Po vsem kulturnem svetu je srdaj že znana strašna vest, da je v soboto, dne 21. oktobra t. 1., ustrelil pisatelj dr. Friderik Adler na Dunaju ministrskega predsednika Karla grofa Sturgkha. Karel grof Sttirgkh je bil rojen leta 1859. v Gradcu in ;e na graškem vseučilišču študiral pravo. Meseca avgusta je vstopil v državno službo na štajerskem namestništvu. Leta 1886. je kot koncipist vstopil v naučno ministrstvo in je bil dve leti pozneje imenovan za ministrskega podtajnika. Izstopil pa je kmalu nato iz državne službe in je bil leta 1891. v veleposestniški kuriji izvoljen v štajerski deželni zbor. Leta 1894. je bil feot dvorni svetnik pokiican v naučno miriistrstvo in je dobil referat o srednjem šols tvu. V tem času — bilo je leta 1896. — se je vršila v državnem zboru tudi znana razprava o celjski slovenski gimnaziji, zaradi katere js padlo Windšschgratzovo koalicijsko ministrstvo. Po tem dogodku je grof Sturgkh zopet izstopil az državne siužbe in odložil svoj državnozboi-ski mandat. Isto leto je bil pa izvoljea zopet v veleposestniški kuriji v štajerski deželni zbor. Pod Badenijem je bil grof Sturgkh leta" 1897. zopet po veicposestvu izvoljen v državni zbor. Po Badenijem padcu zaradi nemške obstrukcije se je grof Sturgkh decembra meseca leta 1897. pogajal z njegovim nasiednikom baronom Gautschem glede opustitve nemške obstrukcije in zopetne otvoritve državnega zbora. Pogajanja so ostala brezuspešna. Ko je za Gautschem prišel februarja meseca iela 1899. Thun, je bil Stiirgkh proti vsakaterim pogajanjem. Za Claryjevega rninistrstva je Sturgkh posredoval za obustavitev miadočeške obstrukcije, a ko je leta 1901. prišel Koerber, je bil grof SiUrgkh za državno gospodarsko kompromisno politiko. Isto leto je postaž tajni svetnik. Leta 1902., ko je prišlo zopet na dan vprašanje celjske slovenske gimnazije, je predlagal Stttrgkh, naj se celjske slovenske paralelke pretneste v Maribor intam ustanovi samostojna slovenska g i m n a z i j a, Predlog je bil sprejet v odseku, a je propadel v zbomici z glasovi klerikalcev in Italijanov. Za posvetovanja o vclilni reformi je bil Sliirgkli proti splošni volilni pravici. Leta 1907. je kandidiral v okraju Radgona—Fehring— Cmurek, a je propadel. Dne 10. februarja kia 1909. je bil grof Stiirgkh kot naučni minister poklican v Bienertovo mifihtrstvo. Meseca junija istega leta je prvikrat prcdložil zbornici predlogo o ilaiijanski pravni fakulteti. Naučni minister je ostal tudi poteni, ko je Bienertha nasledil Gauhch. Grof Sturgkh je kot aaučni minister stopil v ožje .stike s klerikainimi in krščansko - sccialiiimi strankami.. Prvo znamenje te njegove nove orientacije je bila zitvoritev učtiih zavodov društva nFreie Schule". — Dne 31. okiobra leta 1911. je bil sam imenovan za ministrskega predsednika.