r~r3SSS aadeU ta PROSVETA Pnlsllkl ta apvmlM ZSBT 1. Am glasilo SLOVENSKE LETO—YEAK XIII. juul tr1" «. irn. NAtODNE PODPORNE JEDNOTE Čhiceg©, IIL, petek, 8. marca (Mirch 8), 1929. OfftM of PoblWtkBi U*97 Soatk UwinUi« A to. roiophoao, KoekvoU 4904 ot opiflol nto ot Mehiška revolta v razsulu; konec vstaje v Vera Cruzu Kolovodja Jezus Marija Aguirre zbežal na morje, f reokupirala Monterey in glavni kolovodja Vlada zbežal proti Torreonu. RebeU rebeUrali! Vstaši ie strašijo ob meji. Ameriške čete morda vkorakajo v Juarez. Mexico CHy, 7. marca.—'Uradno ae poroča, da je vstaja v Vera Crusu končana. Po ljutem boju na ulicah verakruškega mesta med rebelnimi četami in vstaft, ki so se uprli generalu . Aguirru, so inozemski konzuli * posredovali in izposlovall p*e-mirje • pogojem, da general Jezus Marija Aguirre zapusti Vera Cruz. Domneva se, da je A-gulrre zbežal s parnikom na morje. E1 Paso, Tex„ 7. marca. — A-meriška kavalerijska enota v % bližnjem Fort Blisau je snoči % prejela ukaz, da se pripravi na pohod. Detajl! ie niso znani, mnenje pa je, da Američani prekoračijo mejo in okupirajo Juarez, Če bo tam konflikt med vsta-ši in vladno posadko ogrožal življenja na ameriški strani meje. Leta 1919 ao mehiške krogle letele iz Juareza v E1 Paso, nakar ao ameriške čete prepodile mehiške bojevnike is Juareza. Večja četa vstašev se bliža Juarezu in spopad lahko pride vsak Čaa. E1 Paso je poln mehiških beguncev. Mežico CUy, 7. marca.—Mehiška vlada poroča o več zmagah nad rebelnimi militaristi. Predsednik Emilio Portes Gil je u-radno izjavil, ds bo revolta udu-šena prej kot so mislili. V<5e*aj so bile izdane ostre ti hovs premoženja na in smrtne obsodbe so gotova stvar. , Glavni vodja vstsje, general Gonzalo Eacobar, se ni dolgo veselil svoje zmage v Montereyu. Zvezne eete so včeraj reokupira-le Monterey in Escobar je z o-stankl svojih pristašev pobeg- * nil z vlakom proti Torreonu, Fe-deralci so mu ss petami. Kakor se glasi uradno poročilo, je ge- - neral Eacobar nizloten izdajnik. V pondeljek je bil Escobar še poveljnik zvezne posadke v Torreonu ia prejel je povelje od Calleaa, naj gre hitro s delom posadke v Monterey in ščiti mesto, ki je strategttno železniško središče. General se je odpeljal v vladnem vlaku, ko pa je dospel v Monterey, je rkzgiasil svo-jo revolto in odredil tsmošnjl posadki 260 mož, naj se poda. Poveljnik se je uprl, ali po krstnem boju se je morala posadka umakniti v Linares. Medtem operirajo federalne čete v Vera Cruzu z najboljšim uspehom. Okupirale so Orizabo in Cordovo, dočim se je del posadke rebelnega govemerja A-guirre uprl In udaril po svojem voditelju. WaslilsgtfMi, D. C, 7. marca. — Poročila, ki sta jih prejela državni department in mehiški poslanik o položaju v Mehiki, so zelo optimistična. Revolta j« še zopet potlačena in Gilova vlada ne bo potrebovala svetega bojnega materiala ls Združenih dr- * žav, ki ga je dal Hoover ns razpolago. Silil ii spitak- Bres ugovora je pe senat potrdil osem novih članov Hooverje- Washington, D. C.—-Senat je potrdil brez ugovora osem novih članov Hooverjevega kabineta. Imeni dveh kabinetnih ftanov še nista bila predloženi v potrdilo. Ta dva sta Andrew W. Mellon, sakladnlškl tajnik, in James J. Daviš, delavski tajnik v Coolid-gevem kabinetu. Takoj nato je senat odredil na odprti seji, da se uvede preiskava, ki naj došene, ako postava ne prepoveduje zakladni-škemu tajniku se pečati z bizni-som. Senat je sprejel reaolucijo senatorja McKellarja, demokrata iz drŽave Tennessee, ki je pripo-ročils justičnemu odseku, ds u-vede preiskavo ln poroča senatu: Prvič, da preišče, ako načelnik katerega vladnega departmenta ostane lahko legalno še nadalje predsednik departmenta, ko je potekla službena doba predsednika. Drugič, ako Andrew Mellon vsprlčo postav Združenih držsv lahko ostane letalno še zaklkdnl McKtflar Je naskočil svoječasno MsHons glede povr nitve vplačanega davka. Takrat je očital Mellonu, da ni sposoben biti sakladnlškl tajnik. Senat je obvestil že pred več dnevi, če bo Mellon predlagan sa zakladni škega tajnika, da nastopi proti njegovemu imenovanju. V političnih krogih govore, da afera s Mellonom šs ni izravnana in ds postoji opasnost, ds se demokratični oposicijl pridruži jo tudi napredni republikanci, kl imajo na piki Mellona zaradi povrnitve vpjsčanegs davka. LvaaloiilL U Q.X1L MgVSMVIJfl II Oiiljfl lil n pobotali Novi pakt daje Jugoslaviji odpr to izhodišče do mor js v Sol« nu. nmri Indianapolis. — Tom Taggart, milijonar in dolgoletni vodjs demokratske stranke v Indiani, je v sredo umrl v starosti 72 let O njem pripovedujejo, ds je Woodrow Wilson postal predsednik pO njegovi zaalugi. ive v Rockford. DL — To mesto je doživelo eno najhujših poplav v zgodovini, ko je reka Ketth pro-oona, Portugalaka, 7. mar ea. — Ogromen semeljski plaz ne otoku Medeiri, poelediea hudega deževje, je včeraj zdrknil v dolino Bt. Vlncent !n zasul č s hišami vred. 7. marca. — Volik plas e Armeniji je uničil hribov sko ves Zengesur. Tri naj ot oseh je Mlo ubitih in 14 težko ranj*- 14. ISIS. Hubecrlpltun Voarlj stev.-number 57 NAJVEfiJA PRO- IIVTM Ul Ampak * evtnl Industriji ao dolgotrajne ds|a v ne ure, priganjali^ ln mata zaslužka. New*1ferk, N. Y. - V Amo-rikl je bilo v mesecu januarju 1. produciranlh več motornih vozil ket kdaj preje v tem mesecu in Zgodovini te industrije. Potniških in tovornih avtov je bilo v tem aieeecu isdelanih 402,164. n To pomeni, f da jih je bilo 170,000 več Izdelanih kot v mesecu januarju 1928, tri in devetdeset tisoč več, kot v letu 1926 V letu 1928 je bilo produciranlh 4,368,000 motdmlh vozil. Ako se bo produkcija v avtni Indu str#ji v tem letu razvijala kot dozdaj, tedaj j bo produciranlh pet milijonov (sedem sto tiaotf* motornih vozil. . Zapoaljenje delavcev v avtni industriji je s|ioetalo za dviga-jajoče se krivuljo produkcije. Ampak v tovarnah je uvedeno nečloveško priganjanje in dolgo delavne ure. To pa marsikaterega bresposelnega delavca drži proč je produkcija tako velika, kakeršne še hi bilo i tej industriji. Ako Je kateri delavec isgaraa in mu so mu pošle nje gove delavne fcioči, je treba lastnikom avtnih Jtovaren le pomi-gniti in vrssl t .tovarni je takoj zamalSha s mladim delavcem ls vrat, kl stoje pred tovarno ir čakajo, kdaj Ji*i preddelavec po-miga, da naj |redo delat. Tudi zaslužek v tovarnah n! velik. Mezde se Ičipljejo, kjer ee le morejo. Z drugimi l>eaedami to pome nI, da so v Detroitu še vedno večje skupine brezposelnih delavcev, ki iščejo delo v avtnih tovarnuL pa ga ne dobe. Taki so razmere v človeški drušbi, ki prisneva kapitalistični sistem blagovne produkcije in distribucije fca najvišjo gospodarsko modroet In kl Čiela ln spoštuje vsakovrstne faklrje, kl sedenji gospodarski sistem hvalijo kot neki^, kar se ne da nadomeetitl s boljšim in bolj človeškim go apodarsklm sistemom. KSsod ji v Žosovi Chamberlaln afroatlrnl narodnostne manjšine In lopntnll po Kelleggevem pekle. Ženeva, 7. marca.