154 kegljanje, balinanje, »bowling« Oxigen consumption and heart rate pulse during simulated nine pin bowl- ing game Abstract the purpose of the study was to estimate the level of effort during the simulation of 9-pin bowling competition. The study included 12 subjects (6 women and 6 men) all of which were from the 9-pin bowling national team of Slovenia. The study was divided into two parts. The first part of the study included Astrand’s indirect method of determining the maximum oxy- gen consumption (6-minute sub-maximal cycling test). The second part of the study was the simulation of 9-pin bowling competition (120 throws). The results are compared and ana- lysed according to the series of 10 throws each. We found that 9-pin bowling as a sport discipline can be estimated as a low in- tensity workout. The value of oxygen consumption during the simulation of competition ranging between 40-45% of maxi- mum oxygen consumption values. Key words: 9-pin bowling, simulation of competition, heart rate, oxygen consumption, effort. Izvleček Namen raziskave je bil oceniti stopnjo napora med simula- cijo tekmovalnih okoliščin pri kegljačih oziroma kegljačicah. Vzorec merjencev je sestavljal 12 izkušenih kegljačev (6 mo- ških in 6 žensk), ki so bili izbrani iz kegljaške reprezentan- ce Slovenije. Raziskava je bila sestavljena iz dveh delov, in sicer iz testov v laboratoriju (indirektna metoda določanja maksimalne porabe kisika po Astrandu – 6 minutno subma- ksimalno kolesarjenje) in simulacije tekmovanja v kegljanju (120 lučajev). Rezultate smo primerjali in analizirali glede na serije 10 lučajev. Rezultati so pokazali, da so vrednosti po- rabe kisika in frekvence srčnega utripa ves čas na zelo po- dobnem nivoju. Hkrati smo s pomočjo predhodnega testa za oceno aerobnih sposobnosti ugotovili, da lahko tekmovanje v kegljanju s stališča porabljene energije ocenimo kot nizko intenzivno vadbo, saj se vrednosti porabe kisika med simu- lacijo tekmovanja gibljejo 40–45 % maksimalnih vrednosti porabe kisika. Ključne besede: kegljanje, simulacija tekmovanja, frekvenca srčnega utripa, poraba kisika, napor. Samo Rauter, Jožef Šimenko, Radoje Milić, Uroš Reisman, Janez Vodičar, Ivan Čuk Spremljanje porabe kisika in frekvence srčnega utripa med simulacijo tekmovanja v kegljanju Uvod „ Mednarodna kegljaška zveza (FIQ) s pomočjo posameznih držav- nih kegljaških zvez prireja uradna mednarodna tekmovanja ter uradna klubska tekmovanja. Poznamo dvoje oblik kegljanja, in sicer kegljanje na devet kegljev ter t. i. »bowling« – kegljanje na deset kegljev. Že samo ime pove, v čem je glavna razlika – v številu kegljev (Drevenšek, 2015). Osnovni cilj igre kegljanja na devet ke- gljev je, da kegljač s kroglo podre čim več kegljev. Tekmovalec ima na voljo 120 lučajev, ki so razdeljeni po štirih stezah. Tekmovalec na vsaki stezi naredi 4 x 30 lučajev (1 set), ki so razdeljeni na 15 lučajev na vse postavljene keglje (na polno) in 15 lučajev na ostale keglje (na čiščenje). Za to ima na voljo 4 x 12 minut časa. Ko opravi 30 lučajev, ob sodniškem znaku zamenja stezo in to ponovi še trikrat. Njegov cilj na vsaki stezi je premagati nasprotnika v vseh setih ter po številu podrtih kegljev (Čuk idr., 2000). Po Čuku