oktober 2023 oktober 2023 brezplačno 03/2023 Poštnina plačana pri pošti 3220 Štore 1 kazalo KOLOFON Odbor za izdajo časopisa si pridržuje pravico do sprememb in krajšanja prispevkov, če je le-to potrebno. Prispevke s fotografijami pošljite na elektronski naslov: obcina@store.si, ajda.vrbnjak@store.si . Zaradi predvidenega izida naslednje številke v decembru 2023 pričakujemo vaše prispevke do 15. novembra 2023. Odgovorna urednica: Mojca Rožman Prispevke lektorirala: Mojca Rožman Uredniški odbor: Rosvita Jager Mojca Rožman Verica Štante Ivanka Tofant Dušan Volavšek Foto naslovnice: Ajda Vrbnjak Foto zadnja stran: Rosvita Jager Prispevke zbrala: Ajda Vrbnjak Priprava za tisk: Grafika Gracer, d.o.o. Lava 7b, Celje Štorski občan izhaja v nakladi 1800 izvodov. Poštnina plačana pri pošti Štore. Na osnovi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. l. RS št. 89/98, 17/00, 19/00, 27/00, 66/00) se za glasilo plačuje 22 % davek na dodano vrednost. 2 3 13 22 37 39 41 42 43 45 50 62 Aktualno Zgodilo se je O delu društev Znan obraz Zanimivosti Živimo zdravo Dogajanje v Domu Lipa Duhovne strani Srebrne niti Utrinki iz osnovne šole in vrtca Koledar dogodkov OBČINA ŠTORE Udarniška ulica 3, 3220 ŠTORE E: obcina@store.si T: 03/780 38 40 www.store.si Uradne ure in uradne ure po telefonu: ponedeljek: od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00 sreda: od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00 četrtek: odprta samo sprejemna pisarna petek: od 9.00 do 13.00 Uradne ure župana Mirana Jurkoška: ponedeljek-četrtek: od 7.30 do 9.00 sreda: od 15.00 do 17.00 KRAJEVNA SKUPNOST SVETINA Svetina 6, 3220 ŠTORE T: 03/780 38 40 Uradne ure krajevne skupnosti Svetina: po predhodnem dogovoru na T: 031 851 695 (Gregor Vrbovšek) M: vrbovsek.gregor@gmail.com oktober 2023 Razvojni projekti v Štorah Na območju občin Celje, Laško, Štore in Vojnik si je Lokalna akcijska skupina Raznolikost podeželja s pripravo Strategije lokalnega razvoja začrtala nove razvojne cilje do leta 2027. Za uresničevanje zastavljenih ciljev iz Strategije se bodo prvi javni pozivi za sofinanciranje projektov zvrstili v letih 2024 in 2025. Na prihajajočih javnih pozivih bodo prednostno podprti projekti s področja lokalne samooskrbe s hrano, razvoja trajnostnega turizma, ohranjanja naravne in kulturne dediščine, razvoja osnovne infrastrukture in pametnih vasi ter vključevanja ranljivih skupin v družbo. košarkarsko igrišče v športnem parku na Lipi. Aktiviranje urbanih območij je projekt, ki se je zaključil junija, aktivnosti pa so bile usmerjene na področje lokalne oskrbe in vključevanje ranljivih skupin. Kmetijska zadruga Laško je v Štorah pri zdravstvenem domu postavila prodajni avtomat, v katerem so vam na voljo lokalni pridelki in izdelki. Vabljeni k nakupu. LAS sodeluje tudi v dveh mednarodnih projektih, ki sta vsebinsko usmerjena na področji ekološke hrane in zelišč in poleg slovenskih povezujeta tudi partnerje iz Bolgarije. V projektu Eko gajbico, prosim! sodelujejo Ekološka kmetija Očko, Občina Štore, Osnovna šola Vojnik, Kmetijska zadruga Laško in Občina Vojnik. Občina Štore je v sklopu projekta kupila dva prodajna zabojnika, ki sta nameščena poleg trgovskega centra Mercator na Lipi in bosta namenjena prodaji lokalnih izdelkov in pridel- Na območju občine Štore je bilo v zadnjem letu uspešno zaključenih več projektov, ki so kandidirali na javnih pozivih LAS Raznolikost podeželja za sofinanciranje. Izvedeni projekti bodo v občini prispevali k boljši kakovosti bivanja prebivalcev in obiskovalcev. Na Svetini je bilo v sklopu projekta Avtodomi urejeno počivališče za avtodome, ki bo omogočilo parkiranje in prenočevanje popotnikom z avtodomi, ki si bodo lahko ogledali zanimivosti v občini Štore. Projekt Podjetno na koš je aktivno vključil podjetnike in športnike, eden glavnih rezultatov projekta pa je obnovljeno 3 A K TUAL N O kov. V projektu Ko zadišijo zeli … sodelujejo Ekološka kmetija Habjan, Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, Plahtica d. o. o., Občina Laško in Občina Štore. Občina Štore je v okviru projekta uredila povezovalno pot med naseljem Lipa in spodnjimi Štorami. Več informacij o delovanju LAS Raznolikost podeželja in o izvedenih projektih je na voljo na spletni strani www.lasraznolikost-podezelja.si. Vse dodatne informacije lahko prejmete po e-pošti las@raznolikost-podezelja.si ali na telefonsko številko 03 425 64 66. Vabljeni k sodelovanju. Primož Kroflič Foto: LAS Raznolikost podeželja Kmalu zaključek projekta »Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v porečju Savinje – Občina Celje, Štore, Vojnik« Projekt občin Štore, Celje in Vojnik, katerega namen je izgradnja komunalne infrastrukture za odvajanje in čiščenje odpadne vode s ciljem varovanja in zaščite vodnih virov in zmanjšanja vplivov na okolje, je v zaključni fazi. V Štorah je zgrajenih več kot 7000 metrov kanalizacijskega sistema in štiri črpališča. Izvajalec del je podjetje VOC Ce- 4 lje Vzdrževanje in obnova cest d.o.o.. Gradnja je bila v naši občini razdeljena na dva sklopa. To sta, od skupno osmih sklopov, ki jih izvajata tudi občini Celje in Vojnik, sklopa 6 in 7. Sklop 6 zajema podprojekte Spodnje Štore, Opoka–Prožinska vas in Draga. Za te podprojekte je občina že pridobila uporabno dovoljenje. Sklop 7 pa zajema podprojekta "Štore– Lipa–Pečovje " in "Nad Stolarno–Razgledna ulica". Dela na oktober 2023 tem sklopu so v zaključni fazi. Do konca leta 2023 bo večletni projekt izvedbeno in finančno zaključen. Vrednost celotne investicije je 2.233.064,68 EUR, od tega je del sredstev iz EU (Evropski sklad za regionalni razvoj) in SLO v višini 1.437.411,90 EUR. Razliko v višini 795.652,78 EUR predstavlja lastno udeležbo občine. Ta se zagotavlja v veljavnem proračunu Občine Štore. Postopek priključevanja objektov na javno kanalizacijo in plačilo komunalnega prispevka je bil podrobneje predstavljen v marčevski številki Štorskega občana, ki je na voljo tudi na spletni strani občine (www.store.si). Benja Hrvatič, občinska uprava Foto: Arhiv Občine Štore Gradnja kolesarske povezave Aktivno potekajo tudi gradbena dela izgradnje kolesarske povezave Celje–Štore–Šentjur. Izvajalec del je podjetje VOC Celje Vzdrževanje in obnova cest d.o.o. iz Celja. Pogodbena vrednost gradbenih del je 8.821.787,93 EUR. Naročnik je Direkcija RS za infrastrukturo, Občina Štore pa v svojem proračunu zagotavlja sofinancerski del v višini 280.717,58 EUR. Projekt sofinancira EU iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Kar polovica povezave med Celjem in Šentjurjem poteka po terenu naše občine. Kolesarska povezava v naši občini v dolžini skoraj 6 kilometrov bo dvakrat prečkala reko Voglajno, in sicer pri Godčevem mostu in v Dragi, v Prožinski vasi pa še Žikovski potok. Ob zaključku te investicije bo omogočena večja prometna varnost eni najbolj ranljivi skupini udeležencev v cestnem pro- metu, kolesarjem. Omogočena bo večja povezanost med sosednjimi občinami, bo pa imela gradnja kolesarske povezave pomemben vpliv na celotno Savinjsko regijo. Benja Hrvatič, občinska uprava Foto: Arhiv VOC 5 A K TU AL N O Zaključek projekta »Ko zadišijo zeli …« hoje ali vožnje ob sami poti postavljena zeliščna korita. Namen projekta je, da se občane spomni na stare čase, ko je bilo nabiranje in predelava zelišč pomembna tradicija. Pomen le-te se zaveda tudi LAS, ki spodbuja tovrstne projekte na področju pridelave in predelave (ekoloških) zelišč. Ajda Vrbnjak, občinska uprava Foto: LAS Raznolikost podeželja Poleti so se zaključila še zadnja dela na projektu »Ko zadišijo zeli …«. V sklopu tega projekta, za katerega so bila zagotovljena sredstva tudi iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, se je uredila cesta in pot s prilagoditvijo za gibalno ovirane osebe. S tem so povezane spodnje Štore, kjer sta železniška in avtobusna postaja, z naseljem Lipa, kjer se nahajajo trgovina, pošta, občina, zdravstveni dom in osnovna šola. Kot že namiguje naslov, so za lepši izgled in popestritev 6 oktober 2023 Otroci naj jedo zdravo in lokalno hrano Lokalna akcijska skupina (LAS) Raznolikost podeželja na območju občin Celje, Laško, Štore in Vojnik je ob zaključku projekta Aktiviranje urbanih območij predstavila izvedene aktivnosti ter rezultate, ki so pustili pečat v vseh naštetih občinah. Projekt je bil namreč usmerjen v spodbujanje prebivalcev urbanih področij in pripravljav- ce obrokov v šolskih in vrtčevskih kuhinjah k uporabi lokalno pridelane hrane, z evropskimi sredstvi pa so uredili tudi kolesarske trase za invalide. Izvedene oziroma organizirane so bile različne delavnice, s pomočjo katerih so se ponudniki lokalne hrane usposobili za skupno trženje. Pripravili so promocijske zgodbe, fotografije in kratke predstavitvene filme, ki jih bodo lahko nadalje uporabili za informiranje o svojih storitvah in izdelkih na spletnih straneh, družbenih omrežjih, dogodkih in prireditvah. Uporabno znanje s področja informiranja in komuniciranja je namreč ključnega pomena, da se dober glas hitro razširi. Dandanes je v množici ponudnikov in močni konkurenci na trgu nujno vedeti, na kakšen način se predstavljati v javnosti, kako izbrati pravo ciljno skupino, kje in na kakšen način tržiti ter kako spremljati učinkovitost izvedenih aktivnosti oziroma promocij izdelkov, pridelkov ali storitev. Ravno iz tega razloga je bil projekt v lokalnih okoljih zelo dobro sprejet, saj je sledil sodobnim trendom trženja ter sodelujoče opolnomočil s praktičnimi nasveti ter foto in video materialom, pripravljenim za distribucijo. Usposabljanja in praktične kuharske delavnice Ob podpori evropskih finančnih sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj je bil izveden nakup štirih stojnic ter štirih prodajnih avtomatov, prav tako je bil opremljen manjši Turistično informacijski center v Vojniku. Prebivalcem urbanih območij in zaposlenim v javnih kuhinjah so predstavili ponudbo lokalne hrane, za zaposlene kuharje in kuharice oziroma pripravljalce obrokov v šolstvu so bila organizirana usposabljanja in praktične kuharske delavnice, izveden je bil natečaj za pripravo jedi iz lokalnih surovin, ki je k sodelovanju pritegnil tudi gostince. Delavnice za ravnatelje in vodje prehrane o možnostih uporabe lokalne hrane v šolah in vrtcih ter korakih do vzpostavitve trajnih partnerstev s ponudniki z območja LAS so zaokrožile celoto, ki vodi do dolgotrajnejšega sodelovanja med vsemi deležniki projekta, njihovega povezovanja ter nenazadnje do razvoja dejavnosti in lokalnih okolij. 7 A K TUAL N O Skupna promocija in povezovanje Prodajni avtomati Eden izmed glavnih ciljev projekta je bil tudi oblikovati mrežo lokalnih akterjev, ki bodo s skupnimi aktivnostmi poskrbeli za celovito rast in razvoj območja. Vključeni v mrežo bodo ob medsebojni podpori in dobrem sodelovanju odkrivali ter delili dobre prakse, kako biti v svojem poslu, ki je usmerjen v ponujanje lokalnih izdelkov na trg, čim bolj prepoznaven in inovativen. S skupno promocijo bo učinek še boljši, zato se vsi dobro zavedajo pomembnosti sodelovanja in izkazovanja podpore ter pridobivanja znanja za krepitev neformalnih kompetenc za lažji obstoj na trgu podjetništva in kmetijstva. Kmetijska zadruga Laško je v projektu Aktiviranja urbanih območij sodelovala v povezovanju lokalnih partnerskih kmetij. Z nakupom štirih prodajnih avtomatov je pripevala k ponudbi lokalno pridelanih živil. Kolesarske trase za invalide Obenem je projekt opozarjal tudi na pomen varovanja okolja in sobivanja z naravo ter razvijal in promoviral programe aktivnega vključevanja ranljivih skupin v družbo. Zavod Vozim in Društvo paraplegikov sta na primer v okviru LAS aktivnosti, poimenovane Kolesarji brez ovir, poskrbela za vključevanje invalidov v lokalno okolje in osveščanje mladih o pomenu gibanja s poudarkom na kolesarjenju. Kupili so štiri ročna kolesa za invalide, ki bodo na voljo za brezplačno izposojo, in pripravili 3 kolesarske poti za invalide kolesarje, saj je telesna aktivnost odličen temelj dobrega počutja in splošnega zdravja vseh, še posebej pa tistih, ki se soočajo s fizičnimi in zdravstvenimi ovirami. Več informacij: https://parakolesar.si/kolesarske-trase/ Zadani cilji v okviru projekta Aktiviranje urbanih območij, kot so spodbuditi lokalno trajnostno oskrbo na območju občin Celje, Laško, Štore in Vojnik, prispevati k uresničevanju načel kratkih oskrbnih verig ter ranljivim skupinam zagotoviti kakovostno, zdravo in uravnoteženo prehrano s spodbujanjem naročil sezonskih, ekoloških in kakovostnih živil lokalnih ponudnikov, so bili izpolnjeni. S tem se je uresničila tudi vizija o ustvarjanju lepšega in boljšega vsakdana prebivalcev lokalnih okolij. V Občini Štore tako že lahko nakupujete ekološko pridelana živila na eni lokaciji, in sicer: ŠTORE - Zdravstvena postaja Štore Nakup je možen z gotovinskim plačilom, kmalu pa bo omogočeno tudi plačilo z bančnimi karticami. Lokacije izven občine Štore: *LAŠKO – mestna kolesarnica, Trg svobode 8, 3272 Laško VOJNIK – Squash klub Vojnik NOVA CERKEV – pri mežnariji na trgu V ponudbi vseh izdelkov najdemo nabor naših mesnih izdelkov znamke Okus nad okusi, kokošja jajca hlevske reje s certifikatom brez GSO, izdelke s certifikatom Okusiti Laško, ekološke izdelke, mlečne izdelke (skuta, sir, jogurt, štruklji), čaje, sokove (domač jabolčni sok), domačo marmelado (iz sibirskih borovnic), gobe (bukov ostrigar), prehranski dodatek,… Sodelujoče partnerske kmetije so: Kmetija Slapšak (Jernej Slapšak) – Občina Laško Kmetija Pr` Kofetl (Silva Kajtna Poženel) – Občina Laško Kmetija Zeme (Tomaž Zeme) – Občina Laško Eko kmetija Tomič (Aleš Tomič) – Občina Laško Kmetija Knez (Ivanka Knez) – Občina Laško Kmetija Korbar (Feliks Korbar) – Občina Laško Krpanov Grunt (Boža Herek) – Občina Laško Kmetija Kroflič (Primož Kroflič) – Občina Štore Kmetija Plahtica (Plahtica d.o.o.) – Občina Laško Vljudno vabljeni k nakupu. Maja Robič, KZ Laško Foto: LAS Raznolikost podeželja Osnove temeljnih postopkov oživljanja ob srčnem zastoju pri odraslem V junijskem prispevku smo vas seznanili s prepoznavanjem in ukrepi ob srčnem infarktu in možganski kapi, ki med vsemi boleznimi srca in ožilja povzročita največ smrti ali dolgotrajne prizadetosti posameznika. Pri odraslih je srčni infarkt najpogostejši vzrok srčnega zastoja. Osnovni ukrep pri osebi, pri kateri je prišlo do zastoja srca, je izvajanje temeljnih postopkov oživljanja (skrajšano jim rečemo TPO). 