—»Zborovanje sveta Lige narodov beleži dve mastna incidente in avtor obeh je angleški sunanji minister Austen rhelhberlain, ki le prišel v Ženevo nasajen kakor petolin. Ohemberlain je naj prvo dojel pred angleškimi reporterjl v torek zvečer, da je Kelloggova protivojna pogodbe "druga krpice pepirjs, kl ae o prvi priliki zažene v koš." Dokaz temu je petnajst novih ameriških kri-žark. Pstriotičnl reporterjl so hoteli potlačiti te besede, toda bres' uspeha — ln danes al krogi diplomatov m rvosno priznavajo, de je Chembcrleln ustrelil velikega kozla — največjega, ki ga more ustreliti angleški držav-nlk I Svet Lige narodov je včeraj ponovno »spravljal o pravicah narodnostni) manjšin in Cham-berieln Jc odprte napadel manjšine ne veliko veselje Francije, Italije In Poljske. Rekel je, de morajo menjline Imeti ne le pravic, pel pa tudi dolžnosti In obveznosti. Manjšine morajo prej pokazati, če so sveeU deželi, h kateri epedajo po vojni, predno morejo sehteveti kake pravice I Ruski tlipir priznal ponanjanje listin Orlov je najbrž ponaredi tudi znano Zinovjevovo pleme. Berlin, 7. marca. — Vladimir Orlov, bivil eeriatični urednik, ki je bil pred par dnevi s Mihaelom Sumarikovom vred aretiran v Berlinu kot nonarejalec sovjetskih uradnih dokumentov, je deloma priznal krivdo. Najbolj ga je iadal pisalni stroj, ki ga je policija zaplenila v njegovem stanovanju. Kolikor je polieija doslej Izvohala, Je Orlov felsifici-ral listine po naročilu nekega tajnega ruskega akcijskega odbora," kl ga policija zdaj išče. Evidenca pokazuje, da Je Orlov fabrlciral dokumente, kl so hoteli prikazati ameriški senatorja Boraha in Norrtsev da sta prejela podkupnino ctf 'sovjetske vlade, radi česar Js bila preiskava v ameriškem senattf. Dalje je Orlov najbrž tudi avtor ihanega famosnega Zinovjeve^a pisma, kl je dvignilo toliko prahu v Angliji v letu 1928 in naredilo pre-cej škode MscDonsldovI delavski vlsdl. K aretaciji teh sleparjev je največ pomagal ameriški poro-Čevalec Knickerbocker v Berlinu, kateremu je Sumarikev ponudil gotove listine na prodaj. Sumarikov se js pobshal, da js prejel od Orlova več kot |7000 kot avoj delež od skupičkov se prodane falsiflkate, s katerimi sta potegnila lahkoverne ameriške časopise. Dsnvitts, IH-. 7. O. Baan, bivši blagajnik Prve nerodne banke. /• bil včeraj dbeejon na tukajšnjem so-dlšče ne eno lete sepora radi po-petih tiso« dolarjev. AAfllAII avsH rrivlilivRi iirliv proi« IzMitei)« kolidirji Srbski HjiM staed" savrgel Belgrsd, 7. marca. — "Sveti sinod" pravoslavne osrkve je včeraj zaključil, da cerksv ne sprejme gregorljanskega kole-darja, ki Je v rabi po vsem za-padnem svetu. Jugoslovanski trgovaki in podjetniški krogi so apelirali na vlado, naj Isposluje Izenačenje koledarja v Jugoslaviji, kajti sedanji dvojnlaerkve-ni prasnikl — slasti bollč ln velika noč — trinajst dni neresen •o velika potrata česa. V mnogih krajih delavci presnujejo kstoll-Škl in pravoslavni bošll, kar js sbsurdnost. /Vlada se je strinjala s podjetniki in Ibljublls pomoč. Vlada Je predložile cerkvi, naf sa odloči za reforme, lede najvišje oblast grške ortodoksne eerkve v Jugoslaviji mm o Um nič slišati, češ, de ja.ta rlmsko-katollika propaganda* |veti sinod v drugih balkenebih državah je Istega mnerijfe/tk ■lasov BIZNIK PRMIU tnUpOZNA NJE SOVJETOT. Tegs mnenja js G. McDonald. New York, N. Y, (f. P.) -Jamea G. McDonald, predsednik Društva se sunanjo politiko, Je govoril pred Mednerednim klubom. katerega Členi so finančniki In Industrijski megaetje. V teku svojega govora Js rekel, ds proden bodo minila Mrl leta Hooverjevega predsednikovanja, bo ameriški MsnU prisilil pri-znsnje Sovjetske Unije, da Sanje dobičke od trgovine s Rusi-Jo. On je menil, da Hoover vprav sdaj nI naklonjen pri znanju Sovjetske Rusije. BOJ KSOJSlKE inije v mm- NATUB Organizacija vreče šile se New Vork, N. Y. — Odborniki organizacije krojaških delav* cev Amalgama ted Clothing Workers poroča da stavka proti tvrdki Levine Bros. Clothliik Co. dobro napreduje. Taopenšapar-aka tvrdka Je na srednjem za-pedu ne glaau zaradi metode, po kateri oddaja svojim dslavcem delo od kosa. Isprla je svojs delavce, Ho so ae hoteli prldrušit! kot člani avoj i organisacijl. Zdaj pe atoji aams nasproti mladi in krepki organisacijl krojaških delavcev, kajti nekega dne ae js prebudila In bila js stavka v njsnl tovarni. Kom^nlja Je seveda sapro-sila sa aodnljako prepoved. Ka-Čunila Je a tem, da bo organlsa-cija o«tale mirna in ns bo pod-vzela ničesar proti tej aodnijaki prepovšdj. Ampak organiseclja Je podviela korake, ds doksle ns sodišču, da je stavka opravičena. Privedle Je na sodišče priče, da dokaše, kako je te tvrdke plačttfcl* svojs delsvoe. Tvrdka Je najemala delavne moči, kl ao bile napoliaučene po deset dplsrjev tedenske mesds, tode te moči so malokaterikrat videle desetak. Neka delsvks je štiri tedne pred stevko zaslužila samo H.26 ne teden, se tem pe po $5.96, $8.96 In $9.1)5, Neka druga delavke je prejele sa 44 ur dela po dva In štiri dolarje. Zs Česuroo delo niso ts delevko prejele fleka, pa tudi drugI delavci niso videli beliče. Isučenl delavci so seveda služIli po več. Navodeno tudi druge pritošbs, ki m sovale, de so delavci prejeli manj kot so zaslužili. Neke delsvks, ki Js imele se prshranie-vsti otroke Je bila sprejete v delo po deset dolarjev na teden, e zaslužila jih Je aamo po lest, sedam In oeem dolarjev ne teden. StsvkarJI zahtevajo aamo IS odstotkov povlšenja mesde In prlsnsnjs unije. Pri tej tvrdki Je bilo saposljenih dve sto delev-cev, s sdaj jih dele nesnatno Ste-vilce. TI kl so ostell ne delu, so lsresno mladi sli ps selo stari delevei. Ka Js pričela stavka, eo bile raspostavljene straže ali piketl. Izdana Je Mla *odnljska prepoved, kl je snišela število plketov na štiri v enem bloku. Ko je unija podale proti tej sodnijskl Jirepovedl svoj protest, Js bilo tevilo stavkovnih etra! v enem hloku povišano na oeem. DozdeJ je polletja aretirala 16 Mtavkarjev, osemnajst atevker-jev je ps