi lahko doma bili -srečni in zadovoljni; lahko -bi imeli vsega dovolj in bi si marsikak večer priredili take zabavne večere. Toda kaj, ko vlada klerikalizem v objemu s kapitalizmom ter le ona banda ima take zabavne večere, kot se to morda posreči nam tukajšnjim zapadnjim puščavnikom samo enkrat *v življenju in še te so grozno redke prili-ke. Sploh moram reči, da ni bilo mogoče nas bolj sprejeti. Mize so bile obložene s pivo, smodkami, s raznovrstnimi pečenkami in različnim ovočjem. 'Spomnil sem se na Trbovčevega Toneta, ker samo on bi zamogel vse bolj natančnono opisat- in žal, ko ni bil navzoč da bi občudoval MiBvauške krasotice. 'Drugo veselico so nam zopet priredili v nedeljo dne 14. sep tembra. s predstavo “Divji lovec” kar pa nebodem podrobneje opisal, ker bi se dopis preveč razširil, in le toliko naj še omenim, da je bilo zabave nad vse dovolj. Torej srena, hvala vam bratje in sestre v Milwaukee za vašo gosto ljubno požrtvovalnost napram nam delegatom SSPZ začasa tret je konvencije. Iskreno se tudi za hvaljujem gospodu in gospej Jos. Komar za njihovo gostoljubnost in postrežbo. Torej še enkrat: hvala vsem skupaj in vam želim, da bi bili zdravi in da bi še veliko sličnih veselic priredili, ako morda meni prav ne bo več prilika dana, da bi se med vami veselil. Torej bodite zdravi! 31. Petchnick, Black Diamond, Wash. Posebnih novic sicer nimam poročati ; je vse pri starem, a glavna stvar je, da opišem moje bivanje v Milwaukee, Wis. za časa konvencije S. S. P. Zveze. Marsikdo bode mislil, češ, ta se je pa pozno spomnil, ko šele sedaj to pišem. Ali -stvar je taka, da mi ni bilo mogoče tega popred storiti. Naj nakratko omenim, da nisem potoval naravnost domu, marveč šel skozi Chicago na New Orleans in sem se mudil v Tesasu. — Potem sem pot nadaljeval po jiiž-nih državah skozi New Mexiko, A-rizona, Californija in Oregon in potem šele -sem srečno dospel domu. Kakor sem že omenil, da hočem opisati čas bivanja- med vrlimi in naprednimi rojaki v Milwaukee, ttedaj moram reči, da mi to zavedno ostane v veselemu spominu. Mislim, da ga ni bilo delegata i ne glav. odbornika, ki ne bi bil zadovoljen s prijemom od strani naših bratskih društev, katere so nas sijajno sprejele. Že iv pondeljek 8. sept. zvečer ¡so nam v počast skupno vse tri društva spadajoča k S. S. P. Z. priredile sijajen banket. Najpopred so nam tamboraši zasvirali, da so nam kar srca poskakovala; potem na.m pa socialistič- Indiana-polis, Ind. Ker se le malo dopisov čita iz naše naselbine, hočem pa. jaz na kiatko opisati razmere, kako se nam tukaj godi. Na društvenem polju se imamo še precej dobro ker tukaj imamo osem podpornih društev, ki spadajo k različnim jednotam in zvezam in imamo tudi socialistični klub, katerega ro jakom toplo priporočam. Ženitovanskih idej nas je tukaj precej mladeničev, pa kaj se hoče ee pa dobimo takšno soprogo, ki s samo svojo trmoglavo svojega ljubljenega moža zgubijo. Kajti tukaj v naši Slovenski naselbini takozvani Hauvile se to pogosto dogaja. Tukaj imamo sedaj kar tri. ki so -pri živih možeh vdove, najbolj imenitno je pa mufala, z mačjo godbo ha—ha—ha soproga od rojaka (pardon) da. bi mi gospod Gabrijelčič ne zameril. Kajti ona je že enkrat odšla zopet prišla, in zopet odšla, biva pa nekje na Hauvilih, pa še se ne ve kje. Cina spada k društvu sv. Ane, in a-ko društvo spolnuje pravila naj se malo briga za to, ker take članice, se v smislu pravil izobčijo iz društva. Še nekaj za Rev. Ciičeka, kateri se predrzne pred oltarjem prebirat pisma od morilcev, kakor na primer od Franka Mali, ki je umoril rojaka Bezeka. Prosim Vas Čuček, zakaj pa ne -prebirate 'več od katoliškega