8 Kaj je srčni zastoj? Srčni zastoj je stanje, kjer se srce popolnoma ustavi in ne opravlja več svoje osnovne funkcije črpanja krvi po telesu. Organom zaradi tega začne kmalu primanjkovati kisika in hranil, zato pričnejo odmirati. Med vsemi organi so na pomanjkanje kisika najbolj občutljivi možgani. Možganske celice začnejo odmirati že po nekaj minutah brez kisika, po približno oktober 2023 desetih minutah od nastopa srčnega zastoja pa so možnosti, da bo oseba srčni zastoj preživela brez dolgotrajnih posledic, praktično nične, če ne izvajamo temeljnih postopkov oživljanja (TPO). Vsako minuto od začetka srčnega zastoja se brez učinkovitega izvajanja TPO naše možnosti preživetja znižajo za približno 10%. Zgodnja prepoznava srčnega zastoja in hitro ukrepanje sta zato bistvenega pomena za uspešen izid oživljanja. Brez učinkovite prve pomoči tistih, ki so srčnemu zastoju priča, so praviloma neuspešni tudi kasnejši ukrepi v bolnišnici in je dolgoročni izid oživljanja praviloma slab. Priče srčnega zastoja so običajno laiki in ne zdravstveno osebje. V Sloveniji se v povprečju dnevno zgodijo štirje primeri srčnega zastoja. Največ primerov se zgodi v domačem okolju, zato obstaja velika verjetnost, da bomo morali TPO izvajati na družinskih članih, prijateljih ali sodelavcih. Kako prepoznati srčni zastoj in kako pristopiti? Na srčni zastoj pomislimo vedno, ko se oseba pred nami nenadoma zgrudi ali naletimo na osebo, ki ne daje znakov življenja. Za očividca je to zelo stresna situacija. Da bi ostali karseda mirni in učinkovito ukrepali, je koristno, da se držimo kratice »VODDO«, ki nas vodi čez zaporedje TPO. • Varnost – naša varnost, varnost ponesrečenca in morebitnih očividcev je na prvem mestu. Dokler varnost ni zagotovljena, do žrtve ne pristopamo. Nevarnost je lahko očitna (npr. prometna cesta, podivjan pes) ali bolj prikrita (npr. zastrupitev s plinom). • Odzivnost – ko smo zagotovili varen pristop, preverimo odzivnost. To storimo tako, da pokleknemo ob osebi, jo rahlo stresemo za ramena in glasno ogovorimo (npr. »Gospod/gospa, ali ste v redu?«). • Dihalna pot in Dihanje – če se oseba ne odziva, sprostimo dihalno pot tako, da zvrnemo glavo in dvignemo brado ter v takšnem položaju 10 sekund ocenjujemo dihanje. Pri tem se sklonimo tik nad usta osebe, pogled pa usmerimo proti prsnemu košu. Ob tem opazujemo gibanje prsnega koša, občutimo zrak pri dihanju in poslušamo zvok dihanja: - če je oseba neodzivna, vendar diha, pomeni, da je nezavestna - takšno osebo namestimo v stabilni bočni položaj in jo nadziramo do prihoda reševalcev; - če pri osebi, ki je neodzivna, ne zaznamo dihanja, pokličemo 112 in nadaljujemo s postopki TPO. • Obtok – tipanje utripa laikom ni potrebno, saj ni dovolj zanesljivo. Ko smo s pomočjo zaporedja postopkov »VODDO« ugotovili ali posumili, da je oseba doživela srčni zastoj: - pokličemo številko 112 - to lahko storimo sami s pomočjo prostoročnega telefoniranja, še bolje pa je, da to stori drug očividec; - pričnemo s TPO, prav tako lahko nekoga pošljemo po polavtomatski zunanji defibrilator (AED); - če smo sami, osebe s srčnim zastojem ne zapuščamo, temveč do prihoda pomoči izvajamo TPO. Temeljni postopki oživljanja (TPO) TPO so sestavljeni iz stisov prsnega koša in umetnih vpihov. S stisi prsnega koša nadomeščamo funkcijo srca in z vsakim stisom poženemo kri po telesu, z umetnimi vpihi pa v pljuča vpihnemo zrak. Razmerje med stisi in vpihi je 30 : 2 (začnemo s 30 stisi, čemur sledita 2 vpiha). To ponavljamo, vse dokler oseba ne začne kazati znakov življenja, do prihoda reševalcev ali dokler nismo povsem izmučeni. Stise prsnega koša izvajamo v sredini prsnega koša, na spodnji polovici prsnice. Peto dlani naše dominantne roke položimo na prsnico, drugo dlan položimo preko prve in prepletemo prste rok. Globina stisa naj bo 5-6 cm (tretjina prsnega koša), stiskamo s hitrostjo 100-120/min. Ves čas morajo biti naše dlani v stiku s prsnim košem, prav tako pa moramo biti pozorni, da omogočimo popoln razteg prsnega koša po stisu, tako se bo srce lahko ponovno napolnilo s krvjo. Pri stisih morajo biti naši komolci iztegnjeni, izvajamo jih s silo celega telesa, ne le rok, saj jih bomo tako lahko izvajali dlje. Ključno je, da se izogibamo vsem nepotrebnim prekinitvam stisov prsnega koša. Vsak trenutek, ko stisov ne izvajamo, možgani ne dobivajo kisika in hranil. Stisom sledita dva umetna vpiha, ki ju izvedemo tako, da ponovno sprostimo dihalno pot – s prsti roke, ki jo imamo na čelu, zatesnimo nosnici, nato pa s svojimi usti objamemo usta ponesrečenca in enakomerno vpihujemo eno sekundo – toliko, da se prsni koš dvigne. Če imamo zadržke pred dajanjem umetnih vpihov, potem izvajamo samo stise prsnega koša neprekinjeno do prihoda reševalcev. Če je očividcev srčnega zastoja več, svetujemo, da se redno (na 2 minuti) zamenjajo pri izvajanju stisov prsnega koša, saj kvaliteta stisov s časom izvajanja TPO pada. Uporaba AED (AED - avtomatski eksterni (zunanji) defibrilator) Če nam je v času izvajanja stisov prsnega koša in umetnih vpihov drug očividec prinesel AED, ga uporabimo. Sledimo govornim navodilom naprave, ki so posneta v slovenščini in nam pomagajo ter nas vodijo čez celoten postopek oživljanja. Najprej ga vključimo, kar storimo tako, da odpremo pokrov ali pritisnemo gumb za vklop. V napravi najdemo plastični ovitek, v katerem sta dve samolepilni elektrodi. Odpremo ovitek, elektrodi odlepimo od plastične podloge in ju nalepimo neposredno na kožo prsnega koša. Zaželjeno je, da je koža, kamor namestimo elektrodi, suha in neporaščena. Položaj elektrod je označen na ovitku ali na elektrodah – eno namestimo pod desno ključnico, drugo pa pod levo pazduho v višini prsne bradavice, tako se srce nahaja med obema elektrodama. Med nameščanjem elektrod naj druga oseba še vedno izvaja stise prsnega koša. Ko so elektrode nalepljene, bo naprava to zaznala in pričela z oceno srčnega ritma ter nas na to opozorila, zato mora oseba, ki je elektrodi nameščala, ves čas poslušati navodila AED. Pomembno je, da med oceno srčnega ritma prenehamo s stisi prsnega koša. Takrat se osebe ne sme dotikati nihče, da ne bi zmotili naprave pri oceni srčnega ritma. AED bo na podlagi svoje ocene (odvisno od vrste motnje srčnega ritma) priporočil električni sunek, ali pa ne. Če bo električni sunek (defibrilacija) priporočen, se bo naprava začela polniti, utripati bo pričel gumb, s pritiskom katerega bomo sprožili električni sunek. V trenutku sprožitve električnega sunka je AED lahko nevaren tudi za reševalca, zato je pomembno, da se pred pritiskom na gumb prepričamo, da se nihče, vključno z nami, ne dotika ponesrečenca. 9 A K TUAL N O Slika 1: Preverjanje odzivnosti Slika 4: Umetni vpihi Slika 5: Položaj elektrod AED Slika 6: Stisi prsnega koša med lepljenjem elektrod AED Pred pritiskom na gumb pogledamo ponesrečenca od glave do pet, da se ga nihče ne dotika, in vse očividce dodatno opozorimo z glasnim vzklikom »Vsi stran, defibriliram!«. Nato pritisnemo utripajoči gumb za električni sunek. Po izvedeni defibrilaciji sledimo govornim navodilom naprave in nadaljujemo s TPO. Naprava je programirana tako, da bo vsaki 2 minuti ponovno ocenila srčni ritem, zato je pomembno, da jo tudi med oživljanjem poslušamo in sledimo govornim navodilom. Poznavanje temeljnih postopkov oživljanja (TPO) je ključno za vsakogar od nas, saj z njimi lahko rešimo življenje osebi, pri kateri je prišlo do srčnega zastoja. Znanje o 10 Slika 3: Stisi prsnega koša Slika 2: Preverjanje dihanja Slika 7: "Vsi stran, defibriliram!" TPO je potrebno obnavljati, zato izkoristite obnovitvene tečaje, kadar jih organizirajo strokovne službe v vašem kraju. Anže Vindišar, dr. med, specializant interne medicine Oddelek za intenzivno interno medicino Splošna bolnišnica Celje Vir slik: Smernice za oživljanje 2015 Evropskega reanimacijskega sveta [Elektronski vir] : slovenska izdaja / [avtorji angleškega izvirnika Koenraad G. Monsieurs ... [et al.] ; avtorji slovenske izdaje Primož Gradišek ... [et al.] ; uredniki Primož Gradišek, Mojca Grošelj Grenc, Alenka Strdin Košir]. - El. knjiga. - Ljubljana : Slovensko združenje za urgentno medicino, 2015 oktober 2023 Otvoritev Pekarne Štore Nova čudovita pridobitev za občane spodnjih Štor je zagotovo otvoritev nove pekarne, ki se nahaja v bivši gostilni Bizeljčan. Lastnika sta Demiraj Azema ter Bajcar Simone. Prijetno je stopiti skozi njihova vrata in pred seboj zagledati ogromno pekovskih dobrot, napitkov, kavic za na pot, mlečnih izdelkov.... Odpiralni čas pekarne je vsak dan od 5.00 do 22.00, tudi med vikendi. Njihovi telefonski številki sta 070 656 031 ter 040 238 054. Verica Štante Foto: Verica Štante 11 AKTUAL N O Vabljeni v naravo za krepitev duha in telesa – Pričenjamo z jesenskimi vadbami »DIHAMO Z NARAVO!« Po poletnem premoru se Društvo šola zdravja vrača z vodenim sproščanjem v naravi, ki se imenuje »DIHAMO Z NARAVO«. Gre za enourno brezplačno aktivnost na prostem, s katero krepimo telesno in duševno zdravje. Pri projektu se zavedajo, da sodobni človek vse težje pride do občutka miru v sebi. Posledica vse hitrejšega življenjskega tempa je vse bolj nemiren um, saj je živčni sistem podvržen nenehnim dražljajem. Tako so v enourno vadbo vključene tehnike umirjenega giba za razgibanost hrbtenice, dihalne vaje za zavestno poglabljanje diha, meditacija in tehnika t.i. tapkanja, ki še posebej blagodejno vpliva na živčni sistem. Skupek različnih tehnik sproščanja so sestavili z namenom, da bi posameznik lažje prišel do občutka umirjenosti, se zavedal sebe in svojih čustev ter da bi mu osvojene tehnike prišle prav na vseh življenjskih področjih. Aktivnosti projekta »Dihamo z naravo« v letošnjem letu potekajo na 24 lokacijah po Sloveniji. Vadbe potekajo vse od marca do oktobra in so primerne za vse generacije. Po poletnem premoru bodo vadbe enkrat tedensko izvajali v septembru in oktobru z ustrezno usposobljenimi vaditelji tudi v Celju. Vabimo vas, da se udeležite BREZPLAČNE tedenske vadbe Dihamo z naravo, ki poteka v Mestnem parku Celje vsak torek ob 17.30. Več informacij se nahaja tudi na spletni strani: https://solazdravja.com/category/dihamo-z-naravo/. Lahko pa Društvo šola zdravja tudi pokličete na telefonsko številko 059 932 066, kjer vam bodo posredovali kontakte vadečih na izbrani lokaciji. Veselimo se srečanja z vami v objemu narave! Ana Pirih Vadba poteka v objemu narave. 12 Z GODIL O S E JE oktober 2023 V Štorah se je zaključila prva teniška pravljica Občina Štore je podprla gostovanje turnirja in skupaj z domačim društvom Kovinar Štore spisala prvo tovrstno teniško pravljico. Župan Miran Jurkošek, ki je redno spremljal turnir in navijal za domače igralce, je po zaključku finala enic dejal: »Ta turnir je bil več kot samo priložnost za predstavitev vrhunskega tenisa občanom, združil je skupnost in pokazal, kako nam lahko uspe vrhunska organizacija, če se med seboj povežemo. V Štorah se je konec junija odvil turnir serije WTT »Štore Green Steel Open« z nagradnim skladom $15.000. Zmago je slavil Ekvadorec Guillen Alvaro Meza, v dvojicah tenisača s Češke, Matthew William Donald in Jukub Nicod. Sodelovalo je 60 tekmovalcev iz 14 držav, ki so bili nad pogoji v Štorah navdušeni. Teniški turnir je v Štore privabil domače in tuje igralce ter mnoge teniške navdušence. Zato bi se še enkrat rad zahvalil direktorju turnirja, Andreju Hrastniku, in celotni organizacijski ekipi ter vsem ostalim, ki so tako ali drugače vložili ogromno truda in energije v realizacijo turnirja. Prav tako bi se rad zahvalil vsem sponzorjem, ki so finančno podprli ta turnir. V Štorah smo izjemno ponosni, da smo gostili tako pomemben športni dogodek. Šport je bil kljub težkemu delu vedno del nas in trudili se bomo tudi v bodoče, da ostane v naši skupnosti.” Ajda Vrbnjak, občinska uprava Foto: Grega Valančič (Sportida) Na sprejemu v Štorah najboljši mladi rokometaš minule sezone v Evropi, Domen Makuc V torek, 25. julija 2023, sta župan Občine Štore Miran Jurkošek in župan Mestne občine Celje Matija Kovač v občinskih prostorih Občine Štore pripravila sprejem za slovenskega rokometnega reprezentanta Domna Makuca, ki je bil v sezoni 2022/23 izbran za najboljšega mladega rokometaša v Evropi. Domen je star 23 let, prihaja iz Kozine, svoje prve dosežke je proslavil v Rokometnem klubu Celje Pivovarna Laško, kjer je igral od leta 2014 do 2020. Nato ga je pot zanesla v Barcelono, k enemu najboljših rokometnih klubov v Evropi, s katerim je dvakrat osvojil evropski naslov. V zahvalo za vso podporo in veliko nak- podpornik, ki spremlja njegovo bogato športno pot. Želi si, da bi rokomet ponovno zaživel tudi v Štorah, pri tem pa seveda lahko računa na Domnovo pomoč. Ajda Vrbnjak, občinska uprava lonjenost s strani obeh občin je obema županoma poklonil svoja dresa. Zadnje dni zasluženega dopusta je aktivno preživljal tudi na teniškem igrišču v Štorah. Župan Miran Jurkošek je njegov velik 13 Z G ODIL O S E JE Odkritje doprsnega kipa "Celjskega Poldeka" tako ta dan praznoval svoj 80. rojstni dan. Med zbranim občinstvom sta bila tudi Brane Klavžar in Mirko Polutnik, ki sta s "Celjskim Poldekom" sodelovala pri glasbenih nastopih. V avli je bila na ogled razstava s fotografijami s številnih nastopov, v katerih je legendarni humorist med ljudi sejal smeh, srečo in veselje, prikazan pa je bil tudi nastanek doprsnega kipa. Nastajal je več mesecev, pod umetnino pa se je podpisal Denis Vučko, ki je bil prav tako del slavnostnega dogodka. Prireditev je potekala ob prisotnosti televizijskih kamer in fotografskih objektivov, kip pa so ob pomoči župana občine Štore Mirana Jurkoška odkrili soproga "Celjskega Poldeka", Agata Meze, sin Gordan, vnuk Tomaž in vnukinja Zala, na ogled pa je postavljen v avli Kulturnega doma Štore, kjer bo spomin na "Celjskega Poldeka" zdaj