bilo povabljenih ns ao-dlšče redi žaljenja sodišče. Organizacije Je nsjele odvetnike, de zagovarjajo atavkarje. Javno mnenje je s stevkerjl. Levlno-ve delevnice uživajo prav msto ugleds v Cincinnstiju. vlak«. Chisego. — Štirje rtperjl ao v sredo večer vstopili v vagon vlaka Ročk lstand šelesnke bil-zu Engelwood Založniške posta-Je< kjer ae s orožjem eetrahova-11 potnike in jih oropeli se večjo vselo denerja ia čekov. M oropanimi je bil tud! Joeeph Kallao, bankir is JoiieU. Ko ae je vlek ustavil ne drugi poataji, ao roparji poakekeli s vlaka in pobegnili v avtomobilu, kl Jih jo čakal pred poeta Jo. Vihar v Moskvi (Mi nagradi pavrua sa- • pišejo Usti. Wvno glasilo ruske Boljševlškl listi napadajo riškega podjetnika, kl je ras-delil $4000 med ruske delavce v svoji moskovski tovarn L Podkupnina! Moskva, 7. marca. — Nezaslišan sločln ae je zgodil — ne v Londonu, Parisu a U v Ameriki, temveč v Moskvi 1 Ameriški ka-pitallst Armand Hammer, ki obratuje najuapešnejšo koncesijo v Sovjetski uniji: tovarno sa svinčnike v Moskvi, je uvedel a-meriško navsdo nagrade (bonu-aa) ss delavce, kar pe ae vodi« Uljem r u a k e komuniatlčne stranke niti najmanj ne dopade. Hammer Je naredil v prejšnjem letu čes milijon dolarjev proflU, potem ko je plačal so* vjeUkl vladi vse davke in druge flnsnčne obligacije, ki jih določa koncesijska pogodbe. U-spsh je bil dober, sato js sklenil resdeUtl vsoto $4000 med M delavcev v obliki znanega smari-Ikega bonuse. Med dslevcl v Hammerjtvl tovarni, ki so de-letal bonuse, js 46 članov stro* kovne unije in dva sU komuni-sU. Vsi so s veseljem vseli nagrado. ' To Je reskečilo urednike moskovskih llatov, kl sdaj pišejo, de je U vrste deljenje dobičke s dslevcl nevedno podkupovanje. V starih časih so gospodarji da-jeli napitnino vratarjem in drugim slugam, da so Jim bili potem Ae nadalje pesje sveatl. Bo-tudl taka napitnlaa, kl delavelh pasjo pokor-Jih ponižuj« »a stopnjo, ko jih lahko vsekdo kupi, kdor ime kaj denarja v šepu. To je golo kapitalistično kupovanje do-stoj no« t i in ssmoponosa! vem ee ne« nus Je tud vsgaja pri Ičlno ln Jtt Huanoa Al rea, 7. marca.—Južnoameriška republike Urugue? ae beVl s načrtom nove vladne forme. Predaednik bo odpravljen. Na čelu republike bo devet komi aerjev, izvoljenih dl-rekttfo od ljudatva, kl bodo obenem tvorili kabinet a pomočjo aUl no naaU vi Jenih Specialistov, Predaednik komisije bo imel I-aU pravice In dolžnoatl kakor danea direktno izvoljeni prosi-dent republike. Igre se denar končala z M lami, FU., 7. marca. — Bogati postopati so včeraj igrali sa denar v tukajšnjem Hllt-more hotelu ln pri tem ae Je pričel prepir in preUp, v katerem je bil neki moški uatreljen, vel drugih pa )• Mlo ranjenih. Ko ao dospeli v sobo hotelski ualuš-bend, ao ne tleh našli mrtvega Tom Walaha In Arthur Clarke, kl je Ml težko ranjen, oeteli ao pskemlll Policija sedaj UČe mtnm. , , komunistične stranke, Je slesti hude, ksr sta tudi dva komunista vseU bo-nus, pe piše: "Patlnpetdeaet Hsmmsrjevih deUvcov je vselo podkupnino in šs hvslešnl se gospodarjul Hammer ju ne moremo samerltl, ker os Je Uko nsvsjen Is podkup> nlnake ln korumplrane Amerike; e tem ni kršil pogodbe. Vender pe to dokasuje, kako slab sgled dajejo koncesijska podjetja. Nekaj Je trebe ukreniti, de se to preprači. Zamsrim? pe našim delavcem, ki so se pustili Uko pe-nižati. TisU dve sodruga, kl aU ss prodala ke# tetovi, al sdaj o-pertU karakter ls na U način, če prejeti delež podkupnine po-kloni U kakemu sovJeUkemu kulturnemu zavodu. To moraU storiti, ds poksžeU vsemu svetu, de iovjeUke unije ni Amerika lM I7JH)K TIPOGRAFfčNIH DE-LAVCEV NAMERAVAN PRED SEDEM LETI. Ampek takrat se stvar nI Albanr, N. Y. - Unljskl dnevnik "Albeny Citizen" Izjav. |je, da Je Frank E. Gannett že pred sedem leti nemeravel Izprati tlpograflčne delavce. List prinaša govor Gennette, kl ga Je leU 1922 obdrževsl prsd tlaka rak i ml podjetniki v društvu American Typothetee. Vea njegov govor Js prešet s sovraštvom proti organiziranemu deUvstvu. Priporočil Js podjetnikom, nej si delsvne moči Isberejo med aUvkokazi In deUvel, ki ao napol izučeni In prthajejo Iz tiakaroklh šol. Nadsljnl Izgredi Nemčiji. Berlin, 7. marca. — Spopadi med policijo in brezposelnimi delavci so se obnovili v Berlinu in Kaaaelu. Demonetrsdje bnepo-aelnih. ki Jih vodijo komunisti, ao na dnevnem redu, čeprav ae prepovedane. V berlinskem predmestju je bilo včeraj več oseb renjenih In mnogo aretiranih. Mraz Je odnehal, kljub Umu so brezposelni delevei v laškem položaju. Ne stotine manjlih to-veren, ki so vsled mrasa zaprle vrata, še vedno počlve. 1 rsoivsta 8. marca. PROSVETA GLASILO SLOVENSKI NAEODNB PODI LASTNINA SLOVENSKE NAEODNB POI Cana oglasov po dogovora. Rokopisi to ao vračajo. | Zadlajana drtara (krae Chloaga) $0.00 m loto, $MS aa pol loto; Chicago is Ciooro 97JS aa loto, St.Tf aa pol lata, la aa rtvo fSJO. _•. Naslov u vsa, k«r l»a stik s llotoos: "PROSVBTA" mi-M So. Ueadel« Avasea. Chicago. Ittasie. "THE ENLIGHTENMENT" »stieeal BcaofR Sed*f. Owaa4 b/ tha Stoyo NaUooal Baaaflt SodaC^ Advvrtlsl^ratoaog^grag^tr^ Subacnption: United States (oxeopt Chicago) and Oanada $100 por paar; Chtaago r JO, anH foraiga countrios >SJ0 p«r year. KEVBER OP ttl FEDERATED PRESS_ m -- Datum v oklepaju p. pr. (Pot ttMWS) polog vatoga imena na naslovu da va mje s tem dnevom potekla naročnina. Ponovite Je pravočasno* vi list ' • - __ GLASOVI IZ NASELBIN KONKURENČNI BOJ TEKSTILNIH TOVARNARJEV VPLIVA NA DELAVSKE RAZMERE. Pred leti so trgov$ke zbornice v južnih mestih za-pele pesmico vabljenja, dR ožive trgovino v južnih drža-vRh, kar toliko pomeni, dR povečajo svoje dohodke. Jug je bil še vedno industrijsko nerazvit, dasi je državljanska vojna končala, ko je bil Abraham Lincoln predsednik Združenih držav. Lastujoči razred, to je sužnjedržci in potomci teh syžnjedržcev so ostali neaktivni v, industriji, kot so bili ob času, ko je bila v južnih državah uvedena telesna sužnost za zamorce. Jasno je bilo, ako se hoče industrializirati jug, da morajo priti ljudje, iz drugih krajev, v katerih imajo smisel za industrijska podjetja. In tako so takoj po vojni trgovske zbornice pričele oglašati v dnevnikih severnih industrijskih mest,, da so razmere za razvoj industrije izredno ugodne v južnih državah. Hvalili so podnebje, da je zdravo. Pripovedovali so, da so v južnih državah velike reke, katerih vodna sila je ogromna in se da izpremeniti v električno, ki lahko služi za gonilno silo v tovarnah in