duhovnika Hans Schmidt, ki je umoril svojo ljubico ali soprogo Ano Aumueller? To revše od Čučeka se je izjavilo da so Malija premotili rudeči socialisti iz Chieage. Kedo je pa premotil Schmidta? Najbrže je bila goreča ljubezen pri obeh! Namesto da. Vi gosp. ‘Guček, pred oltarjem takšne stvari čenčate, naj bi rajši podučili otroke, kako naj svoje stariše spoštujejo. In kako se imajo žene obnašati v zakonskim stanu. Popotnik Sveta. SVOCo* co. 2656 So. Crawford Av., Chicago, lil. OBVESTILO! Vsem društva , obrtnikom, trgovcem, gostilničarjem, kakor tudi posameznikom se priporočamo za nabavljenje V s aha V rstnih TisfcoVin kot: Zavitke in papirje z firmo, za zasebnike in urade, račune in vse v to stroko spadajoče tiskovine. Priskrbimo tudi Naročnikom društvena p ra.'Vila. in pr e Vade iž tujih jezikov na slovenski jezik in obratno, lista “Glas Svobode” ? t dajemo vsa toeadevna pojasnila zastonj, samo poštno znamko m za 2c se naj priloži za odgovor. .i>..tw»tit ■i»i»i»'it«i»itc in to na ehekovnem računu. V ostalem se vse vjerna in odgovarja stanju blagajne. Poročilo se vzame maznanje in se izreče glavnemu odboru absolutorij. Resolucija. Prečita se predložena resolucija in se sprejme. Izroči se del. Auči-mi. da je »popolni, in ponovno predloži konvenciji v odobritev. Slovensko Zavetišče. Razprave o zavetišču se vdele-že: Pivk, Kužnik, J. Hutar, Kalan, J. Hočevar, Fritz, M. Kočevar, Markič, Pečnik. Konvencija se izreče za Zavetišče, vendar prepušča nadaljne korake odboru za združitev, da vse Zveze in Jedno-te ukrenejo skupni korak za uresničitev potrebnega slov. Zavetišča. — Sprejeto. Sledi odmor 15. min. Po odmoru poroča konvenčni preiskovalni odbor: v zadevi M. Finka se dokaže, da je res dobil premalo podpore za deset dni, a to je krivda društvenega tajnika, ker se bolniška nakaznica tako glasi. — V zadevi člana Karol Levstika dr. št. 69 se v prisotnosti delegata tega društva mirnim potom poravna. — Zadeva dr. št. 61 se v navzočnost: delegata tega društva in gl. tajnika mirno poravna. Vse te navedene rešitve se .potrdijo od konvencije. Četrto poročilo se glasi o bivši članici Pavlini Ermenc. Preiskovalni odbor poroča sprejem P. E. nazaj'v Zvezo. Po daljši debati se sprejme predlog, da se jo sprejme nazaj v Zvezo kot novo pristoplo članico. Da se ji svobodno pot pristopiti v katero društvo ji je (jrago. Predlog sprejet. Brat Benko priporoča Zvezi nabavo novih znakov. Konvencija sklene ostati pri starih znakih do prihodnje konvencije. Pravila. Na vrsto pridejo pravila. Naprej se razpravlja o razredih vsmrtnine. K besedi se priglase: Benko, Mladič, Konda, Fišer, Muli vič, Pečnik. J. Huter, Lenko, I-vanšek; Pivk in Kovačič. Sprejme se predlog, ki se glasi: Vpeljejo se vsmrtnmski razredi in sicer tri- je razredi. O tem se še pozneje razpravlja. Charter. Charter ostane isti kot ga je sprejela prva konvencija SSPZ. Resolucija. Slovenska Svobodomiselna Podporna Zveza priznava pravo direktno zakonodajo. To je, da imajo društva pravico, .spreminjati v pravilih Zvezi škodljive točke, predlagati nove člene in vsili stvari, ki so v korist Zveze, pravico odstavljati uradnike v slučaju prestopka proti pravilom v kakor šnemkoli oziru. Iniciativa. 1. Društva, oziroma članstvo ima pravico med konven cijami, staviti predloge za spre membo, dodatek a.li črtanje kateregakoli člena v pravilih izovzem ši načelne izjave. 2. Vsak predlog se objasni v glasilu, katerega mora podpirati najmanj deset društev iz petih različnih držav, šelej potem mora dati glavni tajnik predlog na splošno glasovanje članstvu. 