živel - večno. Kdo je bil “Celjski Poldek”? V četrtek, 3. avgusta 2023, je bil v naši občini pomemben dan za kulturo. V Kulturnem domu Štore je bil odkrit in predstavljen doprsni kip legendarnega humorista Andreja Mezeta iz Štor, mnogim dobro znanega pod vzdevkom “Celjski Poldek”. To je bila premierna predstavitev doprsnega kipa katerega od kulturnikov, ki so ime občine Štore ponesli izven njenih meja in se s tem v njeno zgodovino za vselej zapisali z zlatimi črkami. Idejni vodja postavitve kipa je bil ob podpori Občine Štore Ladislav Meze, brat "Celjskega Poldeka", ki je ravno ta dan praznoval 80. rojstni dan. Z družino živi v Kanadi in se zaradi zdravstvenih zadržkov žal ni mogel udeležiti tega slavnostnega dogodka, zbrani družini in ostalim povabljenim gostom pa je marsikatero zanimivost in dogodivščino s svojim bratom, legendarnim humoristom, razkril v poslanem videoposnetku. Družino Meze iz Slovenije in Hrvaške ter ostale prisotne je na slovesnosti najprej pozdravil župan občine Štore, g. Miran Jurkošek. Zbrane je nagovoril tudi predsednik PGD Štore, g. Jaroslav Grajžl, ki je bil dober prijatelj "Celjskega Poldeka". V glasbenih točkah sta nastopila Andrej Bremec in še eden v vrsti prijateljev legende humorja, slavni Viki Ašič, ki je prav 14 oktober 2023 Drobna potovalka, moder kmečki slovenski predpasnik, zmečkan klobuk in pisana srajca. To je bil on. Ni kraja, dvorane, telovadnice, skednja, gostilne, pisarne in ulice, kjer se ljudje tudi v najbolj resnih pogovorih niso poveselili z njim, ko so ga zagledali, in se mu nasmejali, kot jih je znal nasmejati samo on. Vzdevek "Celjski" se ga je prijel zato, ker so v njegovih časih Štore spadale pod Celje. Rodil se je 2. februarja 1936 v Dugi Resi pri Karlovcu. Že leta 1950, pri svojih rosnih 14. letih, je postal član gasilske organizacije, prišel v Celje in domovini odslužil vojaško obveznost. Spoznal je dekle, svojo veliko ljubezen, priljubljeno Ago, ki zna o njem povedati same lepe stvari - med drugim tudi to, da je dobro kuhal. Andrej se je z njo poročil in postal ter ostal »naš«. Bil je tako zelo sposoben, da je imel 4 zaposlitve - v Mariboru, v železarni Štore, v EMU, nazadnje do predčasne upokojitve pa še v Cinkarni Celje. Ob delu je bil vnet in prizadeven gasilec, ki je skrbel zlasti za delo z najmlajšimi. Mir je našel kot ribič ob domačih vodah, igral je v dveh godbah. V dobro voljo je spravljal tudi Slovence, živeče v Kanadi, preminil pa je 24. novembra 1988, pri starosti 52 let. Alen Hodžić Foto: Rosvita Jager Šentoščeva nedelja Svetina je znana romarska vas. V vasi na prelazu na nadmorski višini 679m stojita med Ramancami in Velikim Vrhom dve cerkvi. Manjša in po virih starejša je posvečena Svetemu križu, večja, grajena v gotskem slogu in bolj poznana, pa je posvečena Mariji Snežni. Največja cerkev Marije Snežne, ki je tudi največja Marijina cerkev na svetu, je bazilika Marije Velike v Rimu. Njeno ime Marija Snežna ali latinsko Sancta Maria ad Nives je nastalo na podlagi legende. Pod papežem Liberijem, ki je Cerkev vodil od leta 352 do leta 366, je rimski patricij Janez s privoljenjem svoje žene sklenil, da Gospodovo mater Marijo napravi za dedinjo svojega velikega premoženja, ker sama nista imela otrok. Molila sta, kako naj bi ta sklep uresničila. V noči med 4. in 5. avgustom, ko je v Rimu navadno največja vročina, se je zakoncema v sanjah prikazala Marija in velela pozidati cerkev na kraju, kjer bo naslednje jutro ležal sneg. Enake sanje je imel tudi papež Liberij, ki je zgodaj zjutraj šel v spremstvu duhovščine in ljudstva na grič Eskvilin, pokrit s snegom, in tam označil prostor za zidanje Marijine cerkve. Bleščeče beli sneg sredi poletja je v legendi simbol Marijine brezmadežne čistosti. Podobno kot na Svetini so v Sloveniji Mariji Snežni posvečene cerkve ali kapelice na višjih nadmorskih višinah: na Kredarici, na Veliki Planini, v Solčavi, na Krvavcu… Romarji vsa leta prihajajo na Svetino prvo nedeljo v avgustu, zadnja leta tudi na predvečer nedelje. Župljani smo ponosni in veseli na našo Šentoščevo nedeljo, za praznovanje pa je potrebno opraviti veliko različnih opravil. V sodelovanju z gospodom župnikom, dr. Vinkom Kraljičem, sta gonilna motorja in koordinatorja naša ključarja, Franci Videc in Branko Mlakar. Priprave se začnejo že dobrih 14 dni prej, ko je potrebno nabrati zelenja za pletenje kit iz »žingerla«. To delo opravijo pridne žene in otroci, ki so kasneje tudi pletilci kit pri Ivanu in Faniki Ulaga v Svetlem Dolu. Pri sečnji smreke za mlaj vsa leta sodeluje prejšnji ključar, gospod Jože Romih. Drugi možje z gospodom župnikom, ki mlaj blagoslovi, pa sodelujejo pri dvigu le-tega. Župljani iz vseh vasi skupaj očistijo obe cerkvi in župnišče. Gospodinje napečejo kruha in peciva za pogostitev 15 Z G ODIL O S E JE župljanov in romarjev po večerni sobotni maši. Za okrasitev skrbita zakonca Ivan in Fanika Ulaga, domačini pa s svojih vrtov ali z nakupom poskrbijo za zadostno količino cvetja in zelenja. Vsak, ki je pripravljen sodelovati, prispeva svoj delček, da je praznovanje Šentoščeve nedelje lepo, prijetno in slovesno. Letošnja lepa nedelja je bila žal pod vplivom in vtisom katastrofalnih poplav. Tudi vreme je še bilo deževno, zato je bil obisk manj množičen. V soboto zvečer zaradi slabih prometnih povezav ni uspelo prispeti maševalcu, gospodu Franciju Trstenjaku, direktorju Radija Ognjišče. Sveta maša se je vršila v cerkvi Marije Snežne, obe slovesni maši, v soboto zvečer in v nedeljo, pa je daroval msgr. dr. Stanislav Lipovšek. Po sobotni maši, ki smo jo lahko v notranjosti cerkve bolje doživeli, se je toliko zvedrilo, da smo imeli zakusko ob domačih dobrotah in pijači pred župniščem in ob koračnicah Svetinske godbe. V nedeljo, 6. avgusta, žal tudi ni bilo procesije okoli cerkve z Marijinim tronom. Po sveti maši so naši gasilci poskrbeli, da smo se lahko še pred odhodom domov ali v dolino okrepčali s pijačo in hrano pod njihovim šotorom. Šentoščeva nedelja na Svetini je dogodek, ki povezuje, veseli in druži ljudi. Je tudi priložnost za zahvalo, kar se nam v življenju dobrega dogaja, in prošnje za nas in naše bližnje. Je tradicija, ki jo moramo negovati za zanamce. Praznik Krajevne skupnosti Svetina 9. septembra 2023 smo na Svetini praznovali praznik Krajevne skupnosti Svetina. Sicer si je krajevna skupnost za svoj praznik izbrala 29. avgust. Na ta dan je pred skoraj 150. leti v to vas prišel prvi učitelj Janez Rupnik. Pričel je poučevati otroke na tukajšnji ljudski šoli. Širšim prebivalcem Svetine je bila tako omogočena osnovna izobrazba, ki jim je omogočila osebni razvoj ter posledično napredek celotnega kraja. Žal je sodoben način življenja prinesel, da se v družinah rojeva manj otrok kot v preteklosti, zato so se morala vrata hrama učenosti na Svetini pred 17. leti zapreti. Kljub temu pa se z mislimi, kako pomembno je znanje za prihodnost našega kraja in prihodnjih rodov, vsako leto zbiramo in veselimo ob prazniku krajevne skupnosti. S tem dokazujemo, da poleg pridnih rok cenimo učenost in možnosti, ki jih prinaša izobrazba. Praznovanju Krajevne skupnosti Svetina se že več 16 Gregor Vrbovšek Foto: Fanika Ulaga oktober 2023 let tradicionalno pridružujejo pohodniki po Anzekovih poteh, na pohodu iz Laškega na Svetino, kot se imenuje pohod po še enem legendarnem Svetinčanu. Vrhovski Anzek je v naših krajih pustil velik pečat. V svojih aktivnih letih je prepešačil domače in okoliške kraje ter z glasbo razveseljeval ljudi. Igral je v različnih godbah, bil na številnih ohcetih. Na Svetini je naučil igranja inštrumentov mnoge otroke in mladostnike in jim tako omogočil izobraziti se v glasbi. Svetinski otroci takrat niso imeli možnosti šolanja v glasbenih šolah. Tradicionalno se ob prazniku vsako leto zberejo godbe na pihala, v katerih je igral Vrhovski Anzek. Na svetinskem igrišču smo nadaljevali druženje. Okrepčali smo se z okusnim golažem, ki ga vsako leto pripravita utečen kuharski par Vinko Horjak in Jani Jurkošek. Postreženi smo bili še z domačim kruhom, ki so ga spekle gospodinje iz vasi krajevne skupnosti. Ob prijetnem kramljanju se je lep jesenski dan nagibal h koncu. Pohodniki in domačini smo se zadovoljni vračali na domove, saj smo preživeli lepo popolne med dobrimi ljudmi. Gregor Vrbovšek Ko so pohodniki prispeli na sončno Svetino, smo se z našimi krajani najprej zbrali v cerkvi Marije Snežne. Mašo za vse pokojne godbenike svetinske in okoliških godb je daroval upokojeni celjski škof, msgr. dr. Stanislav Lipovšek, sveto mašo je spremljala Svetinska pihalna godba. Po maši smo imeli krajši kulturni program. Združeni godbeniki Svetinske in Laške godbe, godbe z Vrha nad Laškim in Štorskih železarjev so ubrano v uvodu zaigrali par koračnic. Sledili so glasbeni nastopi naših mladih krajanov: Alje Videc, Matevža Vrbovška in Mihe Žlendra. Pozdravne govore so imeli predsednik Krajevne skupnosti Svetina, štorski župan, gospod Miran Jurkošek, in laški župan, gospod Marko Šantej. Kulturni program so zaključili združeni godbeniki. 17 Z G ODIL O S E JE Generacija 1954 9. septembra so se pred Kulturnim domom v Štorah zbrali nekdanji učenci takratne osnovne šole v spodnjih Štorah, generacija 1954. Najprej jih je pozdravila sedanja ravnateljica Osnovne šole Štore Mojca Rožman, nato pa še g. Jože Crnič, ki je bil pobudnik, da je do srečanja sploh prišlo. Verica Štante je bila zadolžena za organizacijo dogodka, ki je v celoti uspel, prav tako je veliko podpore pri organizaciji dajal tudi g. Marjan Mackošek. Ta generacija je bila prva, ki je obiskovala tudi šolo na Lipi, kar pomeni, da so generacija, ki je imela pouk kar na treh različnih lokacijah. Dogodka se je udeležilo 43 nekdanjih učencev in kar težko jih je bilo zbrati za fotografiranje pred staro šolo, saj so med seboj nenehno klepetali in kramljali o starih časih, pa tudi o sedanjih. Po fotografiranju pred šolo so odšli na pogostitev v prostore PGD Štore, kjer so se še dolgo družili v prijetnem vzdušju in ob harmoniki, katere meh je zelo spretno vlekla petošolka Nika Romih. 18 oktober 2023 Srečanje generacije letnika sošolcev, rojenih 1954, pred staro šolo pa je bilo še toliko bolj zanimivo in prisrčno, saj so po skoraj 50 letih lahko sedli v šolsko klop, ki so jo gulili, ko so obiskovali osnovno šolo v Štorah (miza je še dandanes varno hranjena za spomin na pretekle čase). Na njej so bile še dobro ohranjene fotografije, revije, učbeniki in stare knjige iz tedanjega časa. Bil je res lep in nepozaben dogodek, ki je prisotnim polepšal trenutke in obudil spomin na stare čase. Besedilo in foto: Rosvita Jager Peto leto zapored tekli na Svetino Turistično društvo Štore je v soboto, 9. septembra, organiziralo 5. Tek na Svetino. Trasa proge je bila letos nekoliko spremenjena zaradi izgradnje nove kolesarske poti in spremembe lastništva zemljišč ob prejšnji trasi. Razdalja, ki so jo morali tekači premagati, se bistveno ni spremenila, smo pa z novo traso pridobili nekaj višinskih metrov ter več makadamske oziroma gozdne podlage. Na tek se je prijavilo 20 tekačev, od tega le dve ženski. Kmalu je postalo jasno, da bo šlo za hitro tekmo, saj so se na startu pojavili mladi, vendar izkušeni gorski tekači: nadarjena Matija Maglica in Maj Pritržnik ter izjemni Klemen Španring, ki je na letošnjem svetovnem prvenstvu v vertikalu (Innsbruck) z 28. mestom dosegel najboljši slovenski dosežek v tej disciplini. S startom ob 10. uri so se tekači podali na traso in proti cilju na Domu na Svetini. Po približno polovici proge so bili zgoraj omenjeni tekači že precej pred ostalimi zasledovalci, a še vedno dokaj skupaj, nato pa je klanec v drugem delu trase opravil svoje in razredčil tudi to malo skupinico. Po pričakovanjih je na cilj prvi pritekel Klemen Španring, ki je z odličnim časom 34:58.46 postavil tudi nov rekord proge. Dosedanji najboljši čas, ki ga je leta 2020 postavil Nejc Dolanc, je izboljšal za slabih 6 minut. Sledil mu je Maj Pritržnik in s časom 36:32.70 prav tako presegel prejšnji rekord in zasedel drugo mesto. Najmlajši udeleženec letošnjega teka, komaj 16-letni Matija Maglica, je osvojil tretje mesto in s prav tako odličnim časom 39:29.05 presegel prejšnji rekord. Med ženskami je s časom 59:51.53 slavila vsakoletna udeleženka našega teka Tatjana Grajžl, drugo mesto pa je zasedla Urška Lah, ki je s progo opravila v času 01:08:15.29. Tudi vsi preostali tekmovalci so srečno prispeli skozi cilj, kjer so prejeli spominske medalje in okrepčilo. Po razglasitvi rezultatov smo podelili medalje in nagrade najhitrejšim v absolutni ženski in moški kategoriji. Nagrado sta prejela tudi najmlajši in najstarejši tekač. Najmlajši tekač je letos bil že 19 Z G ODIL O S E JE omenjeni Matija Maglica, star 16 let, najstarejši tekač pa je bil redni udeleženec našega teka, Marko Tot, star 64 let. Po podelitvi je sledila malica in druženje v Domu na Svetini. Njihova ekipa je tudi letos (kot vedno) poskrbela za okusno hrano in prijetno vzdušje udeležencev. Izjava zmagovalke Tatjane Grajžl po teku: »Tek na Svetino je zame eden lepših tekov, lepo se je vračati v rojstni kraj, ob progi me vspodbujajo moji navijači, tako je veliko dobre energije. 