Poštnina plačaua v gotovtni Ceoa 1.50 din Izhaja vsak petek ob 16. // Naročnina znaša mesečno po pošti 5 din, v Celju z dostavo na dom po raznašalcih 550 din, za inozemstvo 10 din // Urcdništvo: Celje, Strossmaycrjeva ulica štev. 1, pritličje, desno; uprava: levo // Telefon štev. 65 / / Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani štev. 10.666 Leto XXI.___________________Cclie. petek 3. novembra 1939____________________Štev. 45. Politiine svoboščine Ugledni beograjski list »Napred«, ki ga izdaja univ. prof. dr. Mihailo Ilic, objavlja naslednja zanimiva razmotriva- nja o vprašanju političnih svoboščin: Izjave o pogledih na politični položaj po sklenitvi sporazuma, ki so jih podale opozicijske stranke v preteklem tcdnu, so prinesla v politične vrste veliko ži- vahnost. V teh izjavah je izrazila opo- zicija svoje stališče. Vladne skupinc pa so objavile svoje naziranje o tem stali- šču. To je v neki meri zavzemanje prvih borbenih položajev pred volilno kampa- njo, ki je na vidiku. Po prvih pojavih odkrite politične borbe izgleda — v kolikor se ne bomo zopet povrnili k starim metodam —, da bodo imeli politični borci odslej več možnosti za izražanje svojih stališč ne- go doslej. To bi bilo v skladu s priča- kovanji glede normalizacije političnega življenja. Ce se bo to zgodilo (kakor obetajo), bo to brez dvoma napredek, ki bo pripomogel k razčiščenju stališč in boljšemu razumevanju ter olajšal poli- tico orientacijo danes še docela deso- rientiranih množic. Treba pa je pomi- sliti, da dosedanji običajni način ki je tako dolgo in tako popolno služil preprečevanju sleherne politične evolucije (in ki je zelo udo- i ben), predstavlja še vedno veliko izkuš- njavo za vse one, ki lahko z eno samo potezo onemogočijo, da se pojavijo v tisku stvari, ki so jim neprijetne. Ali bo današnja vlada do kraja odolela tej iz- kušnjavi in s tem izpolnila svoje oblju- be, ali pa mu bo tudi ona, kakor vse njene predhodnice, podlegla — nam bo pokazala bližnja bodočnost. »Hrvatski dnevnik« je ob priliki raz- pravljanja o objavljenih izjavah opozi- cijskih strank omenil, da »razen Fran- cije, Anglije, Svice in severnih držav sploh ni v vsej Evropi niti ene države, v kateri bi bilo mogoče tako svobodno kritizirati ne samo sedanjo vlado, mar- več tudi temelje sedanje državne organi- zacije«. Ne vemo, če ni ta primerjava nekoliko pretirana in prezgodnja. Pri- znavamo pa, da je bil režim cenzure to- krat mnogo tolerantnejši nego je bil do- slej njegov običaj. Mi samo želimo, da bi se naša država, ki naj bi bila po trditvi >,IIrvatskega dnevnika« glede političnih svoboščin izločena iz vrste nesvobodnih držav, čimbolj približala Franciji, Angli- ji, Svici in severnim državam, ali da bi se, če to še ni mogoče — po kratkih eksperimentih ne vrnila zopet v kolo »ostalih držav v Evropi« in njihovega režima političnih svoboščin. Sokolsko delo v Celiu Razglban občnl zbor SokolMkega dnsštva C«f|a-maffce Sokolsko društvo Celje-n?atica je iine- | lo v ponedeljek zvečer svoj 50. redni letni občni zbor v veliki dvorani Narod- negaga doma. Društveni starosta br. dr. Milko Hra- sovec je v začetku pozdravil zastopnika sokolske župe br. Cepina in zastopnika tiska. V svojem poročilu je omenil, da bo slavilo Sokolsko društvo Celje-ma- tica prihodnje leto 50-letnico svojega obstoja ter svojega izredno pomembne- ga in uspešnega delovanja. Nato se je spomnil starešine Saveza SKJ Nj. Vel. kralja Petra II., češkega in poljskega sokolstva ter bratov Sokolov v banovini Hrvatski. Zborovalci so počastili spomin ietos umrlih društvenih članov br. Fra- nja Jošta in br. Vinka Kukovca ter sta- roste ljubljanskega matičnega društva br. Kajzelja. Društvo je letos uvedlo obrambno in stražno službo, katere duša je bil prejšnji poveljnik 39. pp. general- štabni polkovnik br. Dragoljub Mihaj- lovič, ki mu je bil poslan z občnega zbo- ra topel sokolski pozdrav. Starosta se je zahvalil vsemu prednjaškemu zboru za požrtvovalno delo. Sokolsko društvo Celje-matica se je udeležilo raznih so- kolskih zletov in sodelovalo tudi na zletu bolgarskih Junakov v Sofiji. Društveni načelnik br. Konrad Grilec je na med- narodnih telovadnih tekmah v Parizu in Varšavi zelo častno zastopal jugosloven- ske barve. V Parizu si je priboril drugo, v Varšavi pa prvo mesto. Vprašanje so- kolskega letnega telovadišča bo morda kmalu rešeno. Občina namrcč namcrava prepustiti Sokolu in SK Celju namesto Glazije zemljišče ob Stritarjevi ulici ter ga preurediti v sportni in telovadni pro- stor. Starosta se je iskreno zahvalil ti- sku za podporo, ki jo izkazuje društvu. Z večjimi zneski sta društvo gmotno podprli le Celjska posojilnica in mestna občina, banovinski prispcvek pa je iz- ostal. Vse društvcno telovadno orodje uporablja v mestni telovadnici tudi vsa mladina mestne narodne sole. Vladni svetnik br. Emilijan Lilek je poklonil drustvu na dan občnega zbora 3.000 din za narodno obrambo. To obvestilo so sprejeli udeleženci z živahnim odobra- vanjem. Tajnik br. Hočevar je poročal o po- drobnem društvenem delovanju. Druš- tvo je priredilo komemoracijo za bla- gopokojnim Viteškim kraljem Aleksan- drom I. Zediniteljem, organiziralo pre- davanje br. polkovnika Mihajlovica o proboju solunske fronte, priredilo idejni tečaj za nove člane, proslavilo kraljev rojstni dan, češkoslovaški narodni praz- l nik in naa praznik zedinjenja, priredilo božičnico za revne pripadnike, Silvestrov večer, otroško maškarado, interno ma- škarado za članstvo, predavanje za član- stvo in naraščaj, priredilo 4. junija po- vorko po mestu in javen telovadni na- stop v Celju, se udeležilo župnega zleta v Murski Soboti in odkritja spomcnika kralja Aleksandra I. v Trbovljah, okrož- nega zleta v Laškem, otvoritve Sokol- skega doma v Zalcu in zleta jadranskih žup na Sušaku in junaškega zleta v So- fiji, uprizorilo v celjskem gledališču burko »Zadrego nad zadrego« ter usta- | novilo društven jazz in orkester. Društveni načelnik br. Konrad Grilec in načelnica s. Mimica Lojkova sta po- ročala podrobno o tehničnem delovanju. j Telovadilo je 171 pripadnikov moških j mladinskih oddelkov, 58 članov, 137 j ! ženske dece, 58 naraščajnic, 46 članic in 26 starejših sester. Blagajnik br. Svet je poročal, da so znašali društveni do- hodki 49.745.87 din, izdatki pa 47.500.94 din; prebitka v blagajniškem prometu je | torej 2.244.93 din. Po poročilih predsed- i nika gospodarskega odseka br. Dolžana in blagajnika gospodarskega odseka br. Jožeta Pečnika je prejela uprava na predlog člana nadzornega odbora br. I Cira Sadarja razrešnico, blagajniku pa | je bilo izročeno priznanje s pohvalo. Matrikar br. Miro Modic je poročal, da j ima društvo 372 članov, 124 članic, 86 moškega in 68 ženskega naraščaja ter 130 moške in 143 ženske dece. Predsed- nik lutkovnega odseka br. Baša je na- j vedel, da je priredil lutkovni odsek v pretekli sezoni 6 lutkovnih iger. Lut- | kovni oder bodo premestili sedaj iz So- j kolskega doma v Gaberju v mesto, naj- brž v Celjski dom. Nato je še poročal br. Hočevar o delovanju odseka za so- kolsko Petrovo petletko in odseka za nabavo krojev. I Zupni postarosta br. Cepin je pozdra- | vil občni zbor v imenu celjske sokolske župe in v lepem govoru pozval sokol- stvo k podvojenemu delu za proslavo 50-letnice celjskega Sokola, Društveni ! starosta br. dr. Milko Hrašovec se je | zahvalil vsem sodelavcem v upravnem | odboru, prednjaškemu zboru in gospo- darskem odseku za požrtvovalnost ter Celjskemu pevskemu društvu za sodelo- vanje pri sokolskih prireditvah. Pri volitvah novo društvene uprave se je razvila živahna in dolgotrajna debata o vprašanju moškega načclništva. Upra- va je prodlagala za naeelnika br. Grilca, i za I. podnačelnika br. Koncilijo in za II. podnačelnika br. Galo. Tako zvana opo- Nekrvava vo/na traia dalie Rusija hoie ostati nevtralna — Sprememba