razsvetljavo njadomu in v tovarnah. Najbolj so pa naglašali, da jfrCjjiinih državah veliko domačih delovnih moči, ki so zadovoljne, potrpežljive in ubogljive in rade delajo tudi za majhno mezdo, ker ie niso okužene z bacilom delavske organizacije. Takemu oglaševanju so dodajali, da v južnih {ržavah ni socialnih postav za zaščito delavcev, da šolske obveznosti za otroke ni v tem smislu, kot v severnih državfeh. V teh oglasih so .naslikali jpfne države kot pravi paradiž za izkoriščevalce človeške delavne moči. Taki opisi imajo privlačno silo. V začetku je nekaj previdnih podjetnikov in tovarnarjev preselilo svoja podjetji in tovarne na jug. Tak ja bil začetek industrializirala južnih držav. Tem so sledili drugi, ko so se prepričali, da je dobiček teh podjetnikov in tovarnarjev velik in da trgovske zbornice niso pretiravale, ko so oglašale, da je na jugu veliko krepkih, zdravih, dbmačih delavcev, ki so potrpežljivi in ubogljivi in pri volji delati za vsako ceno brez godrnjanja. V vsaki industrijsko razviti deželi se najprvo prične razvijati tekstilna industrija, ako postoje pogoji za razvoj te industrije. V južnih državah so bili ti pogoji. Tu se prideluje bombaž v velikih množinah in če se ta bombaž predela v tekstile, odpade veliko transportnih stroškov, kar zopet omogoči uspešno konkurenco n^ trgu. In tako je bilo tudi v južnih državah. Tefatilne tovarne so pričele rasti iz tal. Vedno več jih je bilo in danes je več vreten za izdelovanje bombažne preje v južnih kot v severnih državah in ta vretena opravljajo delo veliko več ur kot vretena na sever ju. V kakšnem, razmerju je produkcija preje iz bombaža na jugu in severju, pove poročilo trgovskegR departmenta, ki ga je ta department izdal za mesec januar ti. . Dne 31. marca je bilo v Združenih državaW6,834,786 vreten za izdelovanje preje iz bombaža. Od lih vretgn jih je v mesecu januarju obratovalo 30,757,&62.*» Povprečno so ta vretena obratovala v vseh Združenih državah po 261 ur. V Novi Angliji so ta vretena obratovala povprečno po 170 ur, v državah, v katerih se prideluj« bombaž, pa po »41 ur, v vseh drugih državah pa po 186 ur. To |K>kazuje, da so vretena v novoangleških državah, v katerih je dom bombažne ameriške tekstilne industrije, obratovala samo polovico toliko ur v mesecu januarju, kot v južnih državah, v katerih se prideluje bombaž. Delavske mezde v tekstilnih tovarnah na jugu so veliko nižje kot v severnih tovarnah. To pritiska na mezde v Vsej tekstilni industriji. Podjetniki, ki si ne znajo pomagati in so slabi voditelji v industriji, vidijo v znižanju delavske mezde edino uspešno konkurenčno sredstvo proti tovarnarjem ns jugu. PRmetni in prevdRmi podjetniki, ki rRzumejo, da znižanje mezde povzPoča nepokoj med delavci, pa skušajo konkurirati z boljšimi stroji in uspešnejšo razdelitvijo dela' v tekstilnih tovarnah, ker se zavedajo, da delavski nepokoj pomeni izgubo za podjetnika. Delavci na jugu niso več tako zadovoljni v tekstilnih tovarnah, kot so bili v začetku. Počasi so ee jim pričele odpirati oči. V delavce je pričelo prihajati poznanje, da se morajo organizirati, da izboljšajo svoj položaj. To gi- Malo odgovora. Clpvriand, Ohio, — Nerad ae spuščam v polemiko z Molekom glede dr. John A. Ryana, ker prvič bi to mogoče zgledalo, da želita zagovarjati "»veto cerkev", in drugih radi tega, ker Je Molek napiaall ie veliko zdravega komentarja o verakih dogmah In njfir^ostanku. Ali kljub njegovemu odgovoru na mojo kritiko v zvezfs to zadevo, aem le vedno enakega milljenja kot je v nji podano.- Ako ae v moji godbi o Ryanu fatalno motim, to ni "toliko važno. Tudi ako je to resnica, ae lahko zavedam, da pri tej sodbi niaem oasmljen. New Leader — da ae naslonim na eno avtoriteto — imenuje v izdsji z dne 26. jan. tegs duhov-na kot "distinguiahed scholar." Ako bi bilo vprašanje njegovega cerkv«noga statuaa važno, bi tudi lahko navedel dejgtvo, da je ortodoksnim katoličanom duhovnik iRjan precej velika preglavica, tolika namreč, da je imela pred kratkem odpotovati tajna deputgcija "pravovernih" v "aveto preatolico" do papeža, z namenom, da on Ryanu in njegovim učencem priatriže peroti. (Ako je deputacija odpotovala ali ne, mi ni znano.) Toliko o moji fatalni zmoti. Tudi, ako je človek zagovornik porodne kontrole in vnet eksponent za ločitev zakona ali razporoke, ni to še nikak kriterij, da je taka oseba tudi socialni revolucij ona r, nasprotnik kapitalizma. Poznam več ljudi te vrste, ki so vneti zagovorniki teh reform in obenem tudi vneti pripadniki kapitalističnega družabnega reda. Ako bi bile te reforme edini kriterij, izrekati sodbo o posamezniku, potem bi bili vsi imovitejii. sloji radi prakticiranja iste, tudi največji nasprotniki današnega družabnega reda. Ali ni tako, Molek? Olsde porodne kontrole, kl jo prakticim ali jo pa želi prakti-cirati vaak zakonski par na en ali drugi načlh, neglede ako ji Js v teoriji še večji nasprotnik, je pred letom dni vladala v Delavski stranki Anglije zelo vroča diskuzlja; ker se stranka ni hotela izreči za njo, ali ae Jo radi tega lahko smatra za kapitalistično? Kar ima pa father Ryan reči o družini, je najbrže precej zanimivo in pomisleka vredno, ker dobro in potrebno Je, da ljudstvo ne drvi slepo' za tokom razvoja, nego se tudi osre okrog sebe in premišljuje: kam? Yes, v tem oslru je fathor Kygn za družbo ravno tako potreben kot največji pristaš proste ljubezni. Nesmiselno se mi vidi, soditi vae ljudi po enem kopitu, imeti an kriterij za vaakega poedinca. Nisem trdil in ne trdim, da Je ftyan socialist — ne sabranjuje mu tega pa njegovo versko prepričanje, ker krščanstvo in so-cijalizmn si niata nasprotna a stališč? socialne etike — vidi ae mi psrtrivično imenovati njegove socialne nasoro in aktivnosti kvekovstvo. Od enega duhovna jas ne pričakujem, da bi šel toliko daleč v svoji agitaciji, kot gre Kocialističnl agitator. Osi-roma. da bi sahteval popolen preobrat družbe kot končni cilj. Agitirati sa gotove temeljite reforme nl prav nič radikalno socialistu; ako pa to stori človnk isven aocialiatičnih in lsven delavskih vrat, je tak nantop lahko radikalen In večjega aocialn««a pomena. Tukaj nimam v mislih tekoče teoretične razprave o živ-Uenski mezdi, oziroma viaoki plači, kljub Umu da stališče ta-govornikov visoke plače tnačl, posebna ako prihaja It kapItalH do- banje postaja vedno večje in čaa menda ni več daleč, ko njena podarjnea, klobasica trgovske zbornice južnih mest ne bodo mogle več oglašati,1«* rodiU * deMt