20 oktober 2023 Glede organizacije nimam pripomb, pridni ste, lepo poskrbite za vse potrebno. Hvala in se vidimo drugo leto! » Prav tako se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali pri organizaciji in izvedbi prireditve. Člani TD Štore se iskreno zahvaljujemo vsem tekačem, ki ste se udeležili našega teka in nas tako podprli pri našem trudu. Brez vas ne bi bilo Teka na Svetino - najboljši ste! Cenimo vašo pomoč in podporo! Vabimo vas, da se nam pridružite tudi na naslednjem Teku na Svetino - 2024! Žan Videc ŠD Jekleni izvedli 2. kolesarski vzpon na Vrunčev dom žensk pa so bili še dodatno nagrajeni. Tudi na najmlajše nismo pozabili in smo jih z manjšimi darilci spodbudili k sodelovanju naslednje leto. Ob ustvarjanju novih poznanstev in deljenju kolesarskih nasvetov se je naše druženje pozno popoldne zaključilo. Športno društvo Jekleni Štore se zahvaljujemo vsem, ki ste se kolesarskega vzpona udeležili, vsem, ki ste prispevali nagrade in okrepčila, in nenazadnje vsem, ki ste pomagali pri uspešni izvedbi našega, zdaj lahko rečemo že tradicionalnega kolesarskega vzpona. Vabimo vas, da se nam pridružite tudi naslednje leto. Vanja Maček V nedeljo, 17. septembra 2023, smo Športno društvo Jekleni Štore organizirali 2. kolesarski vzpon na Vrunčev dom. Ljubitelji cestnih in gorskih koles smo se v kar zajetnem številu zbrali v športnem parku Lipa, od koder smo se, zaradi del na cesti, skupaj podali do štartnega mesta v Laški vasi. Kolesarski navdušenci so tako zrli v prvi resnejši vzpon in se ob skupinskem startu tudi pognali proti Vrunčevem domu na Svetini. Letošnja udeležba je krepko presegla lansko, kar nas zelo veseli, pa tudi vreme nam je bilo naklonjeno. Prvi je na cilj pred Vrunčevim domom prispel v času 24 minut in 4 sekunde, takoj za njim pa so se zvrstili vsi, ki so se že nadejali okrepčila po napornem klancu. Posebej nas veseli, da se tudi otroci niso ustrašili izziva in so pogumno premagovali višinske metre, ki jih ni malo. V cilj jih je pripeljalo kar sedem. Celotna trasa je bil dolga dobrih 6 kilometrov z nekaj čez 500 metrov višinske razlike. Po prihodu zadnjega udeleženca v cilj se je v odličnem vzdušju nadaljevalo druženje, kjer ni manjkalo odlične hrane in hladne pijače. Vsi udeleženci so prejeli medaljo in darilni paket, za kar gre zahvala našim sponzorjem in donatorjem. Prvi trije v kategoriji moških in 21 O D EL U DRU ŠT EV Poletna humanitarnost društva Vera Za člane našega društva pravzaprav ni bilo poletnega počitniškega odklopa od humanitarnih dejavnosti v našem kraju. Že kmalu v začetku poletja, ko so naše kraje zajeli močan veter, neurje in nalivi in ob tem posledično polomili veje tudi v občinskem parku pred kulturnim domom, smo se članice odločile, da priskočimo na pomoč. Vse velike polomljene veje smo pospravile na velik kup, ki so ga občinski delavci potem odstranili. Žal se je nestanovitno vreme nadaljevalo in povzročilo ogromno hudega in škode ljudem in živalim po drugih občinah. Tudi takrat smo se hitro odzvale in začele z zbiranjem najnujnejših potrebščin, ki smo jih predale v zbirni center CZ Celje in PGD Šentjur. Aktivist Ambrož Vahen je zbrano donacijo dostavil na poplavljena območja. veseljem odzvala vabilu, se družila z varovanci in med prisotnimi ustvarila toplo pozitivno energijo. Naše delovanje na področju humanitarnosti in prostovoljstva se nadaljuje in širi med občani ter prinaša ljudem veselje, srečo in nasmeh na obraz. Besedilo in foto: Verica Štante Z velikim veseljem smo ponovno obiskale Dom Lipa. V domski avli je bila prava mala trgovinica, kjer je bilo vse brezplačno, pa še zabavno povrhu. Za starostnike smo zbirale in skrbno pripravile sprehajalne palice, predpasnike, ki so se jih varovanke zelo razveselile, spodnje perilo, spalne srajčke, prtičke, okrasne blazine, nekaj drugih oblačil ter slastno jabolčno pito, pripravljeno izpod veščih rok mojstrice Lidije Šuhel. Za dodatno popestritev sta poskrbela še mlada fanta, naša občana, Matic Fridl in Aleks Blazinšek. Ob prijetni glasbi se je z oskrbovancem doma zavrtela tudi naša podžupanja, ga. Leonida Cmok Kačičnik, ki se je z 22 oktober 2023 Potomka v Kompolah Verjeli ali ne, ampak naša trta v Kompolah, imenovana Potomka, »praznuje« okroglih deset let. Zasajena je bila na odmevni prireditvi na soboto, 1. junija leta 2013, ob prazniku občine Štore. Trta Potomka je dejansko potomka najstarejše trte na svetu, ki raste že več kot 450 let na Lentu v Mariboru. Gre za sorto modra kavčina ali žametna črnina (žametovka), ki velja za slovensko avtohtono sorta. Rodi obilno, zori pozno in je osnova številnim vinom, predvsem na Dolenjskem. Žametovka je osnova vsakega cvička, prav tako jo najdemo v Metliški črnini. Občina Maribor vsako leto organizira dogodek »Rezitev naj- starejše trte« in takrat tudi simbolično podari cepiče – odrezane rozge trte izbranim mestom in krajem po Sloveniji in širše. Leta 2013 se je občina Štore na pobudo Društva vinogradnikov in veliko podporo župana Mirana Jurkoška prijavila in bila izbrana za podelitev cepiča trte. Prvega marca leta 2013 smo na prijetni zimski dan skupina vinogradnikov z županom odpotovali v Maribor na prevzem cepiča. Prestavili smo se na stojnici z našimi vini in domačimi dobrotami. Piko na i je dodal naš spoštovani član Srečko Pajk, ki je s svojimi melodijami očaral obiskovalce. Pozno popoldan smo se tistega dne veseli vrnili v našo občino in cepič ponosno pokazali kar na občnem zboru Društva upokojencev, ki je ravno tisti dan potekal v Kulturnem domu Štore. Nekaj tednov kasneje smo se z mariborskim mestnim viničarjem dogovorili za datum zasaditve in v društvu so ob pomoči občine stekla pripravljalna dela na izbrani lokaciji v Kompolah. Z veliko urami prostovoljnega dela smo pripravili novo domovanje Potomke. Glavni zidar takrat je bil Albin Šuster. Bližal se je dan zasaditve in pripraviti je bilo treba še kup organizacijskih aktivnosti, da je zasaditev lepo potekala. Odzvala so se tudi druga društva v občini in pomagala oblikovati ta praznik. Na tisti prekrasen junijski dan se je začelo dogajati že zgodaj dopoldan. Prišla je takratna vinska kraljica Slovenije Neža Pavlič. Kot gostje so bili prisotni župani sosednjih občin, vinogradniki iz sosednjih društev in mariborski mestni viničar Stanislav Kocutar. Ob pomoči štorskih konjenikov, ki so vinsko kraljico in viničarja pripeljali na prizorišče, se je pričela slovesna prireditev. Svoje so k slovesnosti dodali tudi godbeniki godbe s Svetine, folkloristi in pevci. Poleg kulturnega programa smo slišali tudi veliko pozdravnih besed gostov. Zasaditev je blagoslovil župnik, dr.Vlado Zupančič. Zadnja leta Potomko zvesto opazuje in spremlja viničarje pri opravilih okoli nje župnik Stanko Gajšek. Za gospodarja trta je bil imenovan župan, za skrbnike pa trije viničarji, in sicer Srečko Pajk, Vid Čadej ter Jani Glavač. 23 O D EL U DRU ŠT EV V takratnem govoru se mi je zapisalo, da upam, da bo naša Potomka postala ponos ne samo društva, Kompol, pač pa tudi celotne občine. S veseljem ugotavljam, da je temu res tako. Po zasaditvi se je v društvu odprlo polno dodatnih aktivnosti. Pozimi smo si v kletnih prostorih Kulturnega doma Štore zgradili društveno klet. V letu 2014 smo pripravili okolico trte in dodatno zasadili trte enake sorte. Naslednjo zimo je naš takratni član Vid Čadej pripravil načrt lesene brajde ob Potomki. Skupaj z Milanom Kresnikom sta pozimi pripravila les akacije. V začetku marca 2015 smo postavili brajdo. Zemljišče s trtami smo tistega leta registrirali kot vinograd, kar nam je omogočilo izdajo etikete za vino v skladu z vinsko zakonodajo. Potomki v Kompolah lokacija res dobro ustreza. Ima zelo bujno rast in rodi obilno. Grozdje pridelamo v vino, ki je tipično sortno. Vino ima prijetno aromo in lahkotno rožnato barvo. Nižja alkoholna stopnja in višje kisline pa so idealna osnova za pridelavo penine, ki jo naš kletar Albin Šuster pripravlja zadnjih šest let. Penina ima malce hudomušno ime »Štore 504«. Ob trtah modre kavčine je leta 2018 zrasel tudi učni vinograd, kjer so nasajene najbolj tipične sorte trt za naše področje. Trte v Kompolah zahtevajo veliko dela. Za njih zadnji dve leti odlično skrbi viničar Jani Glavač. Prej sta trte kot viničarja obdelovala še Milan Kresnik in Srečko Pajk. Pri košnji na pomoč priskoči občina Štore. Potomka je mesto druženja in veselja. Zelo kmalu je postala simbol Kompol in celotne občine. Potomka s sabo prinaša življenje, upanje, potrpežljivost, vztrajnost. Rada tudi odpušča, ni zamerljiva, je skromna, upogljiva, pa vendarle trdna in nezlomljiva. Stane Ferenčak Foto: Rosvita Jager Občinsko prvenstvo v streljanju Vsako leto strelsko društvo Kovinar Štore organizira ob prazniku občine prvenstvo v streljanju z zračno puško. To tekmovanje zajema vse starostne kategorije. Interes strelskega društva je pridobiti čim več mladih talentov, kar jih je v Štorah veliko. Imamo pa tudi idealne pogoje za vadbo. Letošnjega prvenstva se je udeležilo 20 tekmovalcev in zastopane so bile vse starostne kategorije. Tekmovanje je potekalo v veselem vzdušju in brez zapletov, vodila ga je izkušena strelska posadka. Dosežene uvrstitve po starostnih kategorijah: Pionirji: 1. mesto Katarina Bratina 2. mesto Tisa Salobir Mladinci: 1. mesto David Gajšek 2. mesto Veronika Šekuranja 3. mesto Jan Fridl 24 oktober 2023 Ženske: 1. mesto Jožica Leskovar 2. mesto Darinka Bratina 3. mesto Leonida Cmok Kačičnik Člani: 1. mesto Gabriel Gajšek 2. mesto Boštjan Bratina 3. mesto Aleš Kačičnik Veterani nad 50 let: 1. mesto Martin Leskovar 2. mesto Marjan Dobovišek 3. mesto Brane Moškotevc Tekmovanja se je udeležila tudi podžupanja Leonida Cmok Kačičnik, ki je podelila tudi odličja. Po končanem tekmovanju je sledilo prijetno druženje, na katerem ni manjkala Branetova harmonika. Naše članice so poskrbele za kulinarične dobrote, za kar se jim prisrčno zahvaljujem. Vlado Bogdanović Vedno pripravljeni… tudi v PGD Štore Še vedno je svež spomin z lanskega poletja, kjer je donela himna olimpijade Vedno pripravljeni, saj se je v mesecu juliju odvijala gasilska olimpijada v Celju. Tudi naše Prostovoljno gasilsko društvo Štore je v prostovoljni obliki prispevalo svoj delček v mozaiku pri uspešni organizaciji olimpijade. Dogodek so zasenčili katastrofalni požari na Krasu. Če povlečem vzporednice med lanskim in letošnjim poletjem, lahko rečemo, da se je zgodba letos na nek način ponovila, sicer v drugačni obliki. V poletnem obdobju se je v našem društvu, kljub dopustom, veliko dogajalo. Na osrednji slovesnosti ob občinskem prazniku smo gasilci dobili nagrajenca. Naš predsednik, tov. Jaroslav Grajžl, je prejel bronasti grb Občine Štore za večletno delovanje na področju gasilstva ter zaščite in reševanja. Na našega predsednika smo ponosni vsi člani PGD Štore in veseli, da ga imamo v svojih vrstah. V času njegovega vodenja gasilskega društva se je postorilo veliko pozitivnih stvari in verjamemo, da bo tako tudi v bodoče. V imenu članov PGD Štore se zahvaljujem našemu predsedniku za ves trud in podporo. 10. in 11. junija nas je čakala organizacija tekmovanja Gasilske zveze Celje, zato smo se z vso resnostjo lotili izvedbe tega dogodka. Po končanem tekmovanju lahko s ponosom trdimo, da nam je organizacija in izvedba tekmovanja uspela, saj so priznanja o dobro organiziranem in izvedenem tekmovanju prihajala s strani Gasilske zveze Celje in društev, ki so na tekmovanju sodelovala. Za pomoč pri organizaciji tekmovanja se moramo zahvaliti podjetju Jančič in ŠD Kovinar Štore, saj sta nam z dovoljenjem uporabe njunih površin omogočila, da so bila prizorišča tekmovanj pokrita za vse kategorije. Tudi s tekmovalnega vidika smo lahko več kot zadovoljni, saj so naše društvo dostojno zastopale tri desetine: ekipi članov A in članov B in ekipa pionirjev. Zelo smo ponosni, da smo v kategoriji pionirjev dosegli odlično 4. mesto, kar je plod pre25 O DEL U DRU ŠT EV Ekipa PGD Štore pri odpravljanju posledic poplav v Nazarjah (foto: Žan Javornik). danega dela mladih deklet in fantov ter mentorjev. Po tem tekmovanju smo se udeležili meddruštvenega tekmovanja v PGD Trnovlje. V popoldanskih urah so na istem prizorišču nastopile tudi naše veteranke in dosegle odlično 2. mesto. Mladina je imela vaje do prve polovice julija. Na zadnjih vajah smo mentorji pripravili zaključne vaje, kjer smo povabili poleg mladine še starše. Naš namen je bil druženje z otroki in starši, kjer smo se vsem zahvalili za sodelovanje skozi celo šolsko leto, obenem pa smo jih povabili na vaje v jeseni. Mladino je presenetilo gasilsko igralo, za kar se zahvaljujemo mentorju Žanu. V času, ko ni bilo vaj, smo se mentorji sestali in pripravili program dela z mladino. Vzpodbudno je dejstvo, da se nam članstvo povečuje, tudi na račun dogodkov, ki sem jih opisal v tem odstavku. V našo enoto se vpisujejo člani vseh starostnih obdobij in upam, da se bo ta trend nadaljeval tudi v bodoče. 15. junija 2023 je v športnem parku Lipa potekal sedmi občinski bazar društev, na katerem je sodelovalo tudi Prostovoljno gasilsko društvo Štore. Predstavniki našega društva so udeležencem predstavili delovanje našega društva in naloge, ki jih opravljamo prostovoljni gasilci. Navzoči so našo predstavitev poslušali z velikim zanimanjem, najbolj zanimiva pa jim je bila predstavitev in ogled novega tehničnega gasilskega vozila GVC-16/15. Tudi na udeležbo na usposabljanjih nismo pozabili. Milan Sarić, Žan Javornik in Aleksander Pesjak smo se v začetku julija udeležili usposabljanja iz vrvne tehnike ob pregradi na Šmartinskem jezeru. Inštruktorja sta nas seznanila z opremo in kako pravilno rokujemo z njo. Naša enota je v začetku avgusta aktivno sodelovala pri pripravah prireditve v Kulturnem domu Štore v čast legendarnemu humoristu iz Štor Andreju Mezetu, ki je bil poznan kot »Celjski Poldek« in je bil tudi član našega gasilskega društva. Na prireditvi so odkrili njegov doprsni kip. Prireditve so se udeležili vsi, ki so poznali Andreja in njegov humor. Lani je brezskrbno poletje postalo zaskrbljujoče zaradi požarov na Krasu, letos pa nas sta doleteli dve naravni nesreči, julijsko neurje in avgustovske poplave. Tovrstne nesreče so 26 pokazale, da znamo Slovenci stopiti skupaj, kadar je to potrebno. Pri odpravi posledic naravnih nesreč smo ne samo gasilci, ampak tudi ostali državljani stopili skupaj in si pomagali med sabo. Teme, ki razdvajajo našo družbo, so bile potisnjene v ozadje, v interesu posameznikov je bila pomoč najbližjim, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki so potrebovali pomoč. V živo in preko medijev smo videli kruto moč narave. Ljudje so v trenutku utrpeli veliko materialno škodo, nekateri so v poplavah ostali v nekaj minutah brez vsega, kar so si ustvarili. Najprej nam je v drugi polovici julija sive lase povzročalo neurje. Močni sunki vetra so na Osnovni šoli Štore in na več stanovanjskih objektih odkrivali strehe, podirali drevesa in povzročili precej škode. V enem tednu je bilo nešteto intervencij, kjer smo gasilci posredovali in pomagali občanom odpravljati posledice neurja. Žal pa z naravnimi nesrečami še ni bilo konec, najhujše nas je še čakalo. Poplave so zajele velik del Slovenije. Za območje občine Štore lahko rečemo, da na srečo Voglajna ni prestopila bregov, tako da intervencij zaradi poplav v teh območjih bi bilo. Kljub vsemu je bilo naše društvo aktivno v širši celjski okolici. Pomagali smo pri evakuaciji v Celju na območju Trubarjeve ulice, Partizanske ulice in Špice. Pri odpravljanju posledic poplav je bila operativna enota PGD Štore aktivno vključena v Nazarjah in Mozirju, po razporedu GZ Celje. Naša operativna enota je svoje delo opravljala marljivo in odgovorno, na kar smo ponosni in se vsakemu posebej, ki je bil v ekipi, v imenu vodstva društva iskreno zahvaljujem za nesebično pomoč. Vsi ste žrtvovali svoj prosti čas, v kritičnih trenutkih ste nekateri priskočili na pomoč tudi v času, ko ste v službi. Veseli nas, da ste nekateri prepoznali naše delo kot koristno in ste nam materialno tudi pomagali. Za lažje delo naših operativcev se moramo zahvaliti za nesebično pomoč in podporo podjetjem Ledek SI za led, s katerim smo si hladili pijačo, Prehrani Tuli za preskrbo operativcev s toplimi obroki, podjetju ŠTORE STEEL d. o. o. za donirane lopate in zaščitne rokavice, Domu Lipa Štore za čiščenje intervencijskih oblačil in bencinskem servisu PETROL Štore za zagotovljeno kavo za dva dni. Posebna zahvala velja Humanitarnemu društvu Vera Štore, članici gospe Lidiji Šuhel za peko okusnega peciva, ki nam ga je skupaj z gospo Verico Štante dostavila v gasilski dom. Še enkrat hvala vsem, ki ste na kakršenkoli način prispevali, da je našim gasilcem od odpravljanju posledic poplav bilo lažje. Društvena taktična vaja PGD Štore (foto: Rosvita Jager). oktober 2023 Tudi september se je pričel zelo živahno. 