3. Predloge za spremembo, dodatek ali črtanje členov v ustavi in pravilih, se sprejema le z ¿veti ret jinsk o večino, potom referenduma.. Drugi sklepi ki nimajo stika. z pravili, pa z nadpolovično večino oddanih glasov. Referendum. 1. Zadeve izredne važnosti, ki nastanejo ali pridejo z časom, morajo iti na referendum to je, na splošno glasovanje. Dalje gredo na referendum vsi predlogi glede spreminjanja, dodajanja ali črtanja v ustavi in pravilih na podlagi iniciative. Določitev kraja za redne konvencije, predlogi za izvanredne konvencije, volitev odbornikov za izpraznjena mesta v glavne modboru, kakor tudi vse sporne zadeve glede katerih se glavni odbor ne mora sporazumeti. 2. Referendum ali splošno glasovanje, mora biti vselej in v vsih zadevah individualen, to je vsak član in članica ima le jeden glas. V to svrho mora glavni tajnik nabaviti in razposlati na vsa društva tiskane glasovnice, katere naj vsebujejo pravilno roztolmačen predlog ali zadevo, za katero se glasuje. 3. Obrok glasovanje je šest tednov, od dne v glasilu uradno objavljenega, referenduma. Glasovnice, katere se vrne po določenem roku, so neveljavne. 4. Predlogi in sklepi pri splošnem glasovanju, se sprejemajo z nadpolovično večino oddanih glasov. 5. Suspendirani elani in članice nimajo pravice do referenduma, dokler ne poravnajo zaostale prispevke. Otročji oddelek. V otročji oddelek se sprejema otroke članov SSPZ, ter z člani zopet poročenih vdov. Odstava. Odstavi se lahko vsa-cega uradnika SSP/Z potom re-call na podlagi dokazov in sledečih razlogov : Radi nezlnožnosti, zanemarjenja uradnih dolžnosti, kršenja pravil in kriminalne obsodbe v državne jetnišnice. Čitaj o se došli pozdravi. Brzojavka iz Clevelanda, O., 16. sept. 1913. Cenjeni delegatje SSPZ! Bratski pozdrav št. 20 in 87. Prapor rudeči dviga se ti, delo važno storite ga vi, bratje in sestre čakamo kaj tretja konvencija rodi. — Meznarčič, Žnidaršič, Miška, Glavič, Stave in Polanc. Pismeni pozdravi. Farmington, V. Va., 15. sept. . Slavno konvencijo pozdravlja elan št. 31. A. Milensnich. Cleveland, O., 15. sept. 1913. Slavni konvenciji pošilja čestitke dr. F. J. Kern. Meadows Lands, Pa., 15. sept. Društvo št. 113 SSPZ želi vspe-ha delegatom. Blaž Godec. taj. Vsem pozdravom se zakliče trikratni: Živijo! Sklep seje ob 12 uri dop. 15. seja v torek popoludne 16. sept. 1913. Konvenčni predsednik otvori sejo točno ob dveh pop. Čitanje i-men društev po zaporednih številkah. Vsak delegat in pooblaščenec pove želje svojega društva, ki se zabeležijo v zapisnik, in se glase: -JŠt. 1. Se strinja z sklepom konvencije. Št. 2. Želi asesment pri starem, pravico do podpore po treh mesecih vstopa. St. 3. Društvo želi, da se napravico trije razredi in če bi se to ne zgodilo, da se da $10.00 bolniške podpore in plačuje $1.00 mesečnega asesmenta. Št. 4. Društvo želi tri razrede. Št. 5. Društvo želi po treh mesecih vstopa bolniško podporo in dva razreda jednega za $250 in drugega za $500 usmrtnine. Št. 6. Društvo želi dva razreda, za $500 in za $250. Št. 7. Se strinja z sklepom konvencije. Št. 8. Se strinja z sklepom konvencije. Št. 9. Društvo želi dva oddelka za $500 in $100. Št. 10. Društvo želi, da se bolniška podpora izplačuje v petih dneh in da bi bil član upravičen do podpore po preteku treh mesecev po vstopu. Želi, tri razrede, za 250, 500 in 1000 dol. usmrtnine. St. 11. Se strinja z sklepom konvencije. Št. 12. Se strinja z sklepom konvencije. Št. 13. Želi, da se bolniška podpora izplačuje po treh mesecih vstopa, vstopnina pri starem, asesment po starem. Št, 14. Društvo želi, da ostane mesečni asesment $1.25 in da je član deležen bolniške podpore po treh mesecih po vstopu. Št. 15. Želi. da se bolniška podpora izplača v desetih dneh. ko je nakazana. Št. 16 želi tri razrede, za 100, za 500 in za 1000 dolarjev. Asesement se po previdnosti poviša. Bolniške podpore naj bi bil član deležen po treh mesecih po vstopu. ŠI. 17. Židi manjšo pristopnino. Bolniške podpore naj hi bil deležen član po treh mesecih po vstopu. Usmrtnina naj bi ostala pri starem. Št. 18. Društvo želi $1.30 mesečni asesment. sedem dolarjev bolniške podpore na teden in $600 u-smrtnine. Št. 19. Želi preuredim asesmenta in pristopnine. Plačevanje asesmenta za nazaj naj odpade. Želi tri razrede za $250, $500 in $1000 usmrtnine. Šti 20. Želi, da je član v slučaju notranje bolezni deležen po šestih mesecih vstopu do bolniške podpore, v slučaju zunanje bolezni pa po treh mesecih po vstopu. Starostnim članom naj se smatrajo osebe od 40 do 50 let. Ednakoprav-nost žensk z možkimi v vsem obsegu. Tri razrede po razsodnosti konvencije. Št. 21. Želi mesečni asesment in podporo pri starem. Št. 22. Asesment po starem. Bolniške podpore naj hi bil član deležen po treh mesecih po vstopu. Št. 23. Se pod vrže sklepom konvencije. Št. 24. Želi, da se pristopnina zniža. Mesečni asesment $1.35. Za zunanje bolezni podpora po treh mesecih po vstopu, za notranje bolezni po šest mesecev po vstopu. Št. 25. Asesment $1.25. Dva razreda za $250 in $500. Št, 26. Želi, da se mesečni asesment poviša. Bolniške podpore naj bi bil član deležen po treh mesecih po vstopu. Št. 27. Pristopnina pri starem. Dva razreda za $500 in za $800. Bolniška podpora po $8 na teden ali pa se napravijo trije razredi po razsodnosti konvencije. Št. 28. Se podvrže sklepom konvencije. St, 30. Želi ustavo za strožje nadzorstvo bolnikov. Št. 31 Želi asesment $1.25. Poškodbe se naj ne plačajo iz usmrtnine. Št. 34. Starostni oddelek odpade. Se vstanovi otročji oddelek. Drugo po starem. Št, 36. Se podvrže sklepom konvencije'. Št, 37. Mesečni asesment $1.25. Vstopnina, ¡prosta. Bolniška podpora se ima izplačati v 5 dneh po nakazilu, in pravico do bolniške podpore po treh mesecih po vstopu. IŠt. 38. Član naj bo opravičen do bolniške podpore po treh mesecih po vstopu, ako pa plača za šest mesecev nazaj, dobi vse pravice do podpore takoj, tudi za notranje bolezni. Št. 39. Usmrtnina dva razreda za $500 in $1000. Bolniška podpora po 3 mesecih po vstopu. Asesment kakor potreba zahteva. Št. 40. Želi mesečni asesment $1.25. 50,000 KNJIŽIC Pove kako zamorete ozdraviti doma. Vsak moški, katari je bolan, bi moral pisati po to zanimivo brezplačno knjižico. Vredna je $10.00 vsakemu bolnemu moškemu. Ta knjižica pove zdravemu človeku, kako si; je treba čuvati bolezni. Mladenič, kateri je na potu, da se oženi, bo profitiral, ako_ čita to knjižico,_ Ako trpite na želodčnih teškočah, bodisi na slabi pre- hflvi i)1i lin 7o ta kažipot k zdravju. POŠLJITE KUPON ZA BREZPLAČNO KNJIŽICO ŠE DANES. S tenu da nam pijete, nimate niti najmanjših obveznosti napram nam. Mi ne pošiljamo nobenih zdravil poprei. dokler zase naročena in plačana. Poštnino za knjižico plačamo mi in pošljemo jo v navadnem zaprtem zavitku» tako da nihče ne ve ca; je norr.. DR. J0S. LISTER & C0., AUS. 801. 208 N. FIFTH AVE., CHICAGO, ILL. Gospodje:—Pošljite čimprej vašo brezplačno knjižico na vaše stroške. Razume se, da s tem jaz nisem niti maloobvezar oauratr vam glede kakšnih stroškov. Irae._ .........i............................................................... Naslov .1................... ................. ® ® Št. 41. Se pritožuje čez previsoki asesment. Št. 42. Želi asesment $1.40. U-smirtnina se zviša za starostne člane. i Št. 43. Bolniško podporo po treh mesecih po vstopu. St. 44. Bolniško podporo po 3 mesecih po vstopu. Št. 45. Se podvrže sklepom konvencije. Št. 46. Želi redni mesečni asesment $1.35. ¡Št. 47. Želi $7.00 podpore na teden. Vse drugo pri starem. St. 48. Bolniško podporo po 3 mesecih po vstopu. Pristopnina se zviša. St. 50. Se podvrže sklepom konvencije. St. 51. Podpora pri starem, u-smrtnina $600. Št. 52. Bolniška podpora po 3 mesecih po vstopu. Št. 53. Bolniška podpora po 3 meseašh po v.stopa. ¡Starostnim članom naj se zviša od $100 do $200. Št. 54. Želi, da se asesment poviša. Član, ki prejema že šest mesecev podporo, naj prejema na-daijnih osem mesecev po dvajset dolarjev mesečne podpore. Št. 55. Društvo želi tri razrede. Pristopnina istih naj bi bila ¡sledeča: Od 16 letu do 25 leta vstopnina $2, od 25 do 35 leta vstopnina $4. od 35 do 45 leta vstopnina $5. Starostni naj bi bili kakor dose-daj. Št. 56. Asesment se zviša. Bolniška podpora po 3 meseeili po vstopu. Pravico do podpore po sedmih dneh bolezni. Zavarovanje po lestvici. Št. 57. Se podvrže sklepom konvencije. Št. 59. Asesment po $1.35. Bolniška podpora po štirih mesecih vstopa. Dva razreda za $500 in $1000. 25 centov za potni list naj pride v društveno blagajno ne v Zvezino. Št, 61. Bolniška podpora po treh mesecih po vstopu. Mesečni asesment $1.35. Št. 62. Se poviša ¡asesment. — Vstopnina zniža. Bolniška podpora po treh mesecih po vstopu. Št, 63. Asesment pri starem. — Društvo želi, da bi člani pri ¡nevarnih delih plačevali.večji asesment, kakor člani pri lahkih delih. Št. 67. Bolniška podpora po treh mesecih po vstopu in izplačilo podpore ¡v petih dneh prijave bolnim. Št. 68. Društvo želi tri razrede. Bolniška podpora po 3 mesecih po vstopu. Št, 69. Bolniško podporo po 3 mesecih po vstopu. Št. 74. Asesment, kakor določi konvencija. Št. 77. Se podvrže sklepom konvencije. Št. 76. Vsak član razpolaga prosto z svojo usmrtnino. Članice zahtevajo jednakopravnost. Bolniška podpora po preteku treh mesecih vstopa, v slučaju nezgode takoj. Št. 79. Podpora po treh mesecih po vstopu. V slučaju poroda $10. Št. 80. Asesment povišan. Bolniška podpora po treh mesecih po vstopu. Št. 84. Ž.eli, da hi Zveza 'plačala pO'Strežnika bolniku. Št. 85. Želi mesečni asesment $1. Št. 86. Bolniška podpora po preteku treh mesecev po vstopu. (Dalje prihodnjič.) “SPRAVEDLNOST” 1825 Loomis St. Telefon Canal 1015 Cene zmerne —o—- Delo solidno “^PDAVPni \nCT” EDINI ¿BAKI, UN1JSKI DNEVNIK y EDUilUJ I STANE 1SC. NA TEDBN. Več ko unijskih izdelkov kupite, več unijskih ljudi bo delalo. Trgovina s pohištvom in pečmi V. KOBZINA, 1849—1851 BLUE ISLAND AVE. Tel. Canal 2054 Chicago, 111. Posebne ponudbe in lobki obroki novopo-ročencem. Lep dar s vsakim nakupom pohištva. PENINSULA** Bernardova Vinarna in veletrgovina S Californijskimi in Importiranimi vini, žganjem in likeri se nahaja na 1903 Blue Island Avenue Tel. Canal 842 Imamo samo čista prirodna vina. Specijaliteta: MT. BLANCHE CHAMPAGNE. Razpošiljamo na vse dele Združenih Držav in samo proti ¡predplaei z naročilom. Pišite 'po cenik. Vsa pisma naslovite na JOS. BERNARD, 1903 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. Hrani danes! Da boš imel jutri! Prični še nocoj! Ni Vam daleč do nas, pridite! Ob sobotah večer imamo odprto od 6. do 8. ure. INDUSTRIAL SAVINGS BANK 2007 BLUE ISLAND AVE. Varnost, priročnost in vljudnost. 22 let v businessu. Govorimo v vseh jezikih. m5 M. A. WEISSKOPF, M. D. Zdravnik in Ranocelnik = Urad 1801 So. Ashland Ave., CHICAGO, ILL. Tei], v uradu: Canal 476 Tel. v stanovanju: Lawndale 8996 URADNE URE SO: Od 10. do 12. ure dopoldan vsak dan In od 7. do 9. zvečer razen ob sredah In nedeljah. DR. WEISSKOPF Je gl. zdravniški nadzornik S. N. P. J.