g,°: da so (Jelavci na jugu zadovoJjrii, potrpežljivi in vbogljivi ter se zadovoljijo z drobtinami, ki jih jim mečejo tekstilni podjetniki in tovarnarji. Položaj v tekstilni industriji zadobi drugo lice, ko delavska zavest postane splošna tudi na jugu. on za temeljito reformacijo ka pitalizma, kapitalizma, ki naj bi po njegovemu mišljenju služIl dobrobitu družbe in za ta ser-vice prejemal gotovo odškodnino v obliki omejenega interesa na faktično vložen kapital, med tem ko gooijalisti gremo še eno stopnjo dalj in zahtevamo kom-plitno odpravo privatne lastnine z ozirom na industrijo. Njegovo stališče z ozirom na delavako gibanje je tudi približno toliko radikalno kot je moje ali pa — Molekovo. Glede zaKteve po re-prezentaciji v zakonodajnih zbornicah po poklicu in ne geografiji — da £yan podpira to radikalno reformo, mi ni bilo znano, dokler nisem čital Mole-kov komentar. Je to reprezentativna struktura glld (zadružnega) socijalizma, ki je po mojemu mišljenju radikalnejša poteza od stališča političnih socija-listov. (Kdor se želi podrobneje seznaniti s to strukturo, naj či-ta "Gild Socialism Restated," spisal G. D. H. Cole.) Se par besed o "reformistih" na splošno, o katerih se Molek precej cinično izraža. Kaj misli Molek s to designacijo, mi ni znano, ker je besedo pozabil definirati. Metati Smitha in Rya-na v en koš, ne gre: prvi je po-litišn, drugi pa skalar. (Kako je Ryan glasoval pri zadnjih volitvah, je to postranska stvar.) Molek pravi, da reformisti samo flikajo kapitalizem in radi lega so kvekovci. Ako se s tem misli ljudi Borahove-Roosevel-tove šole, se z njim strinjam; ako ima pa on v mislih ljudi, ki agitirajo. za sprejem socijalne zakonodaje, za odpravo indžunk-šnov v delavskih sporih, za večje pravice delavcev pri delu, za omejitev interesa ' Ha faktično vložen kapital in končno za re-prezentacljo v vladi po poklicih —vse to so reforme, za katere agitira (razen slednje) tudi naš Molek ln radi tega je tudi on — reformiat! Končno, kdo je bi večji realist! Bernstein ali Kar Marks? A. Garden. bas, ki ao mi jih rojaki darovali do 4. marca. Torej je bil začetek meseca marca dober. Darovali so mi jih — M. Ipavec, M. Mramor, A. Domiirovič in drugi. Lepa hvala! Morda v kratkem obiščem tudi tiste gospodinje, ki so mi že na mojih prejšnjih obiskih postregle z domačimi klobasami. Včasih mi je katera skrivoma djala kakšno v površnik. Ko sem jo našel, sem se ustrašil, potem sem se pa vsled ponavljanja tega "utiho-tapljenju" privadil. Sprva sem mislil, da se je v suknjo priplazil Štajerski polž z rogmi, ko sem si pa stvar natačno ogledal, sem videl, da je bilo le pol štajerske in pol kranjske fklobase. Poročilo zastopnika Prosvete. Furrell, Pa. — $akor je že mnogim rojakom znano, sem prevzel zastopstvo za Prosveto. Tekom mojega kratkega potovanja po raznih naselbinah v Penni sem že večkrat imel priliko prepričati se, kato tujci izkoriščajo nekatere naše rojake. Posebno sem opazil to pri agentih, ki silijo rojakom povečanje slik in prodajanje okvlrjevr Resnica je, da mora vsak nekaj zaslužiti polovico več računati za povečano sliko, to je pa že preveč Vsled navedenega dejstva sem se namenil, da naša rojake obvarujem prad tem izkoriščanjem. Pri tem pa moram povedati, da sem le imel s podobnim businesaem opravka — nad 16 let Vaaka slika je bila hajboljše izdelana in po nizkih cenah. Zato, ker sem videl, da preveč odi rajo ponekod naše rojake, in ker vem kakšna bi morala biti pri merna oena za omenjena dela, sem se odločil, da bom rojakom v naselbinah, katere bom obiskal, nudil nizko ceno za povečanje slik. Moj načrt je ta-le: Vsak rojak, kl se bo naroČil na Prosveto sa celo leto, ali pa ponovil celoletno naročnino na Proeveto. bo lahko pri meni naročil povečanje slik in okvirjev, ki jih bom dal po "mrholeaale" aH kupni ceni. Za vaako a|iko mi bo dotični naročnik aH naročnica plačal le toliko* kot bo mene eta-la, niti penija več. Slike in vae delo je garantirano. Ako ao v kateri naselbini rojaki, da me S A. Zk vesti. Farrell-Sharon, Pa. — Slovenski dom iz Girarda, Ohio, je nas uradno obvestil, da bosta pose-tila girardsko naselbino slovenska pevca ga. Lovšetova in A. Subelj dne 16. marca zvečer. Oba sta nam poznana, zato vem, da ne bo nihče manjkal. Predstavljala bosta svetovno znane operne točke, ki jih ne bomo morda nikdgr več Imeli priliko slišati in videti. Torej, Farrell, v«e kar leze in gre, mora v Girard dne 16. marca. Obenem borna imieli tudi posla vilen večer z go. iLovšetovo, ci misli odpotovati v domovino, Natančna pojasnila in vstopnice tx>ste dobili v našem Domu. Ne pozabite! Dne 18. aprila bomo imeli pri nas "žegnanje"* Pevsko društvo "Zvon" priredi tega dne svoj koncert v našem Domu. Zato je vaša sveta dolžnost, da se dobro pripravite. Dekleta, kupite lepe obleke, možje pa hlače, da bodo Žepi držali bankovce. Pečlarji bomo imeli nove cilindri, da se bomo postavili kot fantje od fare. Ne pozabite, da gremo v Girard dne 16. marca. Naznanite zu koliko oseb potrebujete avtobus, leo bomo delali na tem, da boste šli vsi lahko. Nasprotno pa vabimo vse girardske rojake, da ne pozabite na 18. aprila, da boste prišli v velikem številu. V Shuronu je dne '2. marca umrla Antonija Gašper, po do«^ mače StrniŠatova mati. Pokopana je bila dne 4. marca. Bila je članica društva "Slovenski dom" št. 81 SNPJ v Sharonu, Pa. Zapušča tri sinove, eno hčer in soproga. Sorodnikom naše sožalje! Pokojna je bila doma iz &ent-jernejske župnije na Dolenj skem. —- F. Kramar. OPAZOVANJA | ———■ i ni i ■ * Coolidge gre med delavce — in v službi kapitalističnih Časopi. plača? sov in revij (literarne revije so Prezident Združenih držav izvzete), kjer kot taki udrihajo ima $75,000 letne plače in zra- po delavskih unijah. Kljub te- ven tega še $26,000 za vozne mu so delavci. V glavnem so stroške, skupaj stotisoč dolar- plačani na podlagi svojih oseb-jev na leto. zmožnosti in osebne pri vlač. Z ozirom na bogastvo naš« re- nosti: dm bolj ina kdo »govar. publike, ki je danes najbogatej- Jfi V/'1' U dežela na svetu, in z ozirom Jan. To bo ^lal tudi Coo^,, na dolžnosti in odgovornosti, k: ki m noben ženij, je pa dober jih ima predsednik, je to zelo zagovornik kapitalizma in zra-nizka plača. Francoski pnedsed- ven tega ima še čaet bivšega pik ima več; mnogi kralji imajo prezidenta. Zato njegova s,, tudi večjo letno apanažo. Pred- Jajna plača, sedniki ameriških trustov ima- „ Nov zgled, kako dobro kapit«. jo veliko več. Stari Brisbane, Uzem