2. septembra dopoldne smo uspešno izvedli društveno taktično vajo v Laški vasi, kjer smo uprizorili gašenje požara v mizarski delavnici lastnika, gospoda Petra Štora. Vaja je potekala po načrtih brez napak, za kar se zahvaljujem vsem sodelujočim gasilcem, opazovalcema vaje iz GZ Celje, namestniku poveljnika, tov. Srečanje mladine GZ Celje 2023. Mateju Jurkošku, za Prikaz oživljanja (foto: Aleksander Pesjak). odlično pripravljen scenarij in poveljniku, tov. Želimirju Sariću, za odlično vodenje vaje. Posebna zahvala velja družini Štor, ki je omogočila, da smo lahko izvedli vajo pri njih in za pogostitev ob zaključeni vaji. Po končani vaji sva mentorja odpeljala našo mladino na popoldansko srečanje mladine GZ Celje, ki je potekalo letos na površinah pri Pušn' šanku ob Šmartinskem jezeru. Druženja se je udeležilo več kot 160 mladih gasilcev in mentorjev, iz našega društva je bilo prisotnih 13 mladih gasilcev in 2 mentorja. Otroci so uživali v aktivnostih. Poleg iger na napihljivih toboganih, vodnih in ostalih igrah so otroci spoznali, kako oživljati odraslo osebo in dojenčka. S tem srečanjem se je uradno pričela nova sezona gasilskih vaj, ki bodo vsak petek od 17.00 do 19.00. Prve vaje v novem šolskem letu smo imeli v petek, 8. septembra. Veseli nas, da se nam je pridružilo nekaj novih obrazov. Otroci, stari od 6 do 16 let, ste vljudno vabljeni, da se nam pridružite! 30. septembra nas čaka organizacija meddruštvenega tekmovanja za pokal Štefana Krumpaka, ki bo že 26. po vrsti. V dopoldanskem času bodo tekmovali pionirji in pionirke, v popoldanskem času pa starejši gasilci in gasilke. Po končanem tekmovanju bo naše društvo prevzelo novo prenosno motorno brizgalno. V ta namen smo v društvu poslali prošnje za pomoč pri nabavi podjetjem iz naše okolice. Vsem podjetjem, ki so prispevala finančna sredstva, se zahvaljujemo za vso pomoč in podporo, ki smo je štorski gasilci deležni. Prav tako pa ne smemo pozabiti na vso pomoč in podporo Občini Štore z županom gospodom Miranom Jurkoškom na čelu. Brez podpore lokalne skupnosti ne bi naše društvo moglo delovati na tako visokem nivoju, kot deluje. Aleksander Pesjak Poletne aktivnosti za otroke v Štorah V sodelovanju Območnega združenja Rdečega križa Celje in Krajevne organizacije Rdečega križa Štore smo v Štorah 10. in 12. julija 2023 pripravili zanimivo druženje za otroke. Animatorji so pred novimi prostori KORK Štore (v nekdanji Srednji kovinarski in metalurški šoli) pripravili pester program, ki se ga je udeležilo 12 otrok. Delavnice so bile brezplačne za vse udeležence, vabljeni so bili tudi starši. Otroci so uživali v aktivnostih, se posladkali z dobrotami in s sokovi osvežili suha grla. Veseli so bili, ker so se lahko družili in zabavali. Starši so bili zadovoljni, saj so bili njihovi otroci v tern času na varnem. Veseli smo, ker je naša akcija tako dobro uspela, zato bomo prihodnje leto ponovno organizirali takšno druženje. Stane Štefanec 27 O D EL U DRU ŠT EV Konjeniški tabor za otroke S konjeniškim taborom smo pričeli v petek, 18. avgusta, ob 15. uri, ko so društvene prostore napolnili otroci, otroški vrvež, otroški smeh, veselje otrok, polnih pričakovanj, kaj vse bodo doživeli v dveh dneh konjeniškega tabora. Sledilo je spoznavanje: otroci so dobili barvne taborniške zapestnice z imeni, da je spoznavanje steklo hitreje. Otrok je bilo več kot lansko leto, kar 26 se jih je nabralo, starih od 4 do 16 let. Vreme nam je bilo zelo naklonjeno, saj smo imeli dva dni vročega sonca. Ko smo se najprej zagnali postavit šotore, nam je bilo zelo vroče, ampak s skupnimi močmi nam je uspelo. Nekateri so si sami postavili šotor, drugi smo si med seboj pomagali. Spanje v šotorih v naravi je eno veliko doživetje za vse, v objemu narave, gozda na čudoviti zeleni jasi, kjer se pasejo konji. Letos so bile z nami tri jahalne kobile: Bertica, Metka in Vilma ter ponika Ajda. V soboto pa so se nam pridružili še dva konja z vozom in ena vprega z gigom. Ker nas je bilo tako veliko, smo se razdelili v tri skupine in prva skupina je začela z izdelovanjem tradicionalne taborniške zastave. Druga skupina se je spoznala s konji, prisluhnila o varnem delu s konji, kako se ravna s konji, spoznali so opremo za jahanje, očistili so konje, jih osedlali, si nadeli varnostno opremo, čelado in zajahali vsak na svojega konja ter jahali po ograjenem travnatem prostoru, seveda pod nadzorom inštruktorice jahanja in pomočniki, člani društva, ki imamo vsi veliko znanja in izkušenj s konji. Tretja skupina se je 28 naučila taborniško konjeniško pesmico »Tukaj sem in jaham konja,...«. Potem so se vse skupine zamenjale, tako da so vsi ustvarjali, vsak je jahal konja in vsi smo znali zabavno konjeniško pesmico s tabornim plesom. Drugi člani društva so že pripravljali slastno večerjo, lepo je dišalo z žara. Bilo je poskrbljeno za vse, tako ljubitelje mesa kot vegetarijance. Ves čas so bili na voljo malinov sok in voda ter sadje, najbolj veseli pa smo bili sladke, sočne lubenice in melone. Nisi pravi tabornik, če si ne pripraviš palice za peko ob tabornem ognju. Vsak otrok si je izdelal svojo. Skupaj smo pripravili vse za taborni ogenj, nabrali veje po gozdu in zakurili taborni ogenj. Po želji so si lahko spekli pasjo radost in krompir v žerjavici, tako da so bili trebuščki res polni. Razmigali smo se še ob glasbi, karaokah in zvokih harmonike. Otroci so prosto tekali naokoli, se družili in zabavali in že je napočil čas za spanje. Po dva ali trije so skupaj spali v šotorih. Člani društva smo poskrbeli za red in tišino ter celo noč dežurali, da je bilo vse v redu do jutra. oktober 2023 smo ovire, ki so podobne tistim na pravi konjeniški tekmi, kjer konji preskakujejo ovire. Ideja izvira iz Finske, kjer je tekmovanje s konji na palici ali »HobbyHorsing« zelo popularno in priznano kot šport. Otroci so ponosno, vsak na svojem konjičku na palici, odskakali in pretekli poligon, ki smo jim ga pripravili. Moto je bil: ni važno zmagati, važno je sodelovati. Noč je minila mirno. Najlepša pa so sveža, mirna jutra, ko smo počasi en za drugim prilezli iz šotorov. Pozdravili so nas naši konji, ki so se celo noč pasli v ograjenem travniku sredi jase pred šotori. Po jutranji telovadbi smo pripravili bogat zajtrk z lokalnih kmetij, da smo imeli vsi dovolj moči za začetek pestrega dneva. Zopet smo se razdelili v tri skupine in vsi smo imeli polne roke dela in zabave. Prva skupina je krtačila konje in jih pripravila na jezdenje. Malo mlajši so krtačili, urejali ter sprehajali poniko Ajdo, drugi jahali z vodnikom, vsi so se preizkusili na lonži tako, da so jahali samostojno in delali vaje za ravnotežje na konju. Druga skupina se je vozila s kočijo in gigom in poslušala zgodbe in modrosti izkušenih konjarjev, ki se že od mladosti ukvarjajo s konji. Tretja skupina pa je ustvarjala in izdelovala konjičke na palici. Vsak je izdelal svojega unikatnega konjička na palici, tako da so lahko izrazili vso svojo domišljijo in kreativnost. Vse skupine so se zamenjale in vsi so jahali, se vozili s kočijo in gigom ter si izdelali konjička na palici. Po tako pestrem dogajanju se je že prileglo kosilo in malo osvežitve ter ohladitve v senci s pijačo in sadjem. Po kosilu smo imeli pripravljene točke po okolici društva za iskanje skritega zaklada konjička Hinka. Legenda pravi, da je imel konjiček Hinko toliko zaklada, da ga je nekaj skril prav v Gajski hosti. A seveda kot vsak dober pustolovec je moral skriti tudi nekaj namigov. Kar sedem na- migov so otroci odkrili, da so prišli do velike skrinje zaklada. V tej skrinji se je skrivalo veliko sladkarij za vse pustolovske sladkokusce. Zaslužili so si sladek odmor, da smo potem lahko s skupnimi močmi podrli šotore in pospravili taborni prostor. Medtem ko so se otroci zabavali v iskanju zaklada, smo drugi člani društva postavili prav poseben poligon, ki smo ga naredili sami. Nekateri člani so zelo vešči v mizarskih spretnostih in izdelali Vsi smo se zabavali. Malo mlajši so imeli nižjo višino ovire, večji so lahko svoje sposobnosti preizkusili z višjo višino ovire. Sledila je malica in prav vsi smo si zaslužili slastne pizze, ki nam jih je podarila Občina Štore. Po malici smo si izmenjali vtise, mnenja, pohvale, tudi graje, da bomo drugo leto lahko še boljši. Vsak udeleženec je dobil priznanje za uspešno udeležbo in sodelovanje na konjeniškem taboru Konjeniškega društva Štore. Po otroke so prišli starši, zaplesali smo jim ples s pesmico »Tukaj sem in jaham konja,...«. Vsi smo se srečni in s polnimi srčki doživetij poslovili in si zaželeli, da se ponovno vidimo naslednje leto. Iskreno se zahvaljujemo vsem članom društva in vsem ostalim, ki so na kakršen koli način prostovoljno in radodarno prispevali k izvedbi tega konjeniškega tabora za otroke. Urša Vodopivec 29 Tenis t urnir »Štore 30 Green Steel Open« oktober 2023 31 Tenis t urnir »Štore 32 Green Steel Open« oktober 2023 Foto: Vid Ponikvar (Sportida), Grega Valenčič (Sportida), Nik Moder (Sportida), Maja Godec, Katarina Maček 33 O DEL U DRU ŠT EV Tenis sekcija ŠD Kovinar Štore v letu 2023 Aktivnosti tenis sekcije ŠD KOVINAR ŠTORE v letu 2023: • Teniška šola za otroke: Teniška šola za otroke je namenjena vsem mladim nadobudnežem od 4. leta starosti dalje. V sezoni 2022/23 smo dodali še 1 termin (petek 14.00-15.00), ko treninge obiskujejo otroci, stari od 4 do 7 let. Treningi za osnovnošolce potekajo dvakrat tedensko, v ponedeljek in sredo od 14.00 do 15.00, za starejše otroke pa od 15.00 do 16.00. V septembru in oktobru oz. dokler bo dopuščalo vreme se bodo treningi nadaljevali na tenis igriščih v Štorah, nato se teniška šola preseli v novo Športno dvorano Štore Green Steel. Otroci, ki bi želeli treninge nadaljevati na peščenih teniških igriščih, se lahko pridružijo obstoječim skupinam ŠDL, ki trenirajo v pokritih ogrevanih igriščih v Lokrovcu. • Angleško-teniške počitnice: Teniška sekcija Športnega društva Kovinar Štore in Športno društvo Lokrovec sta v letošnjem poletju že drugo leto zapored organizirala dogodek, ki je vključeval tečaj tenisa in učenja angleščine ob drugih spremljevalnih športih in družabnih aktivnostih. Počitnic, ki so trajale vsak dan med pol osmo in petnajsto uro, se je udeležilo 15 otrok, starih med 5 in 13 let. Otroci in starši so bili navdušeni, organizacijska in operativna ekipa podoben dogodek z veseljem načrtuje tudi v prihodnjem poletju. • V sodelovanju z OŠ Štore smo organizirali predstavitev tenisa v 1.,2. in 3. razredu OŠ Štore. Podobne predstavitve načrtujemo tudi v nadaljevanju šolskega leta. • Tenis v Štorah v zadnjih letih beleži lep razcvet. K temu so pripomogle aktivnosti, kot so ITF turnir, društvena liga z več udeleženci vsako leto, teniška šola za otroke itd. Zato vabimo tudi vse odrasle, da se nam pridružite, brezplačno preizkusite tenis in se morda vključite v katerega od programov treningov, ki bodo organizirani v partnerskem teniškem klubu v Lokrovcu. • Od začetka maja potekata društveni ligi v igri enic in dvojic. Nastopa 20 posameznikov in 12 parov. Ligi se bosta zaključili v začetku oktobra. • Od 19. do 25. junija 2023 je na igriščih v Štorah potekal ITF teniški turnir z nagradnim skladom 15.000 ameriških dolarjev. • Zaključni kostanjev turnir v igri žrebanih parov za člane društva in občane Štor bo 14. oktobra 2023. • Aktivnosti tenis sekcije ŠD KOVINAR ŠTORE lahko spremljate tudi na internet strani (www.tenis-store.si). Andrej Hrastnik 34 oktober 2023 Poletje v znamenju neurij in poplav Prožinski gasilci smo v toplejše mesece vstopili precej tekmovalno. V začetku junija smo s kar šestimi ekipami sodelovali na tekmovanju GZ Celje v Štorah. Medtem ko so si najmlajši še nabirali izkušnje na tovrstnih tekmovanjih, smo člani in članice pokazali svojo spretnost in osvojili dve prvi in eno drugo mesto. Mladina je konec junija tekmovalno sezono končala z regijsko orientacijo in doseženim tretjim mestom, gasilske vaje pa s skupnim druženjem in vodnimi igrami v družbi kolegov PGD Teharje. Pred poletjem smo izvedli še taktično vajo v Šentjanžu nad Štorami, ki je po nalogu GZ Celje potrebna za pregled društva. Vaja je bila uspešna, z videnim sta bila zelo zadovoljna tudi predstavnika GZ Celje. Letošnje poletne mesece so dodobra zaznamovala neurja in poplave in s tem tudi naše operativno delo. Od junija do septembra smo bili skupno prisotni na kar 35 intervencijah od skupno 41-tih v letošnjem