ammrlškega n«v- tralnoMtnega zakona — Akclja xm usfanov/fav [nevtralnega bloka na Baikanu Vmlike spremembe v italljanskl vlmdi Na zapadu še vedno nil novegal Vrhovni svet ljudskih komisarjev je imel v torek v Moskvi sejo, na kateri je podal predsednik sveta ljudskih komi- sarjev in komisar za zunanje zadeve Mo- lotov /unanjepoliticno poročilo. Ugoto- vil je, da je postala Rusija središče sve- tovne politike. Podčrtal je pomen nena- padalnega pakta med Rusijo in Nemčijo. Govoril je o mlroljubnosti Rusije. Kot velik uspeh sovjetske zunanje politike je navedel osvoboditev zapadnih Belorusov in Ukrajincev. Dejal je, da so se odno- §aji v zadnjem času izboljšali. Glede Finske je izjavil, da zahteva Rusija od nje, da se pomakne karelijska meja ne- kaj ducatov kilometrov bolj severno od Ljeningrada, ker je treba to mesto zava- rovati, v Finskem zalivu pa naj da Fin- ska Rusiji v najem nekaj otokov, na ka- terih bi Rusija uredila poniorska opori- šča. V zameno bi dala Rusija Finski dva otolia in del karelijskega ozemlja, dovo- lila bi tudi oborožitev Aalandskega otoc- ja. Glede Turčije je izjavil, da ji je Ru- sija ponudila dvostransko prijateljsko pogodbo, ki naj bi v primeru vojne one- mogočila tujim vojnim ladjam dostop v Crno morje. Pogodba Turčije z Anglijo in Francijo pa je onemogočila izpolnitev ruskega pretlloga. S tem je Turčija pre- nehala biti strogo nevtralna. Osnovna nacela ruske zunanje politike so: 1. Pro- ste roke v mednarodnf politiki. 2. Naoved izvoza orožja iz Zedinje- nih držav, ki bodo postale vojne dobavi- teljice Anglije in Franc^e. Litovske čete so v smislu dogovora z Rusijo v soboto vkorakale v Vilno. Francoski listi napovedujejo, da bodo Rusi po ureditv iodnošajev s Finsko predložili tudi Madžarski in nekaterim balkanskim drzavam svoje zahteve. Ita- lija je uvedla akeijo, da bi ustvarila z vsemi balkanskimi državami enoten nev- tralni blök za varovanje skupnih intere- sov. Italija posveča veliko pozornost tu- di stalno naraščajočemu ruskemu vplivu v Bolgariji, v katerem vidi ogrozanjQ ustanovitve nevtralnega bloka na Bai- kanu. ¦¦ '. ''¦ -¦¦¦'^i-'::w-p- ¦'^iVJi -*;-. ¦:-:::•'. V italijanski vladi in tudi v vodstvu italijanske vojske in sašistične stranke so bile izvršene v torek velike spremem- I be. Tako so podali m. dr. ostavko načel- nik generabiega štaba general Pariani, generalni tajnik faštstične stranke Sta- race in propagandni minister Alfieri. Za naeelnika generalnega štaba je imeno- van general Graziani, za generalnega tajnika fašistične stranke general fa&is- tičnc mil ice Ettore Mutti, ki je sodeloval v državljanski vojni v Španiji in pri oku- paciji Albanije, za propagandncga mini- stra pa poslanec Pavolini. Smatrajo, da je z novo vlado ojačena dosedanja nev- tralna smer italijanske zunaiije politike. Na zapadni fronti še vedno ni prisio do večjih vojaških operacij. Nekatera po- roeila pravijo, da se pripravljajo Nemci na veliko ofenasivo, druga pa trdijo, da je nemški sunek o<1goden. Vojne akcije na morju so v zadnjem času nekoliko ponehale. Vsled varnostnih ukrepov An- glije se je štcvilo po nemških podmorni- cah potopljenih ladij zmanjsalo. zicija, ki so jo tvorili pristaši prejšnjo- ga načelništva, pa je predlagala za na- <-• lnika br. Bur jo, za I. podnaoelnika br. Božiča in za II. podnačelnika br. Pre- loga. Pri glasovanju je dobila lista uprave 68, lista tako zvane op >/.icijc pa 34 glasov, dočim se je mnogo članov vzdržalo glasovanja. V novi upravi so naslednji bratje in festre: starosta dr. Milko Hrašovec, podstarosta dr. Nendl, tajnik Janko Ho- čevar, zapisnikarica Mimica Lojkova, blagajnik Svet, matrikar Miro Modic, prosvetar Cepin, knjižničar Selevšek, načelnik Konrad Grilec, I. podnačelnik Koncilija, II. podnačelnik Gala, načelni- ca Nada Delakordova, I. podnačelnica Zdenka Cergolova, II. podnačelnica Ani- ca Pfefererjeva, odborniki Matko Smid, Baša, Dolžan, Jožc Pečnik in Zofka De- belakova, orodjar Tratnik, garderober- ka Valda Inkretova, praporščak Goru- čan, referent za tisk Cepin, referent za sokolsko Petrovo petletko Dolžan, refe- rent za župni socialni odsek Anton1 Ba- ša, društveni zdravnik dr. Flajs. Revi- vizorji: Giro Sadar, Bernard Wltavsky in Drago Naprudnik. Clani častnega raz- sodišča: dr. Nendl kot predsednik ter dr. Požar, dr. Dolničar, dr. Milko Hra- šovec in dr. Orožen. Predsednik gospo- darskega odseka je br. Dolžan. Ob zaključku je sprejel občni zbor še naslednja dva predloga uprave: 1. Vsi člani do 50. leta starosti in krojaši brez ozira na starost so brez izjeme dolžni udeležiti se redovnih vai, na katere jih pozove načelništvo v večjih skupinah. 2. V prednjaški zbor so dolžni vstopiti vsi oni bratje in sestre, ki jih na pred- log načelništva, ki bo upoštevalo sta- rost, prilike in sposobnost, k temu po- zove društvena uprava. Ce dela ne sprej- mejo in se za to zadostno ne opravičijo, se pregrešijo proti prvemu odstavku so- kolske prisege in se proti njim disciplin- sko postopa. i Politika i i Me maralo se selitl . . . Po poročilih angleških in francoskih listov se pojavlja med romunskimi Nem- ci čedalje živahnejša akcija proti prese- litvi iz Romunije v Nemčijo. Mnogi pred- stavniki Nemcev so izjavili, da se rajši odrečejo svojega nemškega porekla, ka- kor da bi zapustili državo, v kateri živi- jo. Pravijo, da mislijo prav tako tudi Nemci v ostalih balkanskih državah, zlasti v Turčiji in Jugoslaviji, in da so mnogi izmed njih pripravljeni, da pre- stopijo rajši celo v pravoslavno vero, kakor da bi se selili. Želje naših Nmmcev »Berliner Börsenzeitung« je poročala pred dnevi, da je predsednik jugoslo- venske vlade g. Dragiša Cvetkovič spre- jel predstavnika nemške narodne skupi- ne, Hamma in Trischlerja, ki sta mu iz- nesla želja vseh Nemcev, živečih v Jugoslaviji. Nemška zastopnika sta iz- razila željo, da bi dobili Nemci dve me- sti v senatu, nemško gimnazijo v Novem Vrbasu in posebno nemško stranko ali vsaj nemško sekcijo v JRZ. Stalen porast prebivalstva Jugoslav!]* Po cenitvah strokovnjakov bo število prebivalstva Jugoslavije narastlo do konca tega leta na 15,700.000, število prebivalstva Beograda pa na 400.000. ffefor iičm tvjem za prijatelja... Grški filozof Plutarh, ki je živel okrog 1. 40. do 120. po Kr., je napisal naslednje, danes še prav posebno aktu- alne besede: »Clovek, ki se spre z last- nim bratom in išče tujca za prijatelja, je podoben onemu, ki si prostovoljno odseka roko in si da nato napraviti umetno.« »trau 2 »NOVA DOBA« 3. XI. 1939 gtev ^. Karos Bentar — 75-letnik Celje, 3. novembra. V soboto 4. t. m. bo dopolnil raestni organist in akladatelj g. Karol Bervar v Celju 75. leto svojega življenja in praznoval obenem tudi svoj god. Jubilant se je rodil 4. novembra 1864 v Motniku pri Karaniku. Ko je dovräil cerkveno glasbeno Solo v Ljubljana, je dobil namestitev v Gornjem grdau. Ker se je pa želel v svoji stroki čimbolj iz- popolniti, je odäel na cerkveno glasbeni konaervatorij v Regensburg na Bavar- skem in ga obenem s pokojnim sklada- teljem Ignacijem Hladnikom odlično ab- solviral. Pozneje je obiskoval tudi razne glasbene tečaje na Dunaju in v Gradcu. Leta 1895. je prevzel službo mestnega organista v Celju. Tu se je pričelo nje- govo uspešno udejstvovanje na področ- ju cerkvene in posvetne glasbe. PouČe- val je petje na takratni slovenski nižji gimnaziji in vodil petje pri Celjskem pevskem društvu. Leta 1899. je osnoval v Celju cerkveno glasbeno solo in jo vodil z vso vestnostjo in velikimi uspehi vse do I. 1937., ko je bila ta sola preme- šČena v Maribor. Iz te njegove ustanove je izölo nad 800 glasbenikov, med njimi mnogo priznanih skladateljev, pedago- gov in zborovodij. Karol Bervar je svoj ciij, da vzgoji cerkvi sposobne poklicne glasbenike, narodu pa kulturne delavce, dosegel v največji meri. Kot odločno naroden mož je kmalu izločil iz