plačuje svoje zveste delav- vrhpvni urednik Hearstovih U- <*; n*flše ~ stov, ima tudi stotisoč na leto. ali diktira - ^ bsjed v ^ . . j 3 urah pa ima tisočak. Moji člar,-Well, mi smo navajeni gleda- w y -opazovanjih" imajo oo. ti na plače z našega nizkega eko- vprečno ^ 500 besed dnevno, nomskega obzorja pa pravimo, Qani g N p J# bi rekli# da sem da je stotisoč na vsak način do- zhlame]f bi zahteval $600 za volj — saj moramo mi eksisti- ygak članek Kaj takega m: še rati s par tisoč dolarji letno! ^ mM na pride, To V štirih letih dobi prezident ,e za primero. Lahko povem ae $400,000. Ako zapravi polovi- ^ da delavski iurnaH8t, ki po-co v teku službe, mu še ostane bija delavskega raz- dvestotisoČ. reda, mora biti zadovoljeu z\ Ne briga me, koliko denarja fon^ eksistenco, da se ne za-ima mister Coolidge, ki je zdaj meri jn da ne sliši očitanj glede privaten državljan kakor sem «2Uij6V", dasi je za delavce lah-jaz in ti, Mike — zanimiva pa ko prav tako dober kakor je kak je vest, da je že sprejel drugo Coolidge za delodajalce, delo. Pisal bo članke za Hear- jaz bi Coolidgu privoščil do-stove magazine in Hearst mu bo iar au magari dva dolarja od plačeval po dolarju od vsake za- fce8eunom j« ta. da je jahinji naj povem na uho. ^ potnike, ako bi ae nesreča storila par minut prej. Tovor-ni vlak ae ja iztiril in z zbitinu vagoni zabarikadiral oba tira. Malo prej je odpeljal brzovUk proti Trstu in za njim osebni vlak proti Mariboru. Ljubljanski ošabni vlak, ki odhaja ob 23.08 proti Mariboru, je imel radi mraza štirl-urno zamudo. Poleg tega je moral še v Zidanem mostu čakati osebnega vlaka iz Zagreba, ki je imel l,u-ro zarnuae. Ko je osebni vlak ob *.'uri zjutraj zapustil Zidani most in vozil proti Rimskim Toplicam, se je moral pred postajo ustaviti, ker je bil signal postavljen na stoj. V tem času je namreč iz Laškega vozil nabiralni tovorni vjak proti Rimskim Toplicam. Uradnik v Rimskih Toplicah je vprašal kretnl-čarja, ali je že videti (luči tovornega vlaka. Kretničar je dejal, da ne, nakar mu je uradnik naročil naj prestavi kretnice tako, da bo tovorni vlak zapeljal v stranaki tir. Kretničar je prestavil kretnice . . . in to baš takrat, ko je vlak zapeljal na kretnice. Lokomotiva »e je^eveda takoj iztirila in potegnila za seboj še druge vagone. Naenkrat je bilo vse na kupu, vagoni so povprek zaprli oba tira. Lokomotiva in iztirjeni vagoni so zelo poškodovani. Promet na progi Celje-Zida-nl most je bil onemogočen. 0 nesreči so koj obvestili vse postaje, iz Zidanega mosta in Maribora pa so poslali na kraj nesreče dva pomožna vlaka z delavci, ki so po večumem težkem delu v mrazu očistili za sHo en tir in po njem upostavili zasilni promet. Vihar ln mraz sta zelo ovirala delo. Ostali tiri so še vedno zabarikadirani z vagoni, bolje rečeno: z ruševinami vagonov, tako da bodo vsi tiri kvečjemu do danes zvečer oči ščeni. . Tržaški brzovlak je nekaj mi nut prej odpeljal proti Celju, sicer bi utegnila nesreča povzročiti mnogo škode in veliko žrtev. Tako je materijalna škoda okoli 100,000 dinarjev, človeških žrtev pa ni bilo k sreči nobenih. Železniška direkcija je poslala na lice mesta komisijo, ki ima nalogo, ugotoviti, kdo je zakrivil nesrečo. Zdi se, dg ne zade ne krivda nikogar. Pač pa bo indirektna krivda bržkone ne-sporazumljenje uradnika s kret-ničarjem. # Ta nesreča je v zadnjih letih ena največjih. Zakaj v zadnjih letih so nas težje železniške nesreče le redko katerikrat obiskale. Boje pa se, da bi na pomlad, to se pravi, ko bo začel kopneti sneg, obstojala velika nevarnost za železniško progo v savski dolini med Litijo in Hrastnikom, kjer se prav radi trgajo plazovi ob takem vremenu. Železniška uprava že zdaj skrbi, da progo kolikor mogoče zavarujejo. Ae o mrazu, vodi, prometu In pomanjkanj« premega . ..» In o mrazu, ki je baje šale na polu. Nič ne vemo, pri čem smo Nekateri vremenoslovci — tud poklicni! — nt* tolažijo s trditvami, da je zima dosegla svoj višek, da bo tega zdaj kmalu konec in da bo mraz hudič vzel drugi spet — nič manjši poklic nI vremenoslovci — pravijo, da naa hudlc res ne bo vzel, pač pa na« bo mraz šele v bližnjih dneh prav za prav potipai na vso moč, da Je že na poti s severnega pola. In zdaj prav nič ne vemo, komu bl verjeti Laska nam prvo prerokovanje o bližnji pomladi, in strah naa Je druge napovedi, da naa bo "mraz jemal Z Dunaja da ao pisali, z vressei ske postaje, da prihaja Iz po-Isrnih krajev nov val mraza, ki bo po vsej srednji Evropi povzročil mraz. kot ga še nismo imeli. M: Slovenci pa smo ftak narod, ki tako rad koraka pot zlat* sredine, pa pripšdamo tu- di Srednji Evropi in se nam torej tudi obeta mraz. Na Poljakom da ga že imajo, pravijo, povprečno 40° ga imajo vsak dan in stokajo, da ga že dolgo n:ao imeli takega. Avatrijci in Madžari so pri vsem tem Še vedno točni: od. 1860. leta še nismo imeli takega mraza, pravijo. In da bo prišel še mralejfti mrazov m val, ki bo potipai tudi verne Kranjce. A mi ne vemo, korpu b: verjeli in kako da je res z nami. Vemo e stvari, ki jih sami čutimo ali vidimo. N. pr. sledeče: Da premoga ni in fii. Malo ga je, a premalo. In tako cene vidno naraščajo, kritični položaj Ljubljančanov Izkoriščajo trgovci s premogom in navijajo cene. Celo premogar, ki vozi premog na vozovih v vrečah po mestu, zna izrabiti krizo premoga in podraži na svojo pest vrečo premoga kar z^ 10 dinar jev. Zanj, ki v tem mrazu vozi ves zamrzel po mestu, mogoče ni veliko (saj se mu ne posreči povsod), a mi take malenkosti hudo opazimo. Saj tudi ljudje opazijo, ako kflo izmed nas, ki smo v barakah in nam je mraz v telo in v dušo od arda nad življenjem, ako torej kdo izmed nas vzame kos premoga tam, kjer ga je veliko, n. pr. z vagonov za postajo. Opazijo in zgra bijo takega tatu in ga vtaknejo zaukurjeno policij ako celico. Sobe grejejo Um, kjer nas ni in naa ailoma vlečejo vanje. | In tatvine na postaji se množijo, trem tvrdkam s premogom je bilo od decembra ukradenega vagonov nad 87.000 kg. Sodeč po (em številu mora biti ba-rakarjev precej v LJubljani. Zdaj nam je barakarjem na Obali Ljubljanice še zmanjkalo vode. V bližnje hiše amo hodili dealej po vodo, včeraj pa je nek ja na Karlovškl cesti počila vodovodna cev in smo tako ostali vsi prebivalci šentjakobskega dela mesta brez vode. Stranke v hišah so nas kratko odslovile davi: Ni vode ... in smo šli brez vode. Dobro, da Je vsaj snega, ki smo ga pomedll a po-krovov naših barak, dovolj. Topimo ga, da lahko zalijemo krompir. Od mraza je počila cev. Včeraj okrog poldneva je začela na Karlovškl cesti bruhati voda iz zemlje, kjer so položene cevi in voda je poplavljal« bližnjo okolico. Celo V podceatna stanovanja Je tekla, pravijo, 4n da je pri tem neki stanovalec dotičnega stanovanja dejal: Kako mora biti šele onim v barakah! — tako ga Je premrazila mokra soba. Nekega iO-letnega Kosca so morali prepeljati v bolnico spričo vodne poplave njegovega stanovanja. Radi tega defekta na vodovodu so zaprli vodo za ves šentjakobski okraj in tako Ja ostal ves del mesta od Starega trga naprej proti morostu brez vode. Mestna občina Je dala na razpolago vodne škro-pilnike, ki Jih rabi poleti za škropljenje ulic; a temi dovaža-jo temu okraju vode. , Take stvari, vidite, mi barakarji opazimo. Za mraz, ki nam ga obetajo za prihodnje dni, bomo vedeti šele ko bo tu; Na t# govorice, ki jih trosijo vremenoslovci, ne damo nič. Rakom naj gredo žvihgat. Beograd dobi novega ksmiaarja? Beograd, 12. febr. 1929 Znani industrijalec Miloš Kavčič je bil v avdijenci pri kralju. Savčlč Je bivši demokrat, ki je pred meseci trudil poravnati spor med vlado In opozicijonalno kmečko-demokratako koalicijo. Sedanjo njegovo avdijenco pa spravljajo v zvezo z beograjsko občino. Po avdijenci ae Ja namreč Savčlč mudil pri ministrskem predsedniku Peri žlvkovi-ču, nato pa še pri dosada beograjskem županu dr. Kumari udi ju. Vse ta obiske razlagajo tako, da bl morda 8ev*ič postal komisar beograjske občine. Finančni minister ftverljura Je sklenil, da ae za januar Iz-l4očajo dnevnice v aam bivšim poalancem. ^^ Preraton ministrstva znala 110 milijonov dinarjev, proračun prometnega minlatr atva pa ao včeraj obravnavali 1 minister in prumetoi minister Korošec s svojimi načelniki pozno v večer. Kljub hudim potrebam se je po navodilu finančnega ministra moral proračun znatno znižati in bodo morale letos od pas t i iz rednega pro rgčuna vse investicije. Zadnji dnevi razbojnika i^rpAAfti Malega in tovarišev. Zagreb, U. febr. 1929. Popoldne ob 2. je Imel sodni stol plenarno sejo, na kateri so obravnavali o usmrtitvi Prpiča in tovarišev. Potrdili eo obsodbo ter akt o kraljevi delni pomilostitvi. Dan usmrtitve že ni določen, a se bo bržkone izvr-lila v petek, ako dospe do takrat krvnik Hart in pripravi vse za justifkiranje. Govori se, da sta določena dva senata s tremi sodniki in enim zapisnikarjem za justifikacijo. Danes je bila pri Prpiču Malem njegova aestra s svojim sa-j ročenoem. Takoj spočetka ju Prpič ni mogel spoznati ker se niso videli 11 let. Ob ločitvi pa so se spet prijazno poslovili. PrpiČeva mati je brzojavila svojemu sinu, da mu pošilja svoj raaterinakl blagoslov in ga prosi, naf se ^kesa svojih zločinov in naj se spove. Tako bodo čez par dni na dvorišču zagrebškega sodišča zanihala štiri trupla na štirih veša-lih. Zgodaj zjutraj že bodo luči obsevale tisto dvorišče in is svojih oeiic bodo stopali na mo-rišče Pavle Prpič, Mijo Vrbanoc, Nikola Brdarič in Marijan Krm-potič. Mijo Vrbanec ae neprestano hrabri, pripoveduje, da bo junaško gledal smrti v obraz in da se ničesar ne boji. A tudi ostal! tovariši, Franjo Smojver, Ibra-him Krkič in Nikola Budak, ao se hrabrili in se kazali neustrai-ne, ko pa so prejeli pomilostitev kralja, so skakali veselja. Človek take rad šivi, četudi živi do smrti v zaporu. Bili so roparji, imenovali so se "gorski tiči". PrpiČ, nazvan Prpič Mali, Jim je bil vodja. Majhen človek nemirno mežikajočiml očmi, ki mu ni videti, da bi bil storil to-llko zločinov, ki je zvršil 11 raz-bojništev, naglo, drzno, amelo ln spretno, terorizira za par dinarjev celi) družine ln hladnokrvno fn brez premisleka ubije osem ljudi. Drugi niso marali zaostajati za njim Ta jih jI ubil o-sem, drugi tri, tretji pet Itd., vsi skupaj strahujejo cela vasi In potem jih lepega dne na srečo prebivalcev ujamejo orožniki. Preiskava. Pa so padli skoro na kolena. Wti eden nI maral priznati svojih grehov. V ropanju so si -delili krvavi denar, zaporu, v preiskavi so valili vso krivdo drug na drugega. Ven dar je sodišče obsodilo šest na smrt. .Ostala je vera v kraljevo milost, ki je dva res pomllo-stila. Štirje pa čakajo na vrv. Zakrknjeni so še sedaj. Vrbanec je v razgovoru osoren in mrk. Nt mara sentimentalizl-ranja. Navidezno Je apatičen napram vsemu. Njegova pri-rodna drzaoet ga še ni zapusti la. Krmpotič je mirnejši, pripravlja se na zadnji korak in ne upa več, da bi mu mati pri km Ijici izprosila pomilostitev. Bo-lehen in potlačen spušča glavo na prsa, oči so mu postale še bolj srepe, kretnje nervozne, zamišljeno gleda v strop, boji se ... on, morivec, ae boji vrvi na svoj vimt. Krvnika ao poklicali z brzojavko. Mudi ae sodišču, razboj nikom se ne mudi. VJada za delavce v tujini. Beograd, 12. febr. 1929. Naša vlada nameniva sklenit z državšmi, > katerih so zapo- rtOBVlTA (Nadaljevanja t t. atraat.) Števil« delavcev v evtomefcifakl >, Industriji. Vprašanje: Izvoliti naveati približno število delavcev zaposlenih v avtomobilski induatriji, vštevši profesionalne šoferje, delavce v garaži h Itd. — K. V., Chicago, lil. ' Odgovor: Let* 1927 je bilo zaposlenih v avtomobilski industriji (v najširšem zmialu) nekaj več od 3£M»000 ljudi. V to števUko je vjitetih 900,000 profesionalnih fcrferjev ošabnih avtomobiiov, tovarniški delavci, delavci v garažah itd. R«r sun teh je tik> Indirektno zaposlenih v tej industriji »70,000 delavcev (drvarjev, orodarjev, steklarjev, usnjarjev itd.) Ničvredne delnice. Vprašanje: Kupil sem pred dvema letoma neke petrolejske delnice (oll shares) od newyor-škega "brokerja". Zasigurali ao me, da bom vsako leto diblval dividendo od $2 za delnico. Ker qisem do sedaj dobil niti enega centa dividende, bojim se, da aem nepremišljeno investiral svoj denar in da morda je vse zgubljeno. Kje naj poizvem. kaj je na stvari? — A. D., New-ark, N. J. Odgovor: Ako pišite na naslov "Wall Street Journal. 44 Broad Street, New Vork City" in, priložite povratno kuverto s znam ko, Vam to podjetje odgovori in poda informacije o družbi, katero ate vložili svoj denar. Poročali Vam bodo, da-11 je U družba plačala kake dividende v prošlosti in da.ll je upati, da jih bo v bodočnosti, kakor tudi Vam bodo poročali, kak glas uživa do-tična družba v poslovnem svetu. The Better Business Bureau, 280 Broadway, Nevv York City, je druga organizacija, ki utegne :metl informacije« ako ae dotlč na drušba nahaja med sumljivi mi ustanovami. Ta organizacija namreč vodi neprestano borbo preti vsakovrstnem nečednim podjetjem. Poduk mehanike za poljedelce. Vprašanje: Kja bi ae mogel človek, ki zpa angleški, naučiti farmareke mehanike —- kako popraviti plinaki stroj, brigati se sa pumpe ln vodni sistem, zvariti raane kovine, popraviti traktorje itd.? — 0. L., Brew ster, N. Odgovor: Poljedelska šola Cbllege of Agriculture v Ithaka, N. Y., vzorituje brezplačne tečaje za farmarsko mehaniko in ima lepe delavnice za rabo učen cev. Tu a« podučuje farmarsko tesarstvo, . konstrukcija iz cementa, kovaštvo, popravljanje konjskih oprem, zvarjanje kovin, popravljanje poljedelskih strojev in rasni drugi koristni MM;1 V drugih državah slišne jh>I je-delske šole nudijo kratke praktična toča j e za farmarje » mehaniki. Kaj Je aker? Vprašanje: Koliko znaša a-ker zemlje v primeri z evrop-skimi merami? —« A. B., El)r, Minn. Odgovor: Aker (aere) je enota za merj«nje površine, k se rabi v Združenih državah. O-rlginalno ao to mero prinesli an gleški naseljenci in Ja izvorno predstavljala površino, ki jo en človek nor« preoratl v socml dnevu s pomočjo dveh volov Zakoniti site i- (statutu nerel znaša 4,5*0 kvadratnih čevljev ali 4*40 kvadratnih Jartov. Aker je približno enak štirim i ■ tinam hektarja. MO akrov J« ena kvadratna milja. V Evropi se čim dalje bolj rabi matrični sistem. Hektar je stoti del kvadratnega kilometra Deli se v 100 arov in ar Je enak 100 kvadratnih metrom. 1 hektar Je enak 2.471 akrov oziroma en aker Je enak 0.4047 hektar Jev. 10 akrov Je priblišno enako 4 hektarjem. " Vzlk matričnemu sistemu, k J« mnogo bolj praktičen, ee tud v Evropi še vedno vzdržujejo stare mere, kot na primer nemški Morgea U 40 akrov), av. eiijakl Joch (1.42 akrov), ru.ka DeajaUaa (2.70 akrov) itd. Na-še "jMiro" ali dan oranja razlikuje ae v peedimh pokrajinah KataetrsJao jutro, ki J« alažllo kot merilo aa ssmljlški kataster MZNEVESTI OBVEZNICE DRŽAVE K>WA ZA GRADNJO CEST NEUSTAVNE. Tako Je odločilo najvišje državno l)ee Moinea. l«wa. — Legiala- tura države Iowa je sprejela predlogo, da se izda za sto mili-onov dolarjev obveznic za gradnjo ceat. Naloži naj se potrebni davek, da Be zgradi prva serija ceat v teku Šest let. Proti temu zakonu so nekateri davkoplačevalci vložili ugovor. Zadeva Je šla skozi vae inštance ln končno doapela pred najvišje državno sodišče. To sodišče, ki obstoji iz sedem članov,« je soglasno izrOk-o, da je ta postava neustavna. Nova čikaška Ječa na ogled ob-člnatvu. Chicago. — Poslopje nove p-krajne ječe ln justične palačo na mestu starega Bridewella, 28. cesta ln So. Callfornia ave., je dodelano in je zdaj štiri dni — od Četrtka zjutraj do nedelj* zvečer — na ogled občinstvu. Pričakujejo, da si najmanj 100,-000 oseb ogleda Ječo, ki je 'fnaj-boljša" na svetu. Ogromno poslopje, ki je stalo sedam in pol milijona dolarjev, bo uradno odprto 1. aprila. Plaz povzročil železniško nesrečo. Spokane, Wash., 7. marca. — Sneženi plaz, ki je pridrvel s hriba j« včeraj prevrnil tri lezniike vagone po nasipu, ko se Je potniški vlak Great North em železnice približal tunelu pri Single Shotu. Pri tem so bili trije potniki ubiti in nad dvajset drugih je bilo ranjenih. ^mmmmmrnmmmf^mm r rENAf&LADKORJU JE JPADU. " T t Na, JnjOa v letih. New York, N. Y. — Cen* zs sto funtov sladkorja je padla sa petnajst centov. Zdaj atane vreča sladkorja, ki tehta ato funtov, $4.76. Ta cena velja za zmleti in očiščeni aladkor. V oaem letih še ni bil aladkor tako po ceni. . Padec cene je povzročila konkurenca, ki je pričala ob Pacifiku. Pešar uničil trgovski dal me«U. Toamhavvk, Wis., 7. marca. — VČaraj js naatal požar v trgovskem delu mesta, ki je uničil Mitchell hotel ln dvajset drugih poslopij. Močan veter je oviral gasilce pri rešilnem delu in Šele po vettiraam naporu se jim je posrečilo omejiti požar. Skoda se ceni nad pol milijona dolarjev. « Cm* rmmwi at m-trn* s tozadevno pogodbo a Francijo, bo Francija zaposlovala naš« de-tovce namesto Italijanskih. Je enako I.7S akrov. škbaki "dan oranja ' Je enak kataotralnemu jutru. tU*- $ t Oaa, Uaea to St., Oaa *m SS«ai« Vellaf. fl UraS Uke ImS |1mw UM vtaSI » MMtoto vleš ------ s^mhJi ma .aav« m AS«m to Wi i^NtoS. OrMto hm.. _ Wileaa Ahi , (pp|$Vi Sto« toSMOtatoi «MV to e. V «to*u«ea marn TMon TrmffU Dtfimritmmi, Csnlrml Š2S0, aa NaJMJšn ponlužbn v vso kraje HiicaAkafa ostMlJn 4m mm h II nn m mmrn ut 50c ZAJEDALCI—povest ta slika skritega življenja slovenskih delavcev ▼ Asnsrtd, vredna |L75-aedaj^...------------- ..........•••••••••••••. ................50c mom POGINU n s liku Iva in krasna povest, spisal dobrocnanl pisatelj Uptan Sinclair, poslovenil L Molek, vredna $1.00 sedaj_____________________We To, a^ftsna asaa Je veljavna ed 1. novembra 1928 pa de I. oprite 1929. Odtrgajte ta listek, priložite potrebno evoto v pleme In pošljite na Napočil je dan, eiv, mrsev. Cotn je plaval pred evešlm vetrom ln kompas je oznanjal, da voslva v smeti, v kateri-bi lahko doepeta na Japonako. Daai aem Imel debele rokavice na rokah, me je zeblo v prsta; roka me je bolela od vednega krma ran ja. noge eo bile vee premrzle In goreča eem šelel, da U sesljalo aolnce. Pred menoj pa je na dnu čolna Mtata Maud. Bita je hvala Bogu ne toplem, kajti pod njo In okrog nje so bde debele odeje. Vrhajo aam jI potegnil čes obraz, da bi jo očuval pred nočnim hladom; savoljo tega nieem videl drugega kot najasae oriee njene poetave in svitlo-rujave laaa. Id so, okrašeni po srečni vlogi, valovali Izpod odeje. Dolgo aem srl na njo, oči eo mi kar obetale ne Um edinem vidnem znaku; tako je mogel gledati aorao človek, v čegar očeh je bita ona najdragooeneJSe atvar na avotu. Moj pogled je Ml tako vstrajea. da ee je napoaled zganila pod odejami; zgornji del odeje je ie ogrnila In naamejata ae mi je, daai je fenola oči še vedno PK08VSU, 26»7 8. Uwndale Ave., Chicago, ID. PHtaftane vam pošiljam svoto $-----— kot naročilo sa eledeče knjige "Z Bogom, Lucifor," aem šepnil aam pri sobi, ko sam narahlo zaprl vrsta. ✓ Tudi etreliva sera si moral dobiti; to je bilo kaj lahko* daai aem moral zavoljo tega eto-plti ne medkrovne etopniee. Tam ao bili lovci zložili zaboje e strelivom katere so jemali seboj v čolne; komaj dve koraka oddaljen od šumnih gentovoleev eem vsel dva zaboja. Nato je bilo treba apuatiti čoln v morje. Te naloga nI Uko enostavna ae enega človeka. Ko aem odvaeal vrvi. aem naj prvo potegnil sprednjo vrv, sa tom zadnjo, da je čoln obviael nad ograjo, neto aem spuščal vrvi, enkrat eprednjo, enkrat zadnjo, vaoko se nekoliko «ev-