letu. V času prvega neurja smo posredovali na 21 lokacijah v občinah Štore, Celje in Šentjur. Močan veter je razkril marsikatero ostrešje in polomil veliko dreves. Tako smo na več krajih pomagali pri začasnem pokrivanju streh in pri odstranjevanju podrtih dreves. Zaradi obsežnosti in narave dogodka so bile te intervencije bolj tehnične in so zahtevale drugačno posredovanje kot v primeru požarov. Večkrat smo posredovali na več lokacijah hkrati in se trudili po svojih najboljših močeh in v najkrajšem možnem času odpraviti nevšečnosti. Res je, da nismo profesionalni krovci, gozdarji in še kaj, smo pa tu za vas, občane, vedno in povsod, ko nas potrebujete, in tako bo tudi naprej. V času poplav smo se skupaj z gasilci celjske regije trikrat odpravili na pomoč na prizadeta območja v Zgornji Savinjski dolini, v Mežico in na Prevalje. Prizori na terenu nas niso pus- tili ravnodušne in s teh intervencij smo se vračali s spoznanjem, da znani rek »v slogi je moč« še kako drži. Po napovedih strokovnjakov je verjetnost pojavljanja takšnih dogodkov v prihodnosti zelo velika in na nas je, da že sedaj premislimo, kaj lahko sami storimo, da zaščitimo sebe, svoje bližnje in ne nazadnje tudi svojo imovino. Veliko lahko naredimo na primer že s tem, da poskrbimo za neovirano odtekanje meteornih vod v okolici hiše ter redno odstranjujemo podrto in polomljeno vegetacijo v bližini potokov in hudournikov. Pred nami je oktober, mesec požarne varnosti. Letos je namenjen ozaveščanju širše javnosti o nevarnostih nastanka požarov v naravi. Že majhen izvor toplote, na primer iskra, lahko v naravi povzroči požar izjemnih razsežnosti. Zato je pomembno, da gasilci ravnamo preventivno in občane opozarjamo na nevarnosti kurjenja v naravi in jih seznanimo, kaj storiti, če pride do požara in le-ta ogroža njihov dom, kako naj ravnajo ob morebitni evakuaciji in po vrnitvi na dom. Seveda pa v jesenskem času ne bomo pozabili tudi na lastno izobraževanje in usposabljanje. Prav tako naša stalnica ostajajo petkova druženja najmlajših. Pridruži se tudi ti. Lidija Salobir, predsednica PGD Prožinska vas Slike: Arhiv PGD Prožinska vas 35 O D EL U DRU ŠT EV Maksov pohod V nedeljo, 13. 8. 2023, smo v društvu organizirali tradicionalni Maksov pohod na Resevno. Letos se ga je udeležilo zelo lepo število članov. Vreme nam je bilo naklonjeno in ob lepem sončnem dnevu smo lahko vsi brezskrbno uživali ter izkoristili dan za druženje. SLOVO POLETJU Kmalu za tem, 27. 8. 2023, so se na igrišču v Straži zbrali veliki in mali otroci, da so se kot vsako leto poslovili od poletja 36 in počitnic. Starejši so do teme igrali košarko in nogomet, mlajši pa so se igrali na igralih, tekali po igrišču, vozili z rolerji, skiroji in kolesi ter brcali žogo. Moški so poskrbeli za lačne želodčke, ko se je stemnilo, pa so se vsi zbrali v Stražki in si ob kokicah ogledali risani film, primeren tudi za naše mlajše člane. Slovo poletju je vsako leto lep zaključek brezskrbnih poletnih dni in otroci se ga vedno z veseljem udeležijo v velikem številu. Maja Gajšek Z NAN OBRAZ oktober 2023 Edi Borštnar, duša teniškega turnirja v Štorah tudi v Avstriji. Pri petintridesetih letih pa sem zaključil aktivno igranje nogometa in sedaj igram nogomet le še rekreativno. Tenis pa je bil vedno moj drugi šport. Ne znam sicer pojasniti, zakaj, ampak vsak prosti trenutek, ko nisem igral nogometa, sem bil na teniškem igrišču. Poskusil sem se tudi v rokometu, odbojki, praktično mi je všeč vso športno dogajanje. Kot sem omenil, pa sta mi najbolj pri srcu nogomet in tenis in če ne bi bil nogometaš, bi bil zagotovo teniški igralec. V tokratni izdaji našega lokalnega časopisa boste v rubriki Znan obraz izvedeli nekaj novih izsekov iz življenja našega sokrajana Edija Borštnarja. Njegovo življenje je zaznamoval šport in še vedno se z njim zelo rad in aktivno ukvarja. V mesecu juniju pa je bil eden izmed glavnih akterjev pri izvedbi mednarodnega teniškega turnirja v Štorah. Na začetku me zanima, od kod prihajate? Zakaj ste izbrali Štore za svoj dom? Prihajam iz Trbovelj, kjer sem živel nekaj manj kot trideset let. Še v času aktivnega igranja nogometa sem spoznal partnerko, ki je živela v Štorah, in ljubezen me je potem potegnila v ta kraj. Koliko časa že živite v Štorah? V Štorah sedaj živim že okrog dvajset let. Ukvarjate se z nogometom in tenisom. Se ukvarjate še s katerim športom razen teh dveh? Od sedemnajstega leta dalje sem bil profesionalni nogometaš, nogomet pa sem začel igrati pri šestih letih. Igral sem v različnih slovenskih klubih, nekaj časa Od kod navdušenje za šport in zakaj ravno za ta dva izbrana športa? Trbovlje je bilo športno mesto in nogomet je imel tukaj veliko tradicijo. Po šoli smo se fantje zbrali in šli igrat nogomet. V tistih časih je bil zelo močan NK Rudar Trbovlje in beseda je vedno tekla samo o nogometu. Nekako iz tega izvira navdušenje za to igro. Za tenis me ni nihče posebej navdušil. Verjetno navdušenje za šport izhaja iz tega, ker so bili moji starši navdušeni športniki: mama je bila rokometašica, stari oče pa nogometaš. Kaj vam pomeni ukvarjanje s športom? Šport je zame sprostitev, zabava, druženje. Šport ti na splošno da neko sa- mozavest, disciplino, vsekakor pa je koristnen tudi za zdravje. Je najboljša terapija za različne težave. Kako si planirate teden, da uskladite čas za vse obveznosti? Vsak dan sem v službi in po službenih obveznostih, včasih pa tudi pred službo, se posvetim športnim obveznostim. Ker je hči že srednješolka, je manj zadolžitev kot včasih, zato imam več časa za šport. Predvsem se posvečam delu na teniških igriščih, kjer le-ta pripravljam za igro. To je vsakodnevno delo, razen ob kakšnem deževnem vremenu. Na katera tekmovanja in športne dosežke ste najbolj ponosni oziroma so vam najbolj ostali v spominu? Najbolj ponosen sem na obdobje 19971998, ko smo takrat z NK Velenje osvojili naslov državnega pokalnega prvaka. Za takrat enaindvajsetletnega fanta je bil to izreden dosežek. V spominu mi je ostalo, da sem takrat služil vojaški rok v Celju in ker sem imel status športnika, sem lahko šel vsak dan v popoldanskem času na trening v Velenje. Sem pa ponosen tudi na nekaj ostalih drugoligaških nogometnih dosežkov z ekipo NK Velenje in Šmartno ob Paki, ki so potem ekipi omogočili igranje v prvi ligi. V Štorah je potekal teniški turnir, katerega razsežnost je šla v mednarodne vode. Kaj vse je potrebno storiti, da lahko izvedeš takšen projekt? Že pred samim turnirjem smo si zastavili veliko vprašanj v smislu organizacije in izvedbe turnirja. Največja dilema je bila, ali smo v Štorah sposobni izpeljati turnir pod okriljem Mednarodne teniške zveze. Prijavijo se lahko tekmovalci iz vsega sveta, vendar na turnirju potem igrajo le tisti, ki so na lestvici ATP uvrščeni dovolj visoko. Potrebno je imeti igrišča, ki ustrezajo merilom Mednarodne teniške zveze, vso ostalo infrastrukturo in osebje. V ta namen smo morali postoriti kar nekaj del na samih igriščih. Pol leta so potekale priprave za izvedbo turnirja. 37 Z NAN OBRAZ Kdo je dobil idejo za ta turnir? Kakšna ekipa ljudi sodeluje pri izvedbi turnirja? Mi smo že lansko leto bili partner pri izvedbi takšnega turnirja, ki se je odvijal v Celju. Tako smo tudi mi začeli razmišljati, da bi takšen turnir organizirali v Štorah. Po pogovorih v klubu in z županom Miranom Jurkoškom smo se odločili, da se podamo v ta projekt mednarodnega teniškega turnirja. Seveda je bilo pot- rebno zagotoviti dovolj usposobljenih ljudi in sponzorjev za takšen dogodek. Kako je izgledal tekmovalni dan? Tekme so se začele ob devetih dopoldan. Igralci se začnejo z ogrevanjem pripravljati že prej, zato je potrebno imeti vse stvari pripravljene že zelo zgodaj. Tekme pa so se zaključevale okoli osme ure zvečer. Kakšni so načrti za prihodnje leto? Lahko pričakujemo turnir v podobnih razsežnostih? Po dopustniškem času se bomo sestali vsi sodelujoči. Izmenjali si bomo mnenja, podelili izkušnje, ki smo si jih nabrali in se odločili za turnir v naslednjem letu. Glede na vse pozitivne odzive mislim, da se lahko v naslednjem letu zopet nadejamo dogodka v takšnem merilu. Sklepna misel ob koncu najinega pogovora… Naj se ob tej priložnosti zahvalim vsem, ki so kakorkoli pomagali pri izvedbi tega teniškega spektakla. Zahvala gre predvsem glavnemu in ostalim sponzorjem, ki so finančno omogočil turnir v našem kraju. Posebna zahvala pa gre našemu županu, g. Miranu Jurkošku, predsedniku teniškega kluba, g. Andreju Hrastniku, in g. Janiju Jurkošku. Čestitke za izvedbo tega mednarodnega moškega teniškega turnirja, ki je naš kraj postavil na mednarodni teniški zemljevid. Vsekakor si vsi želimo, da bi v Štorah še kdaj lahko v živo spremljali tenis na tako visokem nivoju. Dušan Volavšek Foto: Rosvita Jager 38 Z ANIM IVOST I oktober 2023 Žetev in mlačev ˝po starem˝ V preteklih mesecih sta se v naših krajih odvijala dva dogodka, ki sta za današnje čase precej nenavadna, nekdaj, čeprav še ne tako daleč nazaj, pa sta veljala za veliki kmečki opravili, lahko bi rekli skoraj kmečka praznika. Gre za žetev in mlačev žita na star način. Našemu sovaščanu Urhu Sivki se je porodila ideja o obuditvi tega dogodka, ki ga je s pomočjo nekaterih sosedov, prijateljev in družine tudi izpeljal. Na Mastnakovi oz. "Mramorjevi" domačiji v Kompolah so tako jeseni posejali pšenico, ki je kljub letošnjemu muhastemu vremenu dozorela v zlati klas. Ker pa žetev in mlačev na star način ne zajemata modernih kombajnov, je bilo potrebno poleg ljudi zbrati tudi vso potrebno mehanizacijo in orodje, ki se danes marsikomu potika pod kozolcem in je v napoto, ob tem pa v veliki večini pod neustreznimi pogoji za hrambo propada. Tako je Urh kaj kmalu po setvi pričel z iskanjem ustreznih strojev in pripomočkov. Sliši se preprosto, vendar se je izkazalo, da je naloga vse prej kot enostavna. Eden najpomembnejših strojev pri spravilu žita je mlatilnica, ki jo je za dogodek podarila družina Čadej iz Kompol. Gre za mlatilnico ali po domače imenovano "dreš" ali "drešmašin", znamke Krobath, izdelano v petdesetih letih prejšnjega stoletja, ki je kot že rabljen stroj prišla iz sosednje Avstrije. V uporabi je bila vse do sredine sedemdesetih let, nato pa je skoraj 50 let samevala. Leta so naredila svoje, zato je bila mlatilnica kljub precej dobremu stanju potrebna temeljite obnove. Pri žetvi je bila poleg ročnih srpov nekoč nepogrešljiva t. i. "snopovezalka" oz. žetvena naprava, proizvod legendarne italijanske tovarne BCS. Tudi iskanje tega stroja je povzročilo kar nekaj preglavic, saj je večina teh naprav zaradi iztrošenosti končala na odpadu ali pa so bile prodane v dežele bivše Jugoslavije. Naša snopovezalka je bila po delih sestavljena iz več različnih komponent v celoto in postavljena v pogon, za kar je zaslužen naš sovaščan, g. Ivan Verdinek, ki je po Kompolah in okolici s takšno napravo še žel, vse dokler je niso dokončno izpodrinili kombajni. Kot zanimivost naj povem, da je ravno g. Verdinek okoli leta 1990 nazadnje žel ravno to njivo pri Mastnakovih, kjer smo za omenjeni dogodek sejali žito. Veliko je bilo dela tudi s pripravo ročnega orodja, npr. klepanje kos in srpov. Kakšno orodje, kot na primer "podajač" za snope, in koso, prirejeno za košnjo žita, je bilo potrebno po iztrošenem vzorcu ali po spominu starejših tudi izdelati. Na dan žetve, 12. julija 2023, se je okoli druge ure popoldne na Mastnakovi domačiji zbrala druščina in vsi so pridno prijeli za delo. Glavnino žita smo poželi s snopovezalko, ki je kljub starosti in nekaj muham brezhibno opravila svoje delo. Nekaj žanjic je želo ročno s srpi. Izdelovale so t. i. "poreslje", s katerimi so vezači vezali žito v snope. Snope smo nato s posebno tehniko nalagali na lojtrni voz, s katerim je bilo žito odpeljano pod kozolec, kjer se je obložilo v "late". Tam se je sušilo vse do mlačve ter je bilo na varnem pred vetrom in točo, ki je že v naslednjih dneh razdejala marsikatero njivo v vasi. Po nekaj tednih, in sicer 15. avgusta 2023, je žito bilo dovolj zrelo za mlačev, ki smo jo izvedli na našem domu oz. na nekdanji "Zamodetovi" domačiji v Prožinski vasi. Kakšen dan prej je bila poskusno zagnana obnovljena mlatilnica. Za piko na i pa je Urhu uspelo usposobiti tudi dizelski stabilni motor znamke Warchalowski iz leta 1954, s katerim smo na dan mlačve poganjali še eno manjšo mlatilnico iz leta 1910, ki je bila že prej v družinski lasti. Tudi za mlačev se je potrebovalo precej pridnih rok. Veliko vlogo so ponovno odigrali prijatelji, sosedje in družinski člani, ki so ob mlatilnici imeli vsak svoje mesto. Druščina je vozila snope izpod kozolca do mlatilnice, nato je bilo potrebno sno39 Z ANIM IVOST I pe podajati na mlatilnico, kjer je nekdo snope razvezoval in jih podajal naprej k drugemu, ki je klasje omlatil. Mlatilnica je nato zrnje ločila od plevela. Precejšen kup slame, ki je nastal ob stroju, pa je bilo potrebno odmetavati ročno. Ko je bila večina žita že omlatenega, je Urh s posebno tehniko zagona (na čik) zagnal še stari dizelski motor, ki je poganjal manjšo mlatilnico, s katero smo omlatili še zadnje snope. Nato smo z velikimi siti, imenovanimi "rediseja", ločili žito od slame. Presejano žito smo nato ločili od plevela še z ročno gnano napravo, imenovano "vejevka" ali "vejača", nato pa ga shranili v skrinje za žito ali "košt". Kljub napornemu delu, vročini in prahu, ki ga je dvigala mlatilnica, je dogodek imel poseben čar in vladalo je posebno vzdušje. Mlajši so z zanimanjem opazovali, nekateri starejši udeleženci pa so podoživeli lepe spomine na mladost in opravila, ki so že pred nekaj desetletji izginila, tako kot mlatilnice, vejevke, snopovezalke in ostala orodja, ki niso bila kos napredku v vsakdanjem življenju. Vsem sodelujočim se iz srca zahvaljujemo za pomoč pri izvedbi, predvsem pa družini Mastnak, ki je odstopila njivo za setev žita, ter družini Verdinek, ki je za sušenje snopov odstopila kozolec. Barbara Šviga Steklarska mojstrovina 40 Veteran in prijatelj Jože Majcen je bil zbiralec vseh mogočih starin. „To strast imam v sebi“, mi je večkrat dejal. Vedno, kadar sem prišel k njemu, mi je pokazal kakšno „novo“ starino. Bil je