idr. (2000) velja, da mora imeti vrhunski kegljač/ica za uspešen met razvite določene gibalne sposobnosti. Potrebna je dobra gibljivost trupa, ramenskega ter medeničnega obroča. Trup, medenični obroč in predkorak morajo biti primerno razviti, da ke- gljač lahko kroglo položi na tla. Koordinacija je razdeljena na več motoričnih elementov, najpomembnejši med njimi je realizacija ritmičnih struktur. Pri tem imajo telesna priprava in treningi pri kegljanju dvojni učinek. Prvi je ta, da mora biti tekmovalec tako dobro pripravljen, da bo brez težav opravil svoj nastop v ener- getskem smislu. Čuk idr. (2012) v monografiji »Sodobno kegljanje« navajajo, da traja tekmovalni nastop kegljača 4 x 12 minut. Kegljač ima za posamezni lučaj, ki traja približno 5 sekund, 24 sekund. Torej ima 19 sekund, da se pripravi na naslednji lučaj, kar je štirikratni čas napram aktivnosti. Iz tega sklepajo, da je kegljanje izrazito aerobna aktivnost. kegljanje, balinanje, »bowling« 155 Pregled predhodnih podobnih raziskav področja pokaže, da so Čuk idr. (2012) že izvedli meritve gibalnih sposobnosti sloven- ske moške reprezentance. Rezultati kažejo, da so kegljači v vseh sposobnostih nadpovprečni glede na ostalo populacijo. V moči (eksplozivna, repetitivna) dosegajo najboljše rezultate. Na testu koordinacije so uvrščeni v 84. percentilni rang. Pri tapingu imajo slabše rezultate, saj je pri kegljanju osnovno gibanje iz predročenja v zaročenje, ne pa od predročenja ven do predročenja noter, kar se izvaja pri tapingu. Pri teku na 2400 metrov (Cooperjev test) so glede na svojo starostno normo vsi dosegli najvišjo oceno 5 točk. V pričujoči študiji smo želeli naredi korak naprej in preveriti, kako naporno je za posameznika tekmovanje v kegljanju. Namen meri- tev simulacije tekmovalnih okoliščin je bil oceniti stopnjo napora med simulacijo tekmovalnih okoliščin pri kegljačih oziroma keglja- čicah. Metode dela „ Vzorec merjencev Vzorec merjencev je predstavljal 12 slovenskih kegljačev (6 moških in 6 žensk), ki se tekmovalno ukvarjajo s kegljanjem. Izbrani so bili iz kegljaške reprezentance Slovenije. Povprečna starost merjencev je bila 26,2 ± 6,4 leta, povprečna višina pri moških 175,6 ± 3,7 cm in pri ženskah 171,5 ± 5 ,6 cm. Povprečna teža moških kegljačev v raziskavi je bila 73,3 ± 6,2 kg in pri ženskah 68,1 ± 8,3 kg. Potek raziskave V prvem delu raziskave smo v Laboratoriju za fiziologijo na Fakul- teti za šport izvedli meritev telesne sestave in preverili njihove ae- robne sposobnosti. Za določanje maksimalne porabe kisika smo uporabili indirektno metodo po Astrandu (1954). Merjenci so iz- vedli 6-minutni test na kolesu, kjer je bila obremenitev pri moških določena na 3W na kg telesne teže, pri ženskah pa na 2W na kg telesne teže. Drugi del raziskave je bil izveden v kegljaškem centru v Kranju in Celju. Za zajem podatkov smo pripravili različne scenarije, s kate- rimi smo se poskušali čim bolj približati simulaciji tek- movanja v kegljanju. Za po- trebe meritev je bila upora- bljena oprema CosmedK4b, ki omogoča kontinuirano t. i. on-line in breath-by-breath spremljanje porabe kisika in plinov v izdihanem zraku in uro/pas za merjenje fre- kvence srčnega utripa. Mer- jenci so izvedli 12 x 10 lu- čajev, skupno 120 lučajev, s čimer smo se želeli približati tekmovalnim okoliščinam. Za potrebe analize podat- kov smo posamezne mete združili v serijo desetih luča- jev in jih nato primerjali med seboj. Hkrati smo preverjali, ali se pojavljajo morebitne razlike med spoloma. Spremenljivke Število zadetih lučajev po posameznih serijah na 10 lučajev. – VO2/kg (mL/min/kg) – poraba kisika na kilogram telesne teže v – mililitrih na minuto. FS(ud/min) – frekvenca srčnega utripa. – Ocena napora simulacije kegljaškega tekmovanja glede na izve- – den test sposobnosti v laboratoriju. Rezultati „ Raziskave, kjer avtorji hočejo/mo posnemati tekmovalne okolišči- ne, vselej predstavljajo izziv in določeno stopnjo zapletov ter hi- tro privedejo do nepričakovanih rezultatov. Podobno velja tudi za našo raziskavo. V prvi vrsti velja omeniti dejstvo, da je bila največja oteževalna okoliščina za simulacijo tekmovalnih okoliščin nošnja opreme za merjenje porabe energije med izvajanjem lučajev. Vsekakor je nošnja opreme nekoliko spremenila tehniko gibanja merjencev med izmetom krogle in s tem onemogočila podobne rezultate, kot jih dosegajo npr. na tekmovanjih, saj prav noben iz- med merjencev ni nikoli v preteklosti uporabljal te opreme med izvajanjem kegljaških prvin. Svetovni rekord v disciplini 120 lučajev znaša 734 podrtih kegljev pri moških in 675 pri ženskah (povzeto po: http://www.wnba-nbc. de). Ta rezultata lahko uporabimo za primerjavo z rezultati v naši simulaciji tekmovanja s to majhno razliko, da so imeli kegljači v naši raziskavi vedno na voljo za podiranje vseh 9 kegljev (vsak lučaj) in ni bilo tako imenovanega »čiščenja« kegljev. V uvodnem delu smo že omenili, da je za dober rezultat pomembna realizacija ritmič- nih struktur (Čuk idr, 2000). Prikaz zadetkov po posameznih serijah prikazuje Slika 1. Pri analizi rezultatov smo obravnavali tudi razlike med kegljači in kegljačicami, kjer so bile kegljačice nekoliko na- tančnejše (Grafikon 1 in Tabela 1). Kljub temu razlike v zadetih oz. podrtih kegljih med njimi niso bile statistično značilne (sig. 0,355). Tako pri moških kot pri ženskah je opazen trend nihanja števila za- detkov po posameznih serijah, kjer je opaziti trend manjšega šte- 4.33 6.00 5.50 4.50 5.50 4.00 4.83 4.67 5.00 5.33 5.33 4.33 5.50 5.67 4.50 4.33 5.17 5.17 4.00 5.83 5.00 6.33 5.83 5.17 3.00 3.50 4.00 4.50 5.00 5.50 6.00 6.50 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 110 120 moški ženske Slika 1. Prikaz zadetkov po posameznih serijah lučajev (10 lučajev) in razlike glede na spol. Legenda: Rezultat predstavlja povprečno število zadetih kegljev glede na serijo 10 lučajev. 156 kegljanje, balinanje, »bowling« vila zadetkov med npr. 40 in 80 metom. V začetku in na koncu pa so bili kegljači oz. kegljačice bolj natančni. Tabela 1 prikazuje deskriptivno analizo za celotno simulacijo tek- movanja v kegljanju (vseh 120 lučajev). Rezultati kažejo, da se fre- kvence srčnega utripa ter porabe kisika med simulacijo tekmova- nja statistično značilno razlikujejo med spoloma. Slika 2 prikazuje rezultate kegljačev in njihove povprečne vre- dnosti porabe kisika in povprečne vrednosti frekvence srčnega utripa med serijami 10 lučajev. Iz grafikona lahko razberemo, da so vrednosti porabe kisika skozi celotno simulacijo tekmovanja sorazmerno konstantne in se v povprečju gibljejo od 20 do 25 ml 02 na kg TT. Podobno velja tudi za nihanje vrednosti frekvenc srč- nega utripa, ki se skozi celotno simulacijo tekmovanja skorajda ne spreminjajo. Tako kot smo že predhodno omenili pri spremljanju moških kegljačev, se podobna tendenca spremljanje porabe kisi- ka med simulacijo tekmovanja kaže tudi pri kegljačicah. Slednje prikazuje Slika 3. Razlike med spoloma pa so izrazitejše pri spre- mljanju frekvence srčnega utripa skozi simulacijo tekmovanja v ke- gljanju, saj se pri ženskah gibljejo med 150 in 160 udarci na minuto. Na žalost nam ta podatek o frekvenci srčnega utripa ne pove veliko z vidika napo- ra posameznika, saj lahko domnevamo, da so lahko razlike povsem individualne ter odvisne tudi od njihove maksimalne frekvence srč- nega utripa. Za boljšo inter- pretacijo podatkov bi bilo smiselno izmeriti še maksi- malni srčni utrip vseh dva- najstih merjencev, saj bi na podlagi tega lahko še bolj natančno ocenili njihovo stopnjo oz. odstotek napora med simulacijo tekmovanja v kegljanju z vidika frekven- ce srčnega utripa. Slika 4 predstavlja razlike med spoloma pri oceni na- pora, ki ga za posameznika predstavlja tekmovanje v kegljanju. Za oceno napora so morali merjenci predho- dno opraviti test aerobnih sposobnosti. Kot smo že omenili, smo uporabili indi- rektno metodo za določa- nje maksimalne porabe kisi- ka. Te vrednosti maksimalne porabe kisika kegljačev smo nato primerjali z vrednostmi dejanske porabe kisika med simulacijo tekmovanja. Re- Tabela 1. Primerjava povprečnih vrednosti posameznih spremenljivk glede na spol med simulacijo tekmovanja v kegljanju Povprečna vrednost SD 95 % CI Min. Max. p SM ZM ZADETKI ( povprečje zadetih lučajev/serija 10 lučajev) moški 4,9 1,5 4,5 5,3 2 9 0,335 ženske 5,2 1,7 4,7 5,6 2 9 VO2_kg (poraba kisika/kgTT) moški 22,3 3,1 21,6 22,9 9,2 26,2 0,000 ženske 18,9 3,8 18,0 19, 8 3,8 24,8 FS (frekvenca srčnega utripa) moški 123,1 15, 6 119 , 6 126, 6 75,0 143,9 0,000 ženske 149,0 19, 2 14 4,6 153, 3 96,0 180,5 VO2_max/kg (indirektna metoda) moški 55,6 3,8 51,6 59,6 50,0 60,6 0,000 ženske 50,4 4,1 46,1 54,8 46,3 55,7 Slika 2. Vrednosti FS in porabe kisika na kg TT pri moških. Legenda: Rezultat predstavlja povprečno vrednost FS in porabe kisika na kg TT glede na serijo 10 lučajev. Slika 3. Vrednosti FS in porabe kisika na kg TT pri ženskah. Legenda: Rezultat predstavlja povprečno vrednost FS in porabe kisika na kg TT glede na serijo 10 lučajev. 96 119 126 124 124 127 126 127 124 128 128 129 14.0 21.6 24.4 23.5 22.9 23.3 22.7 22.9 22.0 22.9 22.9 23.1 ZAČETEK 10 30 40 50 60 70 80 90 100 110 120 FS VO2/kg 102 139 150 148 150 153 154 154 152 157 157 159 161 11.4 20.3 21.9 22.2 21.6 21.5 21.8 21.1 21.0 20.9 21.0 21.2 21.6 ZAČETEK 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 110 120 FS VO2/kg kegljanje, balinanje, »bowling« 157 zultati so nam pokazali, da znašajo vrednosti med simulacijo tek- movanja v kegljanju med 40 in 45 % maksimalne porabe kisika. To povsem sovpada tudi s predhodnimi ugotovitvami, kjer so Čuk idr. (2012) ugotovili, da velja kegljanje za povsem aerobno aktivnost. Zaključek „ Slovenske vrhunske kegljače in kegljačice, ki so sodelovali v razi- skavi, lahko uvrstimo med zelo dobro pripravljene športnike. Indi- rektna metoda ugotavljanja maksimalne porabe kisika, ki smo jo uporabili v raziskavi, nam je pokazala visoke vrednosti tako pri ke- gljačih kot kegljačicah. Že v predhodnih raziskavah o kegljačih se je ugotavljalo, da predstavlja vzdržljivostna komponenta za kegljače zelo pomemben dejavnik. To predvsem zaradi dejstva, da lahko kegljači brez težav opravijo svoj nastop v energetskem smislu. Tek- movanje v kegljanju namreč traja 4 x 12 min, kar znaša 48 minut (4 x 30 lučajev). Skozi raziskavo smo ugotovili, da gre pri kegljanju predvsem za aerobno nizko intenzivno gibalno aktivnost. Ocena napora med simulacijo tekmovanja v kegljanju je bila ocenjena na 40–45 % njihove maksimalne porabe kisika in je bila skozi celotno tekmovanje konstantna. Skozi vseh 120 lučajev je visoka obreme- nitev predvsem za centralni živčni sistem, saj je potrebna za vrhun- ski rezultat visoka zbranost prav pri vsakem lučajem posebej. Naše ugotovitve kažejo, da je bil tako pri moških kot pri ženskah opazen trend nihanja števila zadetkov po posameznih serijah, kjer je opa- ziti trend manjšega števila zadetkov med npr. 40 in 80 lučajem. V začetku in na koncu pa so bili kegljači oz. kegljačice bolj natančni. Rezultati naše raziskave kažejo, da za ta padec natančnosti ni kriva poraba kisika, saj je ostajala med simulacijo približno konstantna. Tako ni povezave med tekmovalno uspešnostjo in porabo kisika. Vzrokov za upad natančnosti tako po vsej verjetnosti ne gre iskati v utrujenosti zaradi slabše vzdržljivosti, ampak verjetno bolj v zbra- nosti in koncentraciji skozi vseh 120 lučajev med tekmovanjem v kegljanju. Literatura „ Astrand, P. O. in Ryhming, I. (1954) A nomogram for calculation of aero- 1. bic capacity (physical fitness) from pulse rate during submaximal work. J Appl Physiol, 7 , p. 218–221. Drevenšek, M. (2015). 2. Analiza mišičnih nesorazmerij pri kegljačih (Diplom- sko delo). Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko naravo- slovje in informacijske tehnologije, Koper. Čuk, I., Likovnik, A., Pintarič, P., Tušak, M., Belcijan, F. in Kugovnik, O. 3. (2000). Kegljanje. Ljubljana: Kegljaška zveza Slovenije. Čuk, I., Pintarič, P., Tušak, M., Belcijan, F., Kugovnik, O., Bajec, B., Likov- 4. nik, A. in Gobec, L. (2012). Sodobno kegljanje. Ljubljana: Kegljaška zveza Slovenije. Tan, B., Aziz, A.R. in Teh, K.C. (2000). Correlations between physiological 5. parameters and performance in elite ten-pin bowlers. J. Sci. Med. Sport, 3, 176–185. asist. dr. Samo Rauter Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport samo.rauter@fsp.uni-lj.si Slika 4. Primerjava med spoloma: Delež dejanske porabe kisika v primerjavi z maksimalnimi vrednostmi porabe kisika (VO2max), dobljenih z indirektno metodo 6-minutnega submaksimalnega kolesarjenja. Legenda: Rezultat predstavlja povprečno vrednost ocene napora glede na serijo 10 lučajev. začetek 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 110 120 moški 25.1% 39.0% 41.6% 44.0% 42.5% 41.3% 42.0% 41.0% 41.3% 39.7% 41.3% 41.2% 41.7% ženske 17.3% 38.5% 42.3% 40.5% 40.1% 40.8% 41.1% 39.5% 38.9% 40.2% 39.0% 39.9% 41.0% 15.0% 20.0% 25.0% 30.0% 35.0% 40.0% 45.0% AXIS TITLE