cerkve nemško petje, ki je do takrat prevladovalo. To mu je nakopalo mnogo neprilik z avstrijskimi oblastvi in takratnimi narodnimi nasprotniki. Mno- go se je udejstvoval in se tudi še sedaj udejstvuje kot skladatelj nabožne sme- ri, v zadnjih letih pa se posveča tudi pesnikovanju. Gosp. Bervar je aousta- novitelj Podpornega društva organistov. Kot dolgoleten odbornik in predsednik je bil vedno odločen borec za socialne pravice svojega stanu. V Gornjem gradu se je poročil z go. Josipino iz ugledne rodbine Matkovih. Ta zakon je bil blagoslovljen s 6 otroki, ki so vsi dobro preskrbljeni. Z ženo je vzgojil svoje otroke v odločno narodnem duhu. Leta 1923. mu je vzorno ženo ugrabila smrt. V Celju se je pozneje poročil z go. Anico iz Jagričeve rodbine v Kozjem. Simpatični in splošno priljubljeni ju- bilant še vedno eil in zdrav, a till in skromen opravlja svojo službo in se udejstvuje skladateljsko. Zashižnemu kulturnemu delavcu iskreno čestitamo k jubileju in mu želimo še mnogo let krep- kega zdravja, zadovoljstva in uspesnega javnega udejstvovanja! Ix tlvljenja Čefiov 28. oktober je proslavljala ceskoslo- vaska republika kot državni praznik ob- letnice ustanovitve republike in osvobo- ditve Cehoslovakov. Letos je bilo 28. oktobra v Pragi zelo živahno. Kljub pre- povedi profllav so bile na Vaclavskem namesti velike demonatraeije. Nemška polieija je v zvezi s temi demonstraeija- mi aretirala okrog 800 oseb. »Ceskoslovenaki boj«, organ češkoslo- vaökih emigrantov, poroča, da je nem- &ka. polieija nedavno aretirala Jana Va- nčkai urednika »Prava lidu« v Pragi in Joaefa Jirouta, glavnega urednika »No- ve dobe« v Plznu. Nadalje sta bila are- tirana biv&i predaednik senata dr. Fran- tiäek Soukup in predsednik socialno de- mokratske stranke Anton Hampel. Dr. Soukup je bil že drugič aretiran. V strahovskem samostanu je bil aretiran znani opat Metod Zavoral, ki je star 77 let. Aretiran je bil tudi kanonik Bohu- mil Stašek, bivöi poslanec, generalni tajnik katoliske ljudske stranke in glav- ni urednik »Lidovih listov«, v Olomoucu pa František Cinek, profesor fakultete sv. Cirila in Metoda in pisatelj raznih nabožnih knjig. »Narodni jednota«, or- gan Cehoslovakov v Jugoslaviji, ki iz- haja v Bački Palanki, poroča, da sta ugledna slovaška politika in bivša mini- stra dr. Ivan Markovič" in dr. Ivan Derer internir.ina v koncentraeijskem tabori- ščii v Dachauu. Občinski komisar v Moravski Oetravi je razveljavil sklep bivše občinske upra- ve, s katerim je bil bivöi prezident dr. Beneš imenovan za častnega meščana Moravske Ostrave. Pred meseci je neki češki fašist na pobudo Nemcev predla- gal v obeinskem zastopu črtanje tega častnega meščanstva, a so prešli preko tega predloga na dnevni red. Nemöki li- sti v Pragi so večkrat zamerjali češkim občinam in organizacijam, da niso črtale dr. Benesa kot Častnega člana, Cehi pa bo molčali. Izgleda, da se bodo sedaj oblasti protektorata lotile te zadeve in jo izvedle z naredbo od zgoraj. Cilj oblasti protektorata je popoln bojkot imena dr. Edvarda Beneša, zato so tudi nedavno izdale naredbo, s katero se neki vrsti rož, ki je nosila Beneševo ime, od- reja drug naziv. Prosta trgovina z mesom, mlekom in jajci je na Ceškem odpravljena. V smi- slu naredbe nemške vlade so ustanovili Ce&ko-moravsko zvezo za trgovino z me- som in CeŠko-moravsko zvezo za trgovi- no z mlekom in jajci. Predsedstvi obeh zvez sta pred dnevi položili prisego v roke predsednika vlade. Cedafje ve? Židov v Nemiiji V prvotni Nemčiji je bilo 600.000 Zi- I dov. Od teh so jih narodni socialisti v petih letih izgnali 300.000. S priključit- vijo Avstrije je dobila Nemčija še 850.000, 3 priključitvijo Ceške se 1 mili- jon 500.000 Zidov, z zasedbo Poljske pa se je število Zidov v Nemčiji zvišalo na okroglo 5 milijooov. Nem&ka vlada na- merava naseliti vse Zide v eni izmed poljskih pokrajin. Mesposoben za vojaško službo Vodja nemškega mladinskega gibanja Baidur von Schirach jo po mnenju vo- jaške komisije nesposoben za vojaško službo. Domace vesti — Ne pošiljajte živil v inozem.stvo! ObvešČajo se vsi, ki naslavljajo svoje požiljke v inozemstvo, da je odbor za iz- voz pri Narodni banki v soglasju s fi- nančnim ministrom izdal odlok, da se prepove poailjanje poštnih pošiljk, ki vsebujejo življenjske potrebačine in vse druge proizvode, ki so bodisi delno ali pa v celoti tujega porekla. Izrecno je prepovedano poäiljati v poatnih zavitkih kakor tudi v zavitkih pod značko »vzo- rec brez vrednosti« v inozemstvo pošilj- ke, ki vsebujejo kavo, čaj, kakao, poper in ostale začirabe, dalje čokolado, riž, milo, volnene in bombažne stvari, tka- nine, platno, svilene tkanine, usnjene izdelke itd. Carinarnicam je bil izdan nalog, da vrnejo vse pošiljke, ki so bile poslane v tujino in ki vsebujejo takšne stvari. Zato se opozarjajo vsi zaintere- sirani, da ne oddajajo na postah pošiljk s takšno vsebino, da ne bi imeli nepo- trebnih etroškov in da ne bi izgubljali časa, ker bodo vse takšne pošiljke po- šiljateljem vrnjene. — Votlnikova družba izda letos zelo krepko in spretno pisano povest »Nebo j gori«: izpod peresa pisatelja Ivana Al- I brehta. To je povest predvojne Koroš- j ke, lepe naše zemlje in žalostne naše ' usode na njej; boj ponemčencev in naših korenin. S to povestjo se homo spomnili 20-letnice koroškega plebiscita. Vsebi- na povesti je napeta, slog jako priku- pen. Vodnikova družba vabi vse prija- telje lepe slovenske knjige v svoj krog. Ne odlašajte torej s prijavo članstva pri naši ljudski književni družbi. Za bo- rih 20 dinarjev dobite konec novembra stiri lepe knjige. — Narodne pesmi na gramofonskih plošcah. V mnogih naših zamejnih kra- jih in izseljeniških postojankah obstoji živa želja naših rojakov, da bi imeli svoje pevske zbore, ki bi jih povezali f med seboj in jim pripravljali vsaj nekaj radosti v teh težkih dneh. Pevovodij ni- majo mnogo in zato bi jim posebno prav • prišle tudi naše narodne pesmi na gra- mofonskih ploščah. Kdor ima take plo- šče in jih lahko pogreša, naj jih po- dari za navedene svrhe. Odda naj jih PBIJAVNE POLE ZA ZGRADARINO ' je izdala ZVEZNA TISKARNA v Cclju. | Tiskovine se dobijo v celjskih trafikah in knjigarnah v Celju ali pa se večje množine naročajo direktno v Zvezni ti- skarni v Olju. Cena tiskovini 1 din. preko podružnic Družbe sv. Cirila in Metoda, ki jih pošiljajo na vodstvo, ali pa naravnost pri vodstvu Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, Beethov- nova ulica 2, pritličje. Celieinokolica c Počastitev mrtvih. Na praznik Vseh svetih se je udeležilo članstvo celjske organizacije Legije koroških borcev ob 8. zjutraj službe božje v opatijski cer- kvi za padle in umrle koroške borce. Službi božji je prisostvovalo tudi mnogo drugega občinstva. Po službi božji so krenili koroški borci na dvorišče vojaš- nice kralja Petra pred spomenik padlim koroškim junakom. Tarn je bila lepa žal- na svečanost. Po govoru in položitvi venca je oddal vod vojakov tri častne salve. Ves dan so romale velike množice prebivalstva na celjska pokopališča k lepo okrašenim grobovom svojih dragih. Na okoliško pokopališče in na mestno pokopališče so tudi ves dan vozili mestni avtobusi. Ob 15. so zapeli združeni mo- ski zbori Celjskega pevskega društva, »Oljke« in »Celjskega zvona« na okoli- škem pokopališču tri žalostinke, ob 15.30 pa je tarn pel moški zbor »Vzajemnosti«. Pevski odsek gabrske gasrlske čete je pel ob 15. na bolniškem pokopališču, pozneje pa na vojaškem oddelku mest- nega pokopališča, ki ga je dala občina, kakor vsako leto, primerno urediti. Ob 16. je opravil opat g. Jurak ob prisot- nosti oficirjev in številnega občinstva na vojaškem oddelku mestnega pokopali- šča molitve. Po nagovoru opata g. Ju- raka je zaigrala vojaška godba žalo- stinko. Vod voiaštva je oddal tri častne salve, nato pa so združeni moški zbori zapeli »Oj, Doberdob«. Zatem so zdru- ženi moški zbori zapeli še pri križu na mestnem pokopališču dve žalostinki. c Place pri celjski polieiji. Letos poleti je bilo že osem let, odkar je prevzela varnostno službo v Celju mestna poliei- ja. Položaj polieijskega osobja je ostal v teh dolgih letih skoraj neizpremenjen. Pri obeini se nihče ne pobriga za nujno potrebno povišanje plač ter za napredo- vanje in pokojninsko zavarovanje osob- ja. Položai najbolj osvetljuje naslcdnji primer: Eden izmed policijskih straž- nikov je a)>solviral pred štirimi leti po- Iicijsko šolo v Zemunu. Nato je oprav- ljal v Celju službo vodje polieijskega od- delka. Ves ta čas pa ni prejel poviša- nja place, ki je znašala okroglo 1500 din. Omenjeni stražnik je seveda moral s te- mi skromnimi prejemki plačevati tudi stanovanje, luč, kurjavo itd. Ker je spo- znal, da ne more pričakovati izboljšanja ! 3vojega položaja, je podal ostavko na ! policijsko službo v Celju in prevzel služ- bo občinskega stražnika v Trbovljah. Tarn ima 800 din place, za ženo in dva otroka pa prejema še po 140 din do- klade, skupno torej 1220 din. Poleg te- ga pa ima še brezplačno stanovanje, kurjavo in razsvetljavo. Ne glede na to, da je njegova služba v Trbovljah lažja nego je bila v Celju, je njegova eksi- stenca v Trbovljah znatno boljša nego | je bila v Celju. Ali bi velika celjska ob- j čina ne mogla plačevati polieijskega osobja vsaj tako kakor trboveljska, če i ne še boljše? Ce ima dovolj denarja za ( razne nove namestitve, bi ga morala i najti tudi za ureditev socialnega položa- ja polieijskega osobja! Rezervni oficirji! Pino sukno za uniforme v zaloqi nri tv ! FR. D0B0VIČNIK. Celie c Nove postelje za polieijske stra/ni- ke. Pred meseci smo ožigosali dejstvo, i da se morajo polieijski stražniki v od- morih med službo posluževati starih postelj, v katerih je posteljnina tako slaba in umazana, da obhaja stražnlka groza, če mora leči v tako po3teljo. Mestna občina se je sedaj vendarle od- ločila, da nabavi za polieijske stražnike štiri nove postelje in posteljnino, 6 slamnjač, 12 rjuh ter po 6 zimskih :n poletnih odej. Značilno je, da stražn;ki doslej sploh niso imeli na razpolago edej. c Svojevrstno peč imajo na celjski po- lieijski stražnici. Peč je glinasta in je že v tako slabem stanju, da so jo morali povezati z žico in razpoke za silo zama- šiti s papirjem. Mestna občina je na to z žico povezano »aretirano« skrpucalo zares lahko ponosna... Kino METROPOL Celie Od 4. do 6. novembra ALŽIR Film, ki prikazuje Älzir, mesto nasprotstev, kjer se moderna Evropa srečuje s staro Afriko. V glavnih vlogah: romantični zločinec: Charles Boy er njegova alžirska Ijubica: Sigrid Gurie c Proslava Jadranskega dne. Krajevni odbor in podmladki Jadranske straže V Celju so priredili v soboto zvečer v Mestnem gledališču svečano akademijö v proslavo Jadranskega dne. Godba 39. PP. je najprej sldadno in1 učinkovito za- igrala Jenkovo »Kosovo«. Sledil je lep spominski govor predsednika krajevne- ga odbora JS g. dr. A. Goricana, ki je podčrtal pomen 31. oktobra 1918, ko so na naših ladjah na Jadranu prvikrat za- plapolale naše narodne trobojnice, in prikazal ogromni pomen našega svobod- nega morja za našo državo in naš na- rod. Deški zbor I. državne narodne šole^ je pod vodstvom g. C. Preglja udarno : zapel AdamiČevo »Himno PJS«, nakar je vojaška godba zaigrala Kneialov >Po- zdrav iz Knina«. Harmonikarji zaaebne ljudske šole šolskih sester, oblečemi v ljubke narodne nose, so precizno in zelo efektno izvajali venček slovenskih na- rodnih. Violinist Mitja Brodar je s fiae- so in veliko eksaktnostjo ob spremlje- vanju pianistke Brede Rajhove izvajal Beriotov koncert St. 1, pianistka Breda Rajhova pa je z dovršeno tehniko poda- la Debussyjevi »Dve arabeski«. Pod- mladkarji drž. deške meščanske žole 30 skladno izvajali simbolično vajo >Ja- dransko morjc«. Vojaška godba je za- igrala odlomke iz Tijardoviceve operete »Mala Floramy«. Clani podmladka drž. dekliäke in deške meačanske sole so pod spretnim vodstvom nastavnika g. J. Tomažiča uprizorili simbolično peani- tev Anice Cernejeve »Pravljico o morju« in dosegli lep uspeh. Vojaška godba je zaigrala intermezzo iz Parmove opere »Ksenija« in zbor fanfar iz Smetanove opere »Libuša«. Akademijö je zaključila živa slika »Jugoalavija«, ki je zelo pö- srečeno aimbolizirala poklonitev jadra*»- skih stražarjev, mladine in naroda v pe- strih narodnih nošah ter voj3ke Nj. Vel. kralju Petru II. Ob živi sliki je vojaäka godba zaigrala državno himno. Akade^ mi ja je doživela popoln moralen uspeh. Proti pričakovanju pa je bila le srednje obiskana. Vse obsodbe je vredno dej- stvo, da je na akademiji manjkalo mno- go predstavnikov javnega življenja, kar je dalo občinstvu povod za upravičeao kritiko. Mladina, ki je posvetila akade- miji mnogo ljubezni in naporov, je ea- služila pač vse večjo pozornost in upo- števanje! V soboto in nedeljo ao bile v gledališču akademije z istim sporedom za celjske sole. Te akademije so bile dobro obiskane in so se mladine globoko dojmile. c Opereta »Navilianka« v coljskom ^lcdališču. Mariborsko Narodno gledali- šče bo uprizorilo v petek 10. t. m. oh 20. v celjskem gledališču učinkovito ope- reto češkega skladatelja Jare BenežA »Navihanka« v režiji g. Harastoviča. Predstava je za abonma. Neabonenti dobijo vstopnice v predprodaji v Slom- skovi knjigarni. c Odlikovanje na celjski orožniški p»- sta.ji. S srebrno kolajno za vestno služ*- bovanje je odlikovan bivši komandir celjske orožniške postaje, orožniški na- rednik g. Franc Jurič, ki je bil pred kratkim na lastno prošnjo upokojen. Gosp. Juriču čestitamo k njegovemu po- novnemu odlikovanju, ki st ga je zaslu- žil za svoje vrline! c Frizersko zborovanje v Celju. V ne- deljo je bilo v Celju zborovanje zastop- nikov frizerskih združenj iz Ljubljane, Maribora in Celia. Zborovanja so se udeležili tudi štir je delegati zagrebškoga fr'.zerskega združenja. Na zborovanju s« razpravljali o perečih stanovslcih vpra- šanjih, zlasti o razmejitvi frizerske in ¦ brivske stroke. Zborovalci so zahtevali, da se izda uredba, ki naj točno določa, da oni mojstri, ki so si pr.idobili do- uveljavljenja te uredbe pravico, da izvr-,: šujejo frizersko in brivsko panogo, ob-, držijo to pravico. Novi mojstri pa naj. bi morali polagati izpit iz obeh pano^, ( če bodo hoteli izvrševati obe panoglfy^ Kandldati, ki so se učili samo ene p*- , noge in nameravajo izvrševati samo to , panogo, naj bi polagali izpit samo iz te... panoge. Pri razpravi o pomočniških me- Stev. 45. »NOVA DOBA« 3. XI. 1939 Itrae 3 zdah ni prišlo do zaključka. Mojstri so mnenja, da je y tern pogledu itak v ve- Ijavi zakon o minimalnih mezdah. Na zborovanju so tudi razpravljali o enot- nem postopku pri mojstrskih izpitih v dravski banovini. V debato so posegli tudi zagrebški delegati in dajali korist- ne nasvete. Na zborovanju je bilo doseženo popolno soglasje v vseh vpra- šanjih. Podčrtana je bila tudi potreba enotnega postopanja v vseh obrtniških zadevah v dravski banovini. c Uradni dan Zbornice za TOI za Ce- lje in okolico bo v torek 7. t. m. od 8. do 12. dopoldne v posvetovalnici Zdru- ženja trgovccv za mesto Celje v Razla- govi ulici. c Bonbončkov dan bo priredilo Sokol- sko društvo Celje I. v nedeljo 5. t. m. Cisti donos je določen za obdaritev na- raščaja in dece na Miklavževo. Darujte po svojih močeh za sokolsko mladino! c Apotekarski drža> ni strokovni izpit za magistro l'armacije je poloižla v so- boto pri miniatrstvu za socialno politiko in narodno zdravje gdč. Milica Vranje- kova iz Celja. Cestitamo! c Poročila sta s<» v nedeljo v Bcogradu zdravnik g. dr. Gjorgje Cvejič" iz Beo- grada in mag. pharm. Milica Vranje- kova iz Celja. Novoporočencema želimo obilo sreče! c Šahovski brzotumir za prvenstvo v mesecu oktobru je priredil Celjski Ša- hovski klub pretekli petek zvečer. Pr- venstvo si je priboril g. Mirko Fajs z 8 točkami in pol od 9 dosegljivih, drugo mesto pa g. inž. Srečko Sajovic s 7 toč- kami. c Kanalizacija Vodnikove ulice. Obci- na sedaj kanalizira Vodnikovo ulico od Kralja Petra ceste proti gledalis'm. Zato je zaprla Vodnikovo ulico od Kralja Pe- tra ceste do Strossmayerjeve ulice za promet. c Stanovalei v Oblakovi ulici prosijo mestno občino, da bi primerno ojačila razsvetljavo v tej ulici. Sedaj so name- ščeno tarn saino tri javne električ- ne svetilke, a še te so šibkc. Ko se zmra- oi, je hoja po slabo razsvetljeni Oblakovi ulici zelo neprijetna in grozljiva. Tudi ob močno frekventirani pešpoti ob plotu bolnicc med Oblakovo in Vošnjakovo ulico bi bilo treba zaradi javne varnosti namestiti vsaj eno javno svetilko. I c Poroka. V saborni cerkvi v Beogra- du sta se poročila v nedeljo 29. okto- bra g. Milan Petrovič, uradnik Narodne | banke v Beogradu, in gdč. Majda Jeri- ' nova, abs. phil. iz Celja iz znane sokol- I Bke rodbine Jerinove. Priči sta bila g. ' Mihajlo Kostič, uradnik Narodne banke I v Subotici, in g. Karlo Napravnik, urod- nik »Vremena« v Beogradu. Mlademu paru iskreno cestitamo! c Stirimilijonsko poscjilo mestne obči- ne. Meslna občina bo najela posojilo v znesku do 4 milijonov dinai'jev ža iz- vedbo zaačite prebivalstva pred napadi iz zraka, za gradnjo zaklonišč itd. Mestni svet je pooblastil župana, da najame posojilo pod najugodnejšimi pogoji. c Oddclck za zaščito pred napadi iz zraka je bil ustanovljeu' 1. 1. m. na mestnem poglavarstvu. Bavil 3e bo s splošno zaščito, zaščito otrok in tehnič- no zaščito. Novemu oddelku, ki je nasta- njen v dvoriščnih prostorih v pritličju mestnega poglavarstva, je mestni svet odobril kredit v znesku 30.000 din. c Kanalizacija Krekove ceste. Pokoj- ninski zavod bo podaljšal mestni kanal od gostilne »Pri angelu« v Prešernovi ulici mimo novega poslopja Pokojnin- skega zavoda na Krekovi cesti do Vra- zovega trga. Ta kanal bo tvoril sestavni del bodoče definitivne kanalizacije. Ob- čina bo povrnila Pokojninskemu zavodu zadevne stroške brez obresti in jih po- čunala pri kanalski nakladi. c Skromen prispovek za mestno poli- cijo. Notranje ministrstvo je nakazalo mestni občini podporo v znesku 20.000 din za vzdržcvanje mcstne policije. Ob- čina kljub raznim intervencijam ni mo- gla izposlovati večjega državnega pri- spevka, bo pa nadaljevala svoje napore. Ponovno bo tudi vložila prošnjo za po- državljenje mestne policije v Celju. c Kcftulacija Savinje. Mestni svet je odobril razna nepredvidena dela pri re- gulaciji Savinje v četrti etapi in sklenil, da se regulacija Savinje izvede v četrti etapi v celotni doližni, kakor je bila predvidena. c Ureditev Mariborske ceste., Tvrdka A. Westen je stavila mestni občini po- nudbo, da bi tvrdka sama na svoje stroške uredila in modernizirala 340 m dolgi odsek državne Mariborske ce3te od Prečne ulice v Gaberju do Ceste na pokopališče na Sp. Hudinji. Zato bo sto- pila občina s tv. Westen v stik zaradi temeljitejše in trajnejše ureditve tega cestnega odseka. Pri razpravi o tej za- devi v mestnem svetu dne 27. oktobra je m. s. Gologranc kritiziral dejstvo, da je občina že odobrila 100.000 din za ure- ditev in modernizacijo hodnika za pe- šce ob Mariborski cesti, a se dela sploh še niso prieela. Zupan je skušal zamudo opravičiti z negotovim položajem zad- njega časa. c Vprasanje novega sportnega in telo- vaclnegit prostora SK Celja in Sokola. Kakor znano, imata SK Celje in Sokol- sko društvo Celje-matica za daljšo dobo v najemu sportni in telovadni prostor na Glaziji, ki je last mestne občine. Ker pa namcravajo na Glaziji graditi justič- no palačo, mora občina preskrbeti obe- ma organizacijama primeren sportni in telovadni prostor z vsemf napravami, kakor 30 sedaj na Glaziji. Občina name- rava oddati SK Celju in Sokolu v zame- no za. Glazijo v najem zemljišče v izmeri 25.000m-1 ob Stritarjevi ulici pri Sp. La- novžu. Stroški za ureditev tega prosto- | ra bi znašali okrog 90.000 din. Ker pa je lastnik tega zemljišča meščanski oskrbovalni sklad, bi morala občina to zemljišče kupiti. Ker znaša cena okrog 50 din za m- in bi bili stroški znatni, se občina še ni odločila za ureditev za- deve. c Parcelacija zemljišč. Občina name- rava v bodoče dovoljevati parcelacije zemljise le pod pogojem, da bodo last- niki odstopili svet za nove ceste brez- plačno in da bodo te cestne zveze sami vzdrževali do prevzema po mestni obči- ni. O Lem bo razpravijal mestni svet še na prihodnji seji. Prošnji Evgena Ra- | Kako naite preutede železniške zveze Cef/a s šmarskim srezom Nujna zadeva, Jti"/o je treba takoj re šiti Celje, 3. novembra. Vsakomur je jasno, da pri ukinitvah, ki jih je določila železniška uprava, ne more dolgo ostati, če nočemo, da nam propade vse gospodarsko življenje in nočemo povečati še v znatni meri ljud- skega nezadovoljstva. Da bi 3e uredil l)romet šmarskega sreza, ki pač ves gra- vitira k Celju tako v gospodarskem kakor šolskem oziru, v kar največjem skladu s stvarnimi potrebami, so stav- ljeni takile predlogi: Okraj je imel do ravnokar izvršene redukcije vlakov že več let dnevno po štiri pare vlakov (Grobelno—Rogatec), ki so okraju nujno potrebni, a mu tudi zadoščajo. Pač pa je treba, da se ti 4 pari porazdele taiko, da najbolje ustre- zajo potrebam okraja in siceršnjega prometa. Da sta jutranji in večerni vlak, kakor sta doslej vozila, torej direktno do Ce- lja, tudi časovno primerna, se je izka- lo. Sedaiija ukinitev direktne vožnje s prestopanjem na Grobelnem bo povzro- čila prejšnje nevšečnosti, saj se vozijo i;/ šmarskega sreza, ki je pač najboljše tržno zaledje Celja, ljudje v Celje s trž- nim biagom, številni dijaki pa pofcujejo redno, saj nima šmarski srez nobene višje organizirane sole in je v šolskem oziru navezan popolnoma na Cölje, Pri tern pa so vlaki na progi Maribor — Celje itak zjutraj in zvečer prenapoJ- njeni. Pri večernem vla'ku bi bilo sicer v interesu šmarskega sreza, če bi vozil tudi nazaj brez letos uvedenega daljše- ga postanka na Grobelnem, vendar bi to ne bilo ugodno za interesente (pred- vsem dijake in delavce) na progi Celje- Grobelno. Tudi popoldanski vlak v obeh smereh (do in od Grobelnega) je popolnoma v redu, le razbremeniti ga je treba tako v korist potnikov iz šmarskega sreza sa- mega kakor tudi onih, ki se vozijo na progi Celje—Maribor. To pa bi se zgodilo obenem s preureditvijo dopoldanskega vlaka. Dopoldanski vlak iz Rogatca je že v interesu navadnih potnikov, naravnost nujenpa je za srez sam, in sicer za ves njegov vzhodni del od Smarja, kajti če dopoldanski vlak odpade, se morajo tisti, ki pridejo na sedež sreza po urad- nih poslih, pripeljati že pred 6. zjutraj, čakati, da 3e po 8. uradi odpro, a niso gotovi, da bi se ob 8.19 lahko zopet od- peljali in morajo čakati zopet do noči na vlak ob 16., da morejo domov. Do- poldanski vlak pa je edina zveza za one učence, ki imajo zaradi prenatrpanosti celjskih šol samo popoldanski pouk in bi torej, ako bi ukinitev tega vlaka res ostala v veljavi, morali zjutraj ob 6. že v mesto k pouku ob 14. in bi se vračali domov šele ob 22.! Ukinitev je iz teh vzrokov nemogoča in je treba ta vlak takoj zopet upostaviti. Ta opoldanski vlak pa bi naj vozil, navzlic dosedanji ugodni zvesi s Celjero, vendarle direkt- no v Celje, kajti vračal bi se iz Celja ob 12.45, tako da bi vzel s seboj vse šo- larje in vse interesente iz sreza, ki so 5voje posle (na sodniji, v trgovini, pri zdravnikih in na trgu) večinoma že opravili in aamo še čakajo, da navalijo na vlak ob 15.42. S tern toi bilo ustreženo večini potnikov in železnica sama bi ni- česar ne utrpela, ker bi ji zato odpadril sedanji šolarski vlak, ki že vozi ob 12.45 iz Celja, vendar le do Grobelnega. S tern bi se sicer prestavil dopoldansfci povra- tek proti Rogatcu na prve popoldanske ure, tudi ugodna zveza dosedanjega vla- ka iz Maribora v Rogatec bi izpadla, a izkušnje kažejo tako malenkostno fre- kvenco v tej smeri, da bi skoda ne bila v nikakem razmerju s korist jo, ki bi s tern nastala. Po teh utemeljitvah je naš predlog: Jutranji in vočerni vlak naj vozita kakor doslej zopet direktno v Celje. Popoldanski vlak naj vozi kakor do* slej lc do Grobelnega. (Pri teh se čas nv> spremeni.) DojM)Ulanski vlak iz Rogatca naj vozi direktno v Celje, od koder se odpelje kakor sedanji šolarski vlak ob 12.45 zopet v Rogatec, tako da se stvarno le preloži odhod ravnokar ukinjenega do- sedanjega vlaka z Grobelnej;a proti Ro- ^atcu od 10.40 na 13.15. Taka ureditev iL iz Maribora (namestnik g. Nemec). * V 9. kolu hrvatsko-sloven&ke nogo- metne ligo so bili v nedeljo do3eženi na- sle'dnji rezultati: v Ljubljani Ljubljana: Slavija (O) 2:2 (1:0), v Zagrebu Grad- janski (Z) :Hašk 7:0 (2:0), v Sarajevu SaŠV.Hajduk 1:0 (1:0), v Splitu Split: BaÖka 1:0 (1:0) in v Varaždinu Concor- d&rSlavija (V) 2:0 (0:0). V srbski ligi so bili rezultati naslednji: v Beogradu BSk:Bata 11:0 (5:0) in Vojvodina: Iz nasih kraiev Lasko $trahovito opustošenle na vast Laško, 3. novembra. V Bukovju ät. 34 nad Laškim živi dninar Miha Kladnik v skupnem gospo- i dinjstvu s svojo materjo in dvcma se- strama. Mati je pred kratkim izročila j posestvo hčerkama, Mihi pa so izplačali njegov delež v znesku 5.000 din. Ker sta dobili posestvo sestri in ker je imel Miha baje namen, da bi se poročil, mu izvršeno dejstvo nikakor ni šlo v račun. Rad je tudi večkrat pogledal v kozarec. Tskal je primerno priliko za osveto. Ze v ponedeljek 23. oktobra je razbil v hiši ( nekaj predmetov. Ko so prispeli var- nostni organi na dom, se je nekoliko umiril. V sredo 25. oktobra pa je začel na vse I zgodaj zjutraj razbijati s sekiro vse, kar je dosegel. Docela je razsekal vse po- hiätvo, tako da so ostale le še treske. Vse perilo, posteljnino, obleko in slično je razrezal in razsekal. S težko sekiro je razbil šivalni stroj, vso posodo, kme- tijske stroje, aadno stiskalnico, veliko kmečko peč, štedilnik, okna, vrata in tla. Pri uničevanju je bil tako podroben, da ni pustil niti enega robca, ne slike, ne steklenice in niti najmanjäega orod- ja celega. Nad 25 škafov suhih češpelj je uničil na ta način, da jih je potrosil z žveplom, terpentinom, kolomazom in pel role jem ter jih nato še onesnažil s ' človeškim blatom. Okrog hiše je po3ekal j nad 15 jablan, ki so že rodile. Dalje je I porezal in požgal vso trto. Oba vodnja- { ka je zasul s knjigami, deskami, äkafi, cunjami, bučami in sličnimi predmeti do vrha, tako da je sedaj voda iz njih ne- rabna. V vinski kleti je odprl vse pipe in iztočil 3000 1 pijače, tako da je gazil do kolen po tekočini. Namcraval je tudi obe sestri usmrtiti. Sestri pa sta zbežali pred pobesnelim bratom. Skozi okno jima je grozil a sekiro in ju svaril, naj se no približata hiši. Tz hleva je izpu- stil že v mraku vso živino, ki so jo po- zneje sosedje polovili. V svoji besnosti je napravil nad 25.000 din škode. Po- gled na ruševine je bil strašen. Očividci priznajo, da bi niti granata ne bila mo- gla povzročiti tako strašnega razdeja- nja. Predmete je uničeval od ranega ju- tra do poznega večera. S stene je pome- tal svete podobe, napisal na zid neke vzklike tujim državnim poglavarjem in s psovkami grdo žalil našo domovino. Sedaj je za varnimi zapahi in čaka na zasluženo plačilo. Baie so ga k temu ščuvali neki sosedie. Oblasti bi morale poklicati tudi nje na odgovor. Sestri na- meravata posestvo prodati in oditi v svet, ker se bojita bratove osvete. zgodovine laškeva gasffsfva (Dalje.) Franc Fasswald, trgovec in hišni po- sestnik, Anton Klanšek, čevljar, Alojz ; Knez, čevljar, Josip Koblinger, klepar, , Franc Lapornik, natakar, Anton Stopar, | mesar, Ivan Stumvoll, progovni mojster, j Avgust Sviga, aedlar, Franc Vabič, se- dlar in hišni posestnijk, brat Karel, ko- vač, Ivan Veble, zidar, Josip, zidar, Vin- cenc, zidar, Karel Walentinitsch, nad- učitelj, Valentin Wasle, urar, Franc Vaupotič, pek, Adolf Weber, gostilnicar, Bask 3:2 (2:1), v Zemunu Jugoslavia: Zemun 7:3 (3:1), v Skoplju Gradjanski (S):Slavija (S) 4:1 (3:0) in v Subotici Jedinstvo :ZAK 3:1. * V tekmovanju za prvenstvo LNP so bili v nedeljo zabeleženi naslednji rezul- tati: v Celju SK Celie rAtletiki 6:1 (2:0) ! v Mariboru Gradjanski :Zelezničar 1:0 (1:0), v Cakovcu CSK:Maribor 6:0 (4:0), v Murski Soboti Mura-.Rapid 3:0 p. f., v Ljubljani Mars:Reka 3:2 (1:2), Bratstvo:Svoboda 3:0 (2:0) in Hermes: Kranj 2:2 (2:0), v Domžalah pa Ja- dran:Disk 3:2 (2:1). V celjski skupini | se je Celje z zmago nad Atletiki po- ! vzpelo na vrh tabele. V drugorazredni ] prvenstveni tekmi je celjska Jugoslavi- j ja na Glaziji premagala SK Laško s 3:1 (1:0), mladina Atlet'kov pa je prepusti- i la prvenstveno tekmo mladini Jugosla- vije p. f. 3:0. usnjar in hišni posestnik, Karel St., isto, sin Karel, Jože Veligošek, železničar, Anton Velikonja, tekstilni mojster, Ivan Werne, tovarniški sodar, sin Ivan, to- varniški strojnik, Vekoslav Verstovšek, vojaški referent v p., Ivan Vidali, kle- par in hišni posestnik, sin Viljem, čev- ljar in hišni posestnik, Tomaž Videc, tekstilec, Ivan Vihernik, hišni posestnik, Josip Windisch, steklar in godbenik, Oto Witthalm, tovarnar, Anton Vivod, me- sar in hišni posestnik, Josip Vodišek, čevljar, Franc Vrabič, pek, Jože Vre- čar, mizar, Josip VreČko, čevljar, Ma- tevž Wrischer, krojač, Mihael Wuzdaric, mizar, dr. Herman Zangger (četni zdravnik), Maks Zavšek, kolar, Franc Zupan, čevljar, Josip Zupan, hišni po- sestnik, Blaž Zupanc, brivec in hišni po- sestnik, Beno Znideršič, notarski pisar, Oto 2nideršič, notarski pisar in hišni posestnik. (Dalje prih.) 1 Dvoživke sc množijo... V našem mestu imamo slavnega katoliškega go- vornika, ki je našim katoliškim gene- ralom nujno potreben. Ta govornik je g. Janez Kolšek. Pred volitvami leta 1936. je bil äe skromen in ponižen hla- pec pri g. Caslu. Po volitvah se je po- vzpel na mesto šolskega vrtnega upra- vitelja, sedaj pa je postal še nameščenec naše občine. Pri g. Caslu ima še vedno brezplačno stanovanje, včasih tudi hra- no, v bližnjem Marijagradcu pa še po- sebne bonitete. Dokler je bil samo hla- pec, je izjavljal, da nima nič od politike, sedaj pa je baje docela potolažen. Kmet- je so äe vedno tarn, kjer so bili, go- spodje generali pa so si res mehko po- stlali, a pred letom 1936. so jim bile dvoživke še trn v peti. ><\ *¦ ,1i. si h\ moral j f* «a t» ' m*- .iSr ' ^ftv-iu -n^LviSii DaJjs )e gw^+w, *..:.* • vjl jli). (i«M»- iJL'lßtl. piflAtJ in .*ir% «n'.- -s'^hI hU-.r tf »^iliivjL'CAii pa v & 'j#iL *7v«4i m('.;""• lit : nr* d» ter •• •:¦ (•.*'*¦ i>s ÄTitiL ''¦¦:'.'.-) j\). F.^. ": «0- «?]¦" ^ ceh r*«iA!J'.'. • 'Jiial. "its guipoc «aii* a» b;«' *¦'-•:¦ : ";¦.' '¦.'. " ¦ '^jxiga po- •¦j.::.>.^._ TV, j i -^Jju« «h^ i»fl*^*:3. !Y ?nul m» h imel v to. ns,tx.^\ &•$ ftum*»* "" ->an posebno pMI^ $.»r.t.y;i3, !s* p"i » T*'«"c ^ ncbe&lio krftU.-^'iqtt. 8t> kaktv "^ •} l-; *i grillt er¦:¦:-, reiaaitow -M^t^i *** irdelu^ej. • : : euj* Vit>T»l:'e it»' SV" ' \ (it not'V :bijonaj'ji pogan *^tx. narodo"» n^iTr,^» flola^g x\f du?" w- '4ftsu. 7.8. »i .?iVl$Ate t«'h /'«V-« pr. i.»^ ^nuieJ ' rai ttpi f 'Eiumih r:rvj""< --v ir ¦ - .'» 1.,/u^v y!toW. jo, d .if- '¦¦•*".**¦ ' . :•¦>^xAi «^io ravrd In fil-'-jfc.'.vii. X2. ^* • sjft "\ «MV*iri 4 pleulci in ...jp- "¦fe-i „iv'Hf^af- "*-*i5?i-a ¦» i» i tisksj' ".> 1 »Srair v občini St. Lenart. Kakor znano, prebivalstvo bivše občine St. Ru- pert ni zadovoljno s priključitvijo te ob- j čine k občini St. Lenart in še ved- j no stremi za tern, da se obe občini razdružita. Zlasti se to pokaže pri vsa- kih volitvah, ko skušajo Sentruperčani postaviti svojo kandidatno listo. Tak posku3 se pripravlja tudi za prihodnje volitve in namerava župnik Jager posta- viti svojo listo iz občine St. Rupert. To pa seveda ni všeč vodstvu sedanjih go- J spodarjev v našem okraju. Zato je po- ' slal vrhovni poveljnik župniku Jagru ' dopis, v katerem ga nujno svari pred \ takim cepljenjem moči. K takemu sva- I rilu so ga pooblastili visoki gospodje iz Ljubljane in Beograda, ki pravijo, da, | če bo postavljena samostojna lista za St. Rupert, potem seveda ne obljubljajo več, da se bo zopet ustanovila samostoj- na občina St. Rupert. Posebno pf. se bo- jijo, da bi v takem primeru zmagal g. Jakob Pušnik, p. d. Spilanc, in dopis pravi, »potem pa imamo šmir, ki bo vse osramotil«. Značilno je, da obljubljajo pristaši SLS ponovno ustanovitev samo- stojne občine St. Rupert, na drugi strani pa isti politiki govorijo, da občina St. Lenart še sedaj, ko je združena s St. Rupertom, ne more kriti z lastnimi do- hodki občinskih potrebščin, tako da bo treba to občino združiti z Jurkloštrom. Seveda, kakor jim kaže, tako pa govo- rijo. Iz zgoraj navedenega dopisa je razvidno, kakšen strah ima ta gospoda pred Pušnikom. Sedaj še bolj razumemo, Skrhite ^ za redno /^SŠB^ sfolico. f/L- \^PBm Poskusite Leo-pilu- |M/C>C ' 17/^1^1 le, ki že po petih, I f i IM 'V V^B šestih urah dovede- / I 1 V >s. \V jodolahke^ainpri _l y^\ J—~L*'^ l^Wi jetnega od vajanja.^Vr (h^ ^ OglaBj^g^pod Sp. br. 969 od 28. X. 1038 zakaj ga je spravila na tako grd način v nezasluženo ječo in zakaj bi mu rada vzela državljanske pravice. Mi smo pre- pričani, da bo g. Puänik dobil polno za- doščenje za vse krivice, ki so mu bile storjene.. 1 Radijske motnje. Ze enkrat smo se pritoževali v Vašem cenj. listu glede ra- dijskih motenj. Nič ne pomaga, poštno ravnateljstvo se na take pritožbe ne ozi- ra. Motnje pa postajajo čedalje večje in ni čudno, če se radijski naročniki po- svetujejo, ali se naj sploh odrečejo po- slušanju in si s tem prihranijo visoke takse. Ne vemo, ali povzročajo te mot-, nje obrtniki ali pa bolniki, ki se zdravi- jo z raznimi masažnimi aparati. Najsi bodo eni ali drugi, toliko obzirni naj foi bili, da bi pustili radijskim naročnikom vsaj nekaj ur na dan za nemoteno po- slušanje. Navadno pa se motnje pove- čajo zvečer proti 7. in zopet proti 10., ko človek rad posluša poročila. Ali se ne godijo te motnje morda hote inzna- menom? Ker poštna uprava ničesar ne stori, bi priporočali kompromis: Do 12. in zopet od 13. do 18. naj prosto razpo- lagajo obrtniki in maserji s svojimi apa- rati, prost pa naj pustijo radijski spre- jem od 12. do 13. in od 18. do 23. Veliko jeze bo s tem prihranjene. Mislimo, da ta zahteva ni prevelika. 1 Prerani grob. V zaselku »pod Hu- mom« at. 30, je v ponedeljek ob 3. zju- traj nenadoma preminula gdč. Mici Skorja, stara komaj 28 let. Umrli je bil očim g. Matija Krajnc. Pokojno so poko- pali v sredo dopoldne na domačem po- kopališču ob spremstvu mestne godbe in domačih pevcev. Bodi ji ohranjen blag spomin, svojeem naše iskreno sožalje! 1 Kino L>aško. Pred 14 dnevi so pred- vajali v kinu Matici v Ljubljani senza- cionalni vclefilm slavnega režiserja Ce- cila B. deMillea »Gusar Lafitte« (»Bu- kanir«). Vsa Ljubljana je govorila o tem velikem filmu. To sijajno' filmsko delo bo predvajal kino Laško v soboto 4. t. m. ob 20.30 in v nedeljo 5. t. m. ob 16.30 in 20.30 Igralci Fredric March, Frančiška Gaal, Akim Tamirov in dr. jamcijo za prvo\rsten užiteir.. I'redigra. Rezervirajte si vstopnice! Radece \ Odkritie spotninske plošče v svefovnf vo/ni pad lim vojakom Ratleče, 3. novembra. Več kakor 20 let je minulo, odkar se je končala svetovna morija. Iz naše ob- čine je padlo v svetovni vojni 51 voja- kov - domačinov. Vso povojno dobo se ni nihče spomnil teh naših žrtev, ki jih še danes objokujejo njihove vdove, otro- ci in matere. Pred nekaj časa pa se je, kakor smo že objavill, osnoval v Radečah odbor za postavitev spominske plošče v svetovni vojni padlim vojakom. V odbor so vsto- pili gg. notar dr. Peter Jereb, župnik Anton Lovs'n, sreski gozdar Robert Pre- merstein, banovinski zdravnik dr. Karel Matko, industrijec Josip Ravnikar, pred- sednik mestne občine Josip Rozman ter j Vodenav in Kovačič. Odboru se je po- srečilo zbrati pri privatnikih in javnih ! ustanovah nekaj prispevkov, s katerimi j so postavili dostojno spominsko ploščo, ! ki je nameščena na pročelju tukajšnje župne cerkve. Industrijec g. Ravnikar je poklonil lepo žarnico, ki je pričvršče- na nad ploščo. Poleg tega pa bo nudil brezplačen električni tok, tako da bo plošča ponoči razsvetljena. Plošča je iz lepega črnega marmorja, na katerem so zapisana imena padlih vojakov, in sicer: iz Radeč: Franc Brez- nikar, Viktor Gospodarič, Ernest Haller, Anton Krše, Filomen Knez, Albn Knez, Albin Kajtna, Jurij Lončar, Franc Ob- lak, Maks Podlesnik, Davorin Podlesnik, Anton Pohar, Ivan Zahrastnik; z Jelo- vega: Franc Erazem, Franc Golob, Jože Lipec, Jože Pohar, Franc Pohar, Jože Stran 6 »NOVA DOBA« 3. XI. 1939 §Ux 45 Pavlin, Franc Simončič, Franc Zupan; z Gorelic: Martin Kovačič, Jakob Kranjc, Jakob Zidar; z Vrhovega: Vincenc Ja- kopič, Ivan Kranjc, Ivan Kržan, Martin Krše, Vincenc Martinšek, Ivan Simon- čič, Jože Zalašček; iz Hotemeža: Franc Mokotar, Viljem Simončič, Franc Simon- čič, Anton Skobe; iz Pernovš: Jože Du- lar in Martin Medvešček; z Močilnega: Alojzij Ključevšek, Martin Titovšek, iz Podkraja: Franc Mrežar, Franc Podles- nik in Martin Vrbajs; iz Prapretna: Jože Rozman; iz Rudne vasi: Franc Gerjol in Ivan Pohar; iz Zebnika: Franc Brelih, Leopold Brelih, Leopold Knez, Franc Sotlar, Ivan Strniša in Anton Trebežnik. Na praznik Vseh svetnikov je bilo svečano odkritje in blagoslovitev plo- šče ob veliki udeležbi prebivalstva. Go- vorila sta župnik g. Anton Lovšin, ki je blagoslovil ploščo in predsednik mestne občine g. Rozman. Pri lepi svečanosti je tudi sodelovala godba »Savskega vala«. r Cesta na Didlovem ovinku se je udrla. Didlov ovinek je na glavni cesti med Radečami in Vrhovim proti Krškem med 38. in 39. km. Mnogo se je že pi- salo in govorilo, kako nevaren je ta ovi- nek zlasti avtomöbilisto. Na tern me- stu se je zgodilo že nešteto nesreč. Le srečnemu naključju se je bilo zahvaliti, da niso zahtevale smrtnih žrtev. Ponov- no smo naslovili na cestni odbor v Krškem prošnjo, da bi ta ovinek, ki po svoji gradnji popolnoma nalikuje črki S, vsaj omilil. Cesta pada tod 8 do 10 metrov globoko proti Savi. Obcestna ograja je šibka in že več kot leto dni ne ustreza cestnemu prometu. Sedaj pa se je cesta zaradi preperelih tramov na dolnji strani udrla. Cestar je sicer used- lino ogradil, toda s tem je cesto zožil skoraj za poldrug meter. Tramovi pa so popustili tudi na drugi strani ceste. Za- radi tega so morali cesto tudi s te strani ograditi. Didlov ovinek je torej širok komaj nekaj korakov in nikakor ne odgovarja sodobnemu prometu. Pri- zadeti prosimo oblasti, da zaradi pre- prečenja številnih nesreč, ki utegnejo slediti, cesto prelože in s tem omilijo ovinek. Betonski stebri so bili postav- ljeni že pred leti in so prerasli z mahom. Na nje bi bilo potreba položiti samo tramove v primerni širini. Cesta bo na ta način urejena, promet pa varen in to je glavno! r Vprašanje radeške elektrike še ved- no ni rešeno. Ze pred nekaj časa je pre- vzela radeško elektriko banovina, de- jansko pa imamo še vedno elektriko, ki jo proizvaja industrijsko podjetje g. Josipa Ravnikarja na Njivicah. Radeča- ni bi ne imeli nič proti tej elektrarni, če bi delovala v naše zadovoljstvo. To- da ni ga menda pri nas človeka, ki bi ne iznašal očitkov na naslov elektrarne. Tok te elektrarne deluje zelo neenako- merno. Včasih sveti tako slabo, da ga ni mogoče uporabljati. Cesto moramo svetiti s svečami ali petrolejkami, kakor v hribovskih vaseh. Vcasih pa tok kar izgine in se pojavi zopet v presledkih, kar gotovo ni po volji radijskim naroč- nikom, še manj pa raznim obrtnikom, ki uporabljajo elektriko pri strojih. Upamo, da bodo oblastva poskrbela za odpravo teh nedostatkov, da bomo do- bili Radečani dobro in stalno elektriko. r Zganjekuha v polnem raxmahu. Le- tošnja sadna letina je bila, kakor smo že poročali, izredno dobra. Med drugäm so zelo obilno obrodile tudi slive. Naši kmetje namakajo sadje v velikih mno- žinah. Pričela se je žganjekuha. Mar- sikje so nakuhali že sedaj po 100 in še več litrov slivovke in sadnega žganja. Zganje je izredno poceni. Liter dobre slivovke se dobi že po 10 do 14 din. Za- to ni čuda, da se opaža, kako ljudje pi- jančujejo. Ali ni nikogar, ki bi zajezil pijančevanje ? Ali bi ne bilo umestnejše, da bi sadje v veliki meri rajše sušili in | bi tako služilo našemu siromašnemu prebivalstvu za hrano? r Obratovalnica za »Izolit« plošee bo povečana. Kakor znano, ima g. inž. Mi- lan Hmelj v Radečah lastno obratoval- nico za izdelovanje gradbenih plošč »Izolit«. Te dni je zaprosil oblasti za dovoljenje za adaptacijo in prizidek svo- je obratovalnice. V naslednjih dneh bo zadevni komisijski ogled. Oddam v Celju s 1. decembrom v najem enodruiinsko hiSo z vrtom za 500 din mescčno. Ana Mohor, Celie. Slomškova knjigarna. Loka lo Upokojitev učitelja Cirila Vrtovca. Nedavno je bil upokojen naš zaslužni učitelj g. Ciril Vrtovec, ki je služboval pri nas vso povojno dobo. Bil je kot vzgojitelj pravi oče svoji mladini. Zato ga je vse spoštovalo in ljubilo. Po na- ravi je bil mehka, nežna duša, ki je raj- ši krivico sam trpel, kakor da bi jo na- pravil drugim. Moto vsega njegovega delovanja je bil: »Cesar nočeš, da tebi kdo drugi stori, tega tudi ti drugim ne stori!« Tako ima učitelj g. Ciril Vrto- vec nešteto prijateljev v svojem stanovskem krogu, ki ga vsi visoko ce- nijo. Po svojem prepričanju je odločno naprednega mišljenja. Udejstvoval se je pri naprednih društvih in je zvest na- ročnik naprednih časopisov. Svoj zaslu- ženi pokoj bo užival na skromnem do- mu, ki si ga je postavil v Loki. Z odho- dom učitelja g. Vrtovca je nastala na Soli v Loki občutna vrzel. Dobrega uči- telja in vzgojitelja pogreša predvsem šolska mladina. Pogreša pa ga tudi uči- teljstvo, s katerim je bil po svojem de- lovanju vedno v prisrčnih odnosih. Na loški šoli sedaj primanjkuje ena ucna moč. Vodstvo sole je združilo dva raz- reda, ki ju skupno poučuje šolski upra- vitelj. Prizadeti starši prosimo šolsko oblast, da bi nam poslala v doglednem času novega učitelja. Krško k Novo viiio. Gostilničarji in vinski trgovci iz Celja in Savinjske doline so doslej le v malem obsegu kupovali vino v krški okolici. Letos pa jim gotovo ne bo žal, če bodo prišli k nam pokušat letošnji pridelek. Vinogradniki so že pri- čeli ponujati žlahtno kapljico. Priznati moramo, da je kakovost novega vina prvovrstna. Na razpolago je tudi dosti belega vina. t Usoden karambol. V ponedeljek okrog 18. se je peljal celjski avtopre- voznik Karel Dolinšek s svojim tovor- nim avtomobilom po cesti iz Stör proti Celju. Na ovinku pri Godčevi trgovjni na Teharju mu je privozil nasproti kmečki voz posestnika Franca Tovorni- ka s Planine. Tovorni avto je zadel z vso silo v Tovornikov voz in ga zdrobil. Pri karambolu se je pokvaril motor in zdrobile so se tudi aipe na avtomobihi. Dolinšek je dobil težke poškodbe po gla- vi in vsem telesu. Nezavestnega so pre- peljali v celjsko bolnico. Posestnika To- vornika je vrglo pri karambolu z voza na drugo stran ceste, a je dobil k sreči samo neznatne poškodbe. Tovornikove- mu konju pa je avtomobil zlomil dve nogi in ga tudi močno poškodoval po glavi. Konja so morali na mestu ubiti. Store š Promocija. Na beograjski univerzi ie bil promoviran za doktorja vsega zdravilstva g. Marijan Barle iz Stor pri Celju. Cestitamo! Žafec ž Zvočni küio Žalec. V soboto 4. t. m. ob 20. in v nedeljo 5. t. m. ob 14., 16. in 19. svetovno znani velefilm »Spoved- na molčečnost«. Junaštvo župnika, ki jo trpel zaradi zlobe podlega človeka. V glavnih vlogah Rudolf Harsanyi, Sari Fedak, Ludvik Garday in A. Lehotay. Braslovce b Občni zbor Sokolskega društva v Braslovčah bo v nedeljo 5. t. m. ob 15. v Sokolskem domu v Braslovčah. Sloveni Gradec s Slovenjegraški nogometaši se bodo v nedeljo 5. t. m. na zelenem polju poslo- vili od svojega zvestega člana in ne- umornega igralca Maksa Pilka, ki zapu- šča Slovenj Gradec. Zelja vodstva SK Mislinja je, da se čim lepše poslovi od soustanovitelja kluba. Zato bo priredilo v nedeljo 5. t. m. ob 14. prijateljsko tekmo s SK Zelezničarjem iz Maribora. Zvečer pa se bodo nogometaši pri Kaj- fežu poslovili od svojega zvestega tova- riša. Vabimo vse prijatelje tov. Pilka, da se udeleže njegove odhodnice. Gornji grad g Novi vozni red na savinjski želez- nici je zelo neprikladen. Prebivalstvo se vprašuie, zakaj so ukinili popoldanski savinjski vlak, ne da bi bili zaslišali krajevne činitelje in se ozirali na po trebe in želje prebivalstva. Poštni avto- bus bo odslej popoldne vozil prazen, ker potniki nimajo takoj zveze za Celje ozi- roma pridejo v Celje šele ob 18.41. g Odbor za prošnje vojaških obvez- nikov je pričel poslovati pod predsed- stvom pristava dr. Antona Znidarja. Na- bralo se je mnogo prošenj za podpore, zato bo delo odbora težko. Zelimo, da bi se rešitev prošenj pospešila, ker rod- bine obveznikov že komaj čakajo na denar. Soba solnčna, zračna, parketfrana se lakoj odda. Celje, Strossmaycrjava 1/11 desno. Prodam veCjo množino hpušk maslenk ki sc drže več mesecev. Jtsip Kaučič, Celje, Cankarjeva c. 9/1. Rabljeno pohi&tvo 1 omara, 1 postelja, 1 miza, 1 starinska Skri- nja, 1 stclaža ugodno na prodaj — C e 1 j e, Krekova c. 14. la BANAŠKO M0K0 po start ceni nudi JUGOPROMET — Celje, Krekova c. 11 V sraajem &c§t8am v TrnoTljčih, v srcdi vasi, hiSo s trgovskim lokalom in nekaj zemlje za daljSo dobo. Na- slov v upravi lista. KLINAR MILOŠ HSSS8- K LJUČ AVNIČARSTVO lz nerlawttga Celje, Gregorficeva 4 pnn^m CEHE ZMERHE st"bna DELO SOLIDHO kUutawnlcanka del» Franjo Dolžan ¦ kleparstvo, i'odovodne instaSacije slrelovodn« noprave Cen). občinstvu se priporoC^ tvrdka Anton Lečnik zaloga up, zlata, arebrnine, opiika itd. ^ trg IzkuSen optik na razpolagol V zgradbl Pokojninskcga zavoda v Celju Hazlagova ullca, se takoj odda v najem trisobno stanovanje Reflektanti si ga lahko ogledajo vsak dan v dopoldanskih urah. Oglasijo naj se pri hiSniku. Nogavlce vseh vrst, oblačila damska, moška, otroSka tudi po merl dobite najcenejše v trgovini - pletilnici >Mara< PongraČlC, C e 1) e, Slomškov trg 1. ELEKTRIČNE ŽARNICE dobite p r i tv. K. Loibner - Celje - Kr. Petra c. 17 TELEFON 12i BARME Ä FIRNEŽ ČOPIČI S. HOLOBAR CELJE SLIKARSTVO IN TRGOV1NA BARV Sodarske pomočnike sprejme ob dobri plači in vsej oskrbi Fran RcpiC, sodar, Ljubljana, Trnovo. Nestop takoj. Prostovoljna dražba nepremičnin! Glasom sklepa sreskega sodiSCa Celje z dne 18. oktobra 1939 1 O 252/29-11 bo v pisarni podpisanega javnega notarja v Celju dne 8. novembra 1939 ob 9 uri prostovoljna dražba v zapuSčino Vedenik Frančiške v Latkovi vasi St. 75 spadajočih neprerničnin. Dražbeni pogoji so na vpogled v notar- ski pisarni. France Burger, javni notar kot sodni komisar MT" Oglašuile ! **Wi folio Za kresijo 4 B VCIJC Telefon 245 Prewema via i zgora] naveden« stroke jpadajoia dele in poprBKlla — Cene imcrna — PojtreJha totna ?n lolidna CeljskaposojilnicaddüCelju I JE NAJSTAEEJŠINAR0DNI DENARNI ZAVOD V CBLJÜ I Vse hranilne I yloge, vložene pri I CELJSKI POSOJILNICI D. D. V CELJU I so varno naložene, se ugodno obrestujejo in se izplačujejo točno v gotovini I Denar, naložen v domač denarni zavod, donaSa koristi vsemu domačemu narodnemu gospodarstvu I KgpY.ehranke v Cßijjß posojilnici d. d. V Celju -Narodni dom I POST.teK0nll-m CENTRflLÄ: CELJE, rWRODNIj)OM___POD^ - Urejuje in za kon.ordj »Nove dobe« odgovarja Baa. PeSnik - Za Zvezno tiskarno v Celju Josip Ktado* - üda v ce.ju