zbiratelj harmonik, vsakovrstnega orodja za mizarstvo, knjig, ur, nožev, poljedelskih pripomočkov itd. Najbolj vesel pa je bil, kadar me je vprašal, če vem, za kaj se uporablja to in to orodje? Pa sem mu seveda večkrat odkimal, da na žalost ne vem. Potem je sledila obširna razlaga ... Kakšna neizmerna škoda je, da ljudje ne morejo in tudi nimajo možnosti vsega tega znanja prenesti na papir. jen za kurivo pri proizvodnji stekla. Zato je bilo nekaj glažut tudi na Pohorju. Ponosen sem, da smo imeli glažuto tudi v Svetlem Dolu pod Svetino, ki spada v občino Štore. Zanimivo je tudi dejstvo, da je te naše kraje izjemno rad obiskoval Maistrov borec za severno mejo, nadporočnik Franjo Malgaj. Podrobno je v knjigi Vojni spomini 1914–1919 opisana zgodba avtorja Franja Malgaja o tej omenjeni glažuti na strani 235. Franjo Malgaj je bil namreč tudi odličen pisec in je znal naše lepe kraje čudovito opisati. Redno je obiskoval tudi Teharje, kjer je imel veliko prijateljev. V svoji bogati zbirki pa je imel tudi nekaj prelepih kozarcev, ki so bili narejeni v steklarni oziroma takratni glažuti v Loki pri Žusmu. Vedno, kadar sem ga obiskal, sem jih občudoval in po svoje užival ob pogledu na te lepotce. „Kakšna mojstrovina takratnih steklarjev,“ sem večkrat poudarjal. Kozarec na fotografiji mi je podaril v trajen spomin nekaj dni pred svojim odhodom s tega sveta. V bistvu si marsikdo sploh ne zna predstavljati, niti se ne zaveda, kakšno bogato kulturno in tehniško dediščino imamo Slovenci. Še sreča, da imamo v naši državi odlične muzeje in muzealce, ki za te stvari zelo lepo skrbijo. Kakšne darove skrivajo nekateri ljudje! Eden od Da se vrnem v Loko pri Žusmu. Cerkev Sv. Leopolda je s svojo notranjo opremo pravi muzej steklarstva. Vsekakor vredna ogleda. Omenjena steklarna je bila v tistem času tretja največja na Štajerskem. V njej so izdelovali steklenice, kozarce, pivsko posodje, steklovino za shranjevanje zdravil in živil, steklo za šipe in lestence, svetila itd. Njihovi lestenci še danes krasijo posamezne cerkve na Kozjanskem. Izdelki glažute v Loki pri Žusmu so bili vrhunsko izdelani in še danes občudovanja vrednih oblik. (Zadnji odstavek delno povzet iz članka Glažute na območju Žusma, Cerkvica Sv. Leopold, Loka pri Žusmu, ki ga je izdal Pokrajinski muzej Celje). Srečko Križanec mojih veteranov in prijateljev v Štorah ima tudi pravi pravcati zaklad starin, ki je dobesedno neprecenljive vrednosti. Kaj bi dal, da bi to bilo vse lahko na ogled ljudem. Steklarne ali glažute so se pojavile pri nas v 17. in 18. stoletju in v glavnem tam, kjer je bilo obilo lesa. Les pa je bil takrat poleg kremenčevega peska nu- Ž I VIM O ZDR AVO oktober 2023 Nov kozarec za med in čebelje pridelke slovenskega porekla Na letošnjem Kmetijsko-živilskem sejmu AGRA je bil javnosti predstavljen nov kozarec za med in čebelje pridelke ter izdelke slovenskega porekla za 700 gramov oziroma 580 mililitrov medu. Nov kozarec predstavlja nadaljnji korak v razvoju embalaže za slovenski med, ki ima bogato zgodovino. Pred petnajstimi leti so slovenski čebelarji dobili svoj prvi zaščiteni kozarec za med slovenskega porekla v velikosti 720 ml. Skozi leta so se temu pridružili manjši kozarci, kot sta 370 ml in 212 ml, ter v letu 2012 kozarec za 110 ml, ki ga je kasneje nadomestil še manjši kozarec s prostornino 98 ml. Poreklo in kakovostne parametre vsebine v kozarcu v skladu s pravilnikom kontrolira Čebelarska zveza Slovenije. Namen kozarcev za med in čebelje pridelke, ki so pridelani v Sloveniji, je, da že na prvi pogled razlikujemo kakovosten med slovenskih čebelarjev od ostalega, večinoma uvoženega medu, ki se pojavlja na trgu. Nov kozarec za med je vizualno privlačen, poleg tega pa je tudi lažji za prenašanje in nižji od največjega kozarca za med. Zato je priročnejši za shranjevanje v omarah ter za uporabo, saj lahko vanj postavimo čajno žličko, ne da bi se ta potopila v med. Korak dlje pa lahko storite z nakupom medu pri čebelarju, ki je tudi koristnik evropske sheme kakovosti, saj je višja kakovost njegovega medu dodatno preverjena. Med, ki je vključen v sheme kakovosti, prepoznamo po prelepki na pokrovu kozarca, ki vključuje evropski simbol kakovosti »zaščitena geografska označba« za Slovenski med ali »zaščiteno označbo porekla« za Kraški in Kočevski gozdni med. V Sloveniji imamo odlično čebelarsko prakso ter biotsko zelo pestro in neokrnjeno naravo. Ta dva dejavnika sta osnova za to, da večina medu naših čebelarjev ustreza višjim kriterijem kakovosti, kot jih opredeljuje Evropska direktiva o medu. Tako med slovenskih čebelarjev brez težav dosega tudi parametre iz pravilnikov evropskih shem kakovosti. Tina Žerovnik, Čebelarska zveza Slovenije Foto: Arhiv ČZS 41 DOGAJA N JE V D O MU LI PA Obisk Humanitarnega društva Vera V torek, 29. avgusta, so Dom Lipa obiskale članice »Humanitarnega društva Vera«, ki so v avli Doma postavile stojnice z različnimi izdelki ročnih del, oblačili, pecivom in še bi lahko naštevali. Ogled stojnic sta popestrila muzikanta Aleks, ki je igral na harmoniko, ter Matic s svojo kitaro. Stojnice je obiskalo veliko število stanovalcev, ob veselem vzdušju ter zvokih narodno zabavne glasbe so najbolj poskočni zaplesali, med njimi tudi podžupanja občine Štore, ga. Leonida Cmok Kačičnik, in direktorica Doma, ga. Marinka Hrnčič. Vsem članicam Humanitarnega društva Vera se iz srca zahvaljujemo za obisk in donacije, prav tako hvala Maticu in Aleksu za čudovito igranje in ge. podžupanji za obisk in druženje z nami. Snežana Kuraj 42 DUHO VN E S T R AN I oktober 2023 Vonj po jeseni (v naravi in v življenju) Za nami je poletje, za katerega bi težko rekli, da je bilo dolgo in vroče. Bolj kot to nas je zaznamoval dež in posledično poplave, ki so prizadele ogromen del naše domovine in pustile v nekaterih gorskih dolinah katastrofalne posledice. Na nek način je v to težko dogajanje vpeta vsa domovina, saj če bolijo udje, je vse telo prizadeto in ne more normalno delovati. Hvala Bogu pa se je ob tem res izkazala tudi velika solidarnost, tako v smislu sočutja kot tudi fizične in gmotne pomoči. Ta bo morala v neki obliki še dolgo trajati, saj bo posledice te ujme potrebno reševati več let. Ko pišem ta članek, zunaj sije toplo jesensko sonce in kot obliž na rane preteklega meseca daje priložnost za sproščeno vzdušje in upanje v lepo jesen. Otroci stopajo spet v šolo, mnogi še polnijo baterije srca na morju ali v hribih za prihodnje mesece. Jutranja megla pa nas že opozarja, da se bliža drugi letni čas, drugačne temperature in pogoji za delo in razvedrilo. Vsak čas je lahko po svoje lep, če ga z veseljem sprejmemo in odkrivamo obdarjenost Stvarnika in nove možnosti odrivanja narave ter sočutje in solidarnost med ljudmi. Letni časi pa so tudi simbolika našega življenja. Od mladostne pomladi, polne popkov, cvetja in rasti prehaja naše življenje v obdobje visokega poletja, delavnosti in razvedrila, načrtovanj in uspehov. A se včasih tudi v takem življenjskem poletju pooblači, udari blisk in grom nepredvidenih težav ali bolezni, pride povodenj problemov v službi in družbi, ki jemljejo voljo in pogum. V jesenskih mesecih bivanja opazujemo sadove življenja, ki jih prej nismo opazili, drugi presojajo kvaliteto naših sadov, mi pa se veselimo topline v naravi in v odnosih. Tedaj znamo bolj ceniti tudi tisto, česar prej nismo opazili. In v tej jeseni naj bi se (kakor nekdaj s kurjavo in ozimnico) oskrbeli z duhovno hrano, z vero in upanjem, z utrjevanjem odno- sa do Boga in svojih bližnjih. Življenjske izkušnje pa nas opozarjajo, da se naglo in kampanjsko ne da spreminjati niti sebe, niti sveta. Vse zahteva svoj čas zorenja.... Miha Herman, župnik na Teharjah in pri sv. Lovrencu 10. župnijski dan V nedeljo, 10. septembra 2023, smo na Teharjah praznovali 10. župnijski dan Župnije Teharje in Sveti Lovrenc. Praznik je vsa leta namenjen druženju in povezovanju župljanov obeh župnij. Naslov letošnjega dne je bil »Drug drugega bremena nosite«. S tem svetopisemskim citatom smo želeli opomniti na pomen bližine, sočutja in pomoči do sočloveka. Letos smo velik poudarek namenili tudi solidarnosti z ljudmi, ki so jih doletele avgustovske poplave. Pripravili smo bogat srečelov, izkupiček pa smo namenili poplavljenim. Župnijski dan smo začeli s sv. mašo, nato pa se je sproščeno druženje na43 DU HOVN E S T R AN I daljevalo v šotoru. Zbrane sta najprej nagovorila g. Miha Herman, župnik na Teharjah, in g. Stanko Gajšek, duhovni pomočnik v župniji Kompole, nato pa še predstavnika lokalne skupnosti, predsednik Krajevne skupnosti Teharje, g. Branko Uršič, in podžupanja občine Štore, ga. Leonida Cmok Kačičnik. Po nagovorih so se najprej predstavili ani- matorji z letošnjo oratorijsko himno, župnijski pevski zbor in družina Vouk. Sledilo je skupno kosilo, nato pa so se pod budnim očesom mentorja, g. Damjana Pasariča, predstavili mladi harmonikarji, ki so dodobra razživeli poslušalce. Z glasbenimi točkami so program obogatili še Maks Zimšek in družina Rezar. Otroci so se družili na delavnicah, ki so jih zanje pripravili animatorji. Tudi letos je dogodek obiskalo veliko župljanov obeh župnij vseh starosti. Veseli in hvaležni smo, da imamo v naši župniji priložnost takšnega druženja, ki utrjuje vezi članov občestva ter nas bogati z novimi prijetnimi doživetji. Janja Pesjak Stopi na pot! Tako se je glasil naslov letošnjega oratorija, ki je že trinajsto leto zapored na Teharjah združil otroke župnij Teharje in Sveti Lovrenc. Oratorij je potekal od 27. do 30. junija. Letošnja tema je bila vzeta iz fantazijskega sveta J. R. R. Tolkiena. Skozi pestro oratorijsko dogajanje smo spoznavali zgodbo preprostega hobita Bilba Bisagina, ki se je skupaj s škrati podal na nepozabno pustolovščino, da bi pridobil nazaj zaklad, ki jim ga je ukradel zmaj Smaug. Na svoji poti se spreminja v velikega junaka in hkrati tudi osebnostno raste. Vsako jutro smo pričeli z zbiranjem otrok, s skupno igro in plesanjem bansov. Sledilo je petje himne in dvig zastave. V župnijski dvorani smo nato vsak dan spremljali delček oratorijske zgodbe in se pogovarjali o vrednotah in temah posameznega dne. V katehezah so nato otroci skupaj z animatorji še podrobneje spoznavali tematiko zgodbe in jo povezovali z Jezusovim in svojim življenjem. Po okrepčilu s slastno malico 44 so sledile delavnice, kjer so otroci izdelovali izdelke, povezane z zgodbo tistega dne. Omamne vonjave iz kuhinje so nato naznanile čas kosila. Ko smo pojedli, smo imeli nekaj prostega časa, ki smo ga z veseljem izkoristili za igro in petje. Ob popoldnevih pa so vedno sledile zanimive dejavnosti. Otroci so se prvi dan na terenski igri podali novim pustolovščinam naproti. Drugi dan sta nas obiskali gostji iz Kinološkega društva reševalnih psov Celje. Tretji dan pa so za ohladitev v vročem poletnem dnevu poskrbeli gasilci in vodne igre. Zadnji dan oratorija smo po vzoru letošnjega gesla tudi sami stopili na pot. Peš smo se odpravili s Teharij do župnije Svetega Lovrenca. V Kompolah smo imeli na igrišču nekaj prostega časa za igro in pripravo na sveto mašo, nato pa je sledilo kosilo v senci gostilne Špulcer. Ob 15.00 smo se odpravili proti cerkvi. Oratorij smo zaključili s sveto mašo, kjer smo se Bogu zahvalili za lepo preživete dni. Maša Volavšek SREBRN E NI T I oktober 2023 Župan na obisku pri jubilantih Rozalija Aužner, 90 let Mihael Dolganoč, 80 let Dragica Gologranc, 90 let Marija Jeršič, 80 let Alojz Kovač, 80 let Ljudmila Planinšek, 80 let 45 DUHO VN E S T R AN I 46 Franc Povalej, 90 let Rozalija Rozman, 80 let Roza Štarkl, 80 let Štefan Šuhel, 80 let Pavla Tržan, 80 let Jožefa Vešligaj, 80 let oktober 2023 Ana Žagar, 90 let Karolina Zalokar, 80 let Računalniki za starejše Mnogo starejših se sprašuje, ali jim je računalnik sploh potreben. Vsekakor ne more nadomestiti nekaterih stvari, lahko pa nam olajša vsakdanje delo in skrajša opravke. Z računalnikom je moč lažje slediti hitrim spremembam in si lažje izmenjevati informacije. Prednost računalnika je tudi ta, da povezuje ljudi, razvija umske sposobnosti. Lahko pa ga preprosto uporabljamo, da se kratkočasimo. Bojazen, da v zrelih letih stvari ne dojemamo več v skladu s časom in da smo manj sposobni, so odveč. S starostjo se bistvene sposobnosti namreč ne spremenijo. Društvo upokojencev je pristopilo k akciji »Računalniki za starejše«. Društvo Duh časa že vrsto let razvija proces ponovne uporabe računalniške opreme. Rabljeno računalniško opremo, ki jo donirajo različne organizacije in posamezniki, tehnično prenovijo in opremijo s prosto dostopnimi odprtokodnimi programi. Že ob vstopu v prostore Društva upokojencev so nas na mizah pričakali računalniki. Prijazna prostovoljca, predstavnika društva Duh časa, sta nas seznanila z njimi in prikazala, kako deluje računalnik in kaj vse nudijo programi. Čas je kar prehitro minil, vendar osnove smo nekako osvojili. Društvo Duh časa je vsem udeležen- cem računalniške komplete podarilo. Vsi udeleženci smo neizmerno hvaležni za podarjeno, saj si s skromnimi sredstvi, s katerimi starejši razpolagamo, zelo težko privoščimo to novodobno opremo. Zahvala gre tudi Društvu upokojencev, da se trudi na vseh področjih pomagati svojim članom in tudi vsem starejšim v naši občini. Cvetka Šuster 47 S REBRN E NI T I Družabni dogodek Društva upokojencev Prostovoljci programa Starejši za starejše in Plesna skupina Lipa sta v petek, 22. septembra, pripravila družabno srečanje z otvoritvijo »kotička medgeneracijskega sožitja » in praznovanje 5-obletnice Plesne skupine Lipa. Dogodek se je odvijal na prostoru za medgeneracijsko druženje, simboličen prerez traku je bil zaupan osnovnošolcem. S tem je bila opravljena otvoritev KOTIČKA MEDGENERACIJSKEGA SOŽITJA, KOTIČKA MEDGENERACIJSKIH USTVARJALNOSTI IN KOTIČKA MEDGENERACIJSKEGA SOČUTJA. Del traku je bil podarjen županu, g. Miranu Jurkošku, ki s sodelavci podpira ideje za boljšo kakovost življenja ljudi v zrelih letih. Namen projekta »Štore, sočuten kraj« je nadaljevanje programa Starejši za starejše, ki ga v Društvu upokojencev izvajamo že 19. leto. Starejši ljudje smo skupina ljudi, ki bi jim naj stala ob strani vsa družba. Ideja, da nadgradimo naš program s povezovanjem širše družbe v občini, je na tnalu že kar nekaj let. Projekt »Štore, sočuten kraj« smo prijavili na evropski projekt in želeli pridobiti listino sočutja ter se vpisati v seznam sočutnih mest v Evropi. Sprva se je zataknilo, vendar nismo odnehali in še vedno upamo, da nam bo v prihodnosti to uspelo. Veliko truda je bilo vloženega v pripravo dokumentacije, zato s pomočjo Občine nadaljujemo zastavljeno. Tako je bil ta dan otvoritve 48 oktober 2023 uresničitev naše dolgoletne želje, da povežemo vse, ki bi se nam želeli pridružiti pod imenom KOTIČEK MEDGENERACIJSKEGA SOŽITJA. Leta prinesejo izkušnje in modrosti, ki bi jih starejši radi podelili naprej. Z veseljem pričakujemo sodelovanje z delujočimi društvi v občini, da nam z nasveti in sodelovanjem pomagajo čim lepše preživeti tretje življenjsko obdobje. Radi bi, da se naš program Starejši za starejše nadaljuje in da se vanj vključijo tudi mlajši prostovoljci, ki bi bili pripravljeni od časa do časa obiskati tiste, ki bivajo nemočni v domačem okolju. Otroci so naše največje bogastvo in veselimo se druženja z njimi, zato smo se obrnili na Osnovno šolo Štore, da bi se dogovorili o mesečnih srečanjih. Vezi, ki bi se tkale med nami, bodo usmerjene na medsebojno spoštovanje, usmerjene bodo k pomoči starejšim in k pripovedovanjem naših življenjskih zgodb. Bistvo življenja je sodelovanje in ustvarjalnost. Z našo ustvarjalnostjo bomo navdihovali ljudi okrog sebe in z našo vizijo pomagali ustvariti kulturo novega časa. Nadaljevanje programa je popestrila plesna skupina, ki je s plesom in petjem dodala piko na i. Podeljena so bila tudi priznanja plesalcem s strani Javnega sklada Republike Slove- nije za kulturne dejavnosti. Kot gostje so s petjem nastopili tudi osnovnošolci, člani Mladinskega pevskega zbora OŠ Štore pod taktirko Maje Srebočan, in plesna skupina Slavko Šlander iz Celja. Za prijetno druženje po zaključku programa pa so poskrbele prostovoljke s sladkimi dobrotami. Ob tej priložnosti pa smo se dotaknili tudi naslednjega: V našem društvu smo zaskrbljeni za odnos do nemočnih, bolnih starostnikov. Ne dovolimo, da se posamezniki v domovih za starejše in nekaterih bolnišnicah nedopustno vedejo do že tako ranljivih vrstnikov. Vsi prisotni so obsodili ta dejanja in predsednica društva je obljubila, da se bo društvo obrnilo na odgovorne institucije, da takoj ukrepajo. Sami starejši zmoremo kar nekaj, skupaj z mlajšimi, ki bi se nam pridružili, pa lahko zmoremo veliko več za boljši jutri vseh nas. Prav je, da vemo, da obstajajo institucije, ki morajo opraviti svoje naloge, vendar pa se moramo zavedati, da je po navadi tako, da na koncu imamo le drug drugega. Ivanka Tofant Foto: Cvetka Šuster 49 U TR IN K I IZ O SN O VN E ŠO LE I N V R T CA Novo šolsko leto v Vrtcu Lipa Začetek septembra je v Vrtcu Lipa vedno poln veselja, pričakovanj in novih začetkov. Ko se po poletnih počitnicah v vrtec vrnejo vsi otroci, se sliši smeh in veselje otrok, ki se vračajo v znane prostore ali pa prvič prestopijo prag našega vrtca. Seveda pa so največje zvezde naši otroci. Novinci, ki so prvič za- korakali v vrtčevsko življenje, so že našli nove prijatelje in se prilagodili rutini, starejši otroci pa so z odprtimi rokami sprejeli nove prijatelje in jim pokazali, kako poteka življenje v našem vrtcu. Poleg vsakodnevnih aktivnosti imamo v tem šolskem letu v načrtu številne projekte, dogodivščine in izlete, ki bodo popestrili vrtčevski vsakdan. Prepričani smo, da bo to leto polno lepih spominov, smeha in novega znanja. Valentina Jurko Avtor slik: Pavlina Jurkošek V objemu narave September nas je obdaril z lepim, sončnim vremenom, ki ga v naši skupini pridno izkoriščamo. Vsak dan se odpravimo v naravo, ki je je v okolici našega vrtca res veliko. Čeprav so otroci v skupini stari 2 do 3 leta, smo se odpravili tudi na naš prvi skupni pohod. Najprej smo se odpravili skozi gozd, v katerem smo si lahko odpočili oči in druga naša čutila. Pot 50 nas je nato vodila do travnika, kjer smo se okrepčali s piškoti in sokom ter se odpravili nazaj proti vrtcu. Na pohodu smo krepili ravnotežje, hojo po naravnem terenu, se nadihali svežega zraka in najpomembnejše, uživali smo v objemu narave in v družbi drug drugega. Barbara Jagodič in Jasmina Filej oktober 2023 Svetlo zeleni palčki po športno-rekreacijskih poteh občine Štore Novo šolsko leto prinese nova spoznanja, nove prijatelje in veliko mero radovednosti. Le-to smo Svetlo zeleni palčki skušali potešiti z odkrivanjem kotičkov domačega kraja na prvem skupnem izletu, ki smo ga izvedli v sredo, 13. septembra 2023. Odpravili smo se proti sankaški progi in se pustili voditi označbam športno-rekreativnih poti po Štorah. Otroci so na poti prehodili obcestne in gozdne poti ter travniške strmine, kjer so krepili svoje gibalne spretnosti in pridobivali nove, najpomembnejše pa je to, da so ob gibalnih aktivnostih doživljali pozitivna čustva. Ker občina Štore ponuja več športno-rekreativnih poti, smo se z otroki odločili, da na naslednjem izletu poiščemo še kakšno. Da vidimo, kam nas pripelje! Katja Krevh in Ditka Rednak 51 U TR INK I IZ O SN O VN E ŠO LE I N V R T CA Prvi šolski dan Starši letošnjih prvošolcev so bili v petek, 1. septembra, še kako ponosni, saj so dočakali dan, ko so svoje nadobudneže pospremili v šolo. Šolski prag je tokrat prvič prestopilo 38 prvošolcev v Štorah in 5 na podružnici v Kompolah. Naš kolektiv bo poskrbel, da se bodo otroci v šoli dobro in varno počutili, ponudili jim bomo veliko pozitivnih izkušenj in spodbud, ki bodo oblikovale otrokovo osebnost, značaj in vedenjske vzorce. To pomeni, da smo pripravljeni narediti vse za njih, ne pa namesto njih. Zato, dragi starši, zahtevajte od svojih otrok najboljše in največ, kar zmorejo. Zahtevajte, da so v odnosu do vas, sošolcev, zaposlenih na šoli in ostalih ljudi spoštljivi. Pomagajte jim s svojim zgledom in z dobrim sodelovanjem z nami uresničiti vse cilje. Otrokom privzgajajte delovne navade, ki so pomembne za uspešno šolanje in ne nazadnje za življenje. Spodbujajte jih, motivirajte jih, predvsem pa jim bodite dober vzor. Vabim vas, da v teh negotovih časih skupaj poiščemo najboljše rešitve v dobro otrok. Vsak naj prispeva veliko mero dobre volje, kanček ljubezni, de- lček strpnosti in profesionalne odgovornosti, pa uspeh in zadovoljstvo ne bosta izostala. Uspešno šolsko leto 2023/24 želim vsem učenkam in učencem Osnovne šole Štore in Podružnice Kompole, prvošolkam in prvošolcem pa lahek in vesel korak v osnovnošolsko pravljico! Mojca Rožman 52 oktober 2023 53 Dragi šolarji in šolarke! Cesta XIV. divizije 17, 3220 Štore E-pošta: pgd.store1@gmail.com --------------------------------------------------------------------------------- Prostovoljno gasilstvo v Sloveniji je fenomen v Evropi in svetu. Obstaja že od leta 1869. V 17 gasilskih regijah se v preko 1.300 gasilskih društvih združuje več kot 150.000 članov. Prostovoljni gasilci smo odigrali pomembno vlogo v neurjih in poplavah na širšem celjskem območju letos poleti, katastrofalnih požarih na Krasu leta 2022, ukrepanju zaradi žledoloma leta 2014, v daljni preteklosti v poplavah na Celjskem v letih 1990, 1998 ter 2010 in še bi lahko naštevali ... S svojo vpetostjo v lokalne skupnosti dnevno skrbimo za odpravljanje posledic nesreč in preprečevanje le – teh. Vsa zgoraj navedena dejstva pričajo o tem, da so pravi junaki tisti, ki »špricajo« po šoli, po končanem pouku, zato te vabimo, da se pridružiš »špricanju« v gasilskem domu PGD Štore vsak petek popoldne. Naj te opomnimo, da je »špricanje« v prostorih šole strogo prepovedano, saj ne želimo, da te v šoli zaradi tega kaznujejo. Pokaži, da si junak in iz pravega testa, pridruži se nam! POSTANI PIONIR (6 – 11 LET) MLADINEC (12 – 16 LET) PRIPRAVNIK (OD 16 LETA DALJE) Foto: Aleksander Pesjak PGD Štore Zakaj sem mladi-a gasilec-ka? Zakaj sem mladi-a gasilec-ka? Luka Lipar, 10 let: “Mladi gasilec sem postal, ker so bili moji prijatelji že mladi gasilci in sem si želel to postati tudi jaz. Na vajah mi je všeč, ker se učimo gasilskih veščin, tekmujemo na tekmovanjih in se družimo s prijatelji.” Leon Golež, 8 let: “Gasilstvo me je pritegnilo zaradi očeta. Najraje se na vajah družim s prijatelji, s katerimi se zelo dobro razumem. Gasilska tekmovanja zame niso tako pomembna. S prijatelji se imam zelo dobro in mi veliko pomeni, da se lahko družimo v gasilskem domu.” Andrej Medved, 10 let: “Mladi gasilec sem postal, ker mi je to všeč in se lahko družim s prijatelji. Na vajah mi je všeč, da sem desetar in tako poskrbim, da s prijatelji delujemo kot skupina. Všeč mi je tudi to, da nas učijo zelo dobri mentorji.“ Brin Turnšek, 9 let: “Gasilcem sem se pridružil zaradi druženja s prijatelji. Na vajah mi je všeč vse!“ Tian Sirk, 9 let: “Mladi gasilec sem postal zato, ker me gasilstvo veseli. Pridružil sem se tudi zato, ker se družimo s prijatelji. Na vajah mi je všeč vse!“ Elias Valencia Grbec, 10 let: „Pri gasilskih vajah mi je najbolj všeč, da se lahko družim s prijatelji. Gasilec sem postal, ker sem si to od nekdaj želel.“ Erika Valencia Grbec, 7 let: „Gasilka sem postala, ker me je mama vpisala. Všeč mi je brentača.“ Aljaž Grajžl, 10 let: „Najbolj sem vesel druženja s prijatelji, hkrati pa se še naučim veliko koristnega, predvsem, kako pomagati drugim.“ Yuliana Tomenyuk, 11 let: „Mlada gasilka sem postala, ker rada pomagam ljudem in živalim. V Sloveniji živim že leto in pol ter si želim spoznati nove prijateljice in se naučiti nekaj novega.” Marko Starčević, 11 let: „Mladim gasilcem sem se pridružil zaradi druženja s prijatelji in ker mi je všeč na vajah. Bil sem tudi na obisku pri gasilcih v Srbiji, kjer so imeli tekmovanje in mi je bilo zelo všeč …“ Lan Svetlin, 9 let: „Gasilcem sem se pridružil zato, ker želim postati tak, kot sta mami in ati, hkrati pa zaradi prijateljev, druženja in ker uživam na tekmovanjih. Neya Odobašić, 10 let: “Gasilka sem postala, ker rada pomagam ljudem, ki potrebujejo pomoč. Na gasilskih vajah mi je všeč, da veliko tečemo in se igramo. Zelo rada imam tekmovanja in zaključke.” Aurora Petrović, 6 let: “Ko sem videla tekmovanje gasilcev, sem se takoj odločila, da bom postala gasilka. Všeč mi je družba, rada se igram s prijatelji, rada pomagam in tudi tekmujem.“ 54 Mario in Mateo Sarić, 11 in 9 let: “Gasilcem sva se pridružila med prvimi v tej zasedbi, najbolj pa zaradi tega, ker hočeva biti nekoč kot ati. Zanima naju, kako izgleda, ko gre ati na intervencijo. Rada pomagava, se druživa in igrava s prijatelji oz. tovariši pionirji, všeč nama je nastopanje desetine na tekmovanjih. Odkar sva pri gasilcih, sva se naučila veliko dobrih ter pozitivnih stvari: občutek dela v skupini, pomoč drugim in raznih veščin.” ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- Se nam želiš pridružiti? S starši pokliči mentorja Aleksandra (070 832 284), da se dogovorimo o vpisu. Članstvo v Prostovoljnem gasilskem društvu Štore je za gasilsko mladino brezplačno! Ob prvem obisku bomo tebe in tvoje starše mentorji seznanili z začrtanim delom z mladino. Z veseljem te pričakujemo mentorji Aleksander, Žan, Natalija, Lana in Zala. Prav tako bomo zelo veseli, če se bodo našim vrstam pridružili tudi tvoji starši. Z gasilskim pozdravom NA POMOČ!! oktober 2023 ŠOLA TENISA TENIŠKI VRTEC; 4-6 LET; 1x tedensko TERMIN; PETEK od 14:00-15:00 prijetno in zabavno vzdušje z dobro organizacijo in disciplino, učenje tenisa skozi igro (FUNdamental), pozimi treningi v novi športni dvorani Štore, vključitev najmlajših v šport. TENIŠKA ŠOLA; 7-10 LET; 2x tedensko TERMINI; PONEDELJEK in SREDA od 14:00-15:00 razvoj motoričnih sposobnosti, učenje in razvoj taktičnih in tehničnih temeljev tenisa (ravnotežje, ritem, timig), razvoj razumevanja igre v tekmovalnih situacijah. Dokler nam vreme dopušča se treningi odvijajo na odprtih igriščih Kovinar Štore. Nato se treningi prestavijo v dvorano Štore Steel, kamor otroci pridejo iz podaljšanjega bivanja. Po dogovoru se lahko otroci pridružijo skupinskim treningom na pokritem igrišču v Lokrovcu pri Celju. ZABAVA ZAGOTOVLJENA. Lokrovec pri Celju info@tenis-lokrovec.si 040/454-99455 Almini dnevi na Svetini POTOPISNA PREDAVANJA Četrtek, 12. oktober 2023, ob 18. uri V objemu polarnega sija Barbara POPIT Petek, 13. oktober 2023, ob 18. uri Himalaja za telebane Žiga BEDRAČ, Simon ŠOSTER Sobota, 14. oktober 2023, ob 18. uri Camino na Krku Teja ŠTEFANČIČ Brezplačna potopisna predavanja bodo v Vinogradništvu Glavač, Prožinska vas 69, Štore. 56 Almini dnevi oktober 2023 na Svetini 2023 SVETINA NEDEL JA 15. oktober ob 10. uri tekmovanje v kuhanju podeželska tržnica druženje z Almo kulturni program prikaz kmečkih opravil Vabimo vas, da se s svojo ekipo udeležite tekmovanja v kuhanju jedi v kotličku. Tudi, če se tekmovanja ne boste udeležili, nas samo obiščite in se sprehodite po podeželski tržnici, uživajte v kulturnem programu, poizkusite zmagovalne jedi v kotličku in si oglejte čare ene najlepših hribovskih vasic v Sloveniji. Turistično društvo Štore Udarniška ulica 10, 3220 Štore turisti@vstorah.si Prijava in informacije: 040 885 868 (Nuša), 051 605 414 (Mojca) 57 58 oktober 2023 31. 10. ob 17. uri, udarniška 10 (parkirišce pred TD) carovnice in carovniki, nabrusite metle in priletite! V primeru dežja prireditev odpade!59 60 1002 oktober 2023 RUDAR PEČOVJE ŠPORTNO KULTURNO DRUŠTVO 2001 sv B .12 B (Občina Štore) ORGANIZIRA v soboto, 2. decembra 21. Barbarin pohod po aN( BARBARINI POTI (Na Sv.Barbaro - Trobni dol) B ES ILARBZ SE BOMO NA PEČOVJU (na igrišču), ATS obZBRALI r e j k kjer bo START POHODA med 8. in 10. uro. TRATS STARTNINA ZNAŠA 20 EUR Zajema tople napitke na startu in na poti, lpot amejaZ"prežganko" na Domu na Svetini, agžerp" kosilo na Turistični kmetiji Salobir in avtobusni prevoz nazaj. n olisok a ni Za dobro razpoloženje na turistični kmetiji bo poskrbljeno. d aZ čitsirutDodatne informacije na tel. 041 353 404 Za večje skupine zaželjene predhodne prijave! fni entadoD VLJUDNO VABLJENI! puks ejčev aZ 61 K O L E D AR DO GODKO V V O B ČI NI ŠTOR E 20 2 3 ORGANIZATOR PRIREDITVE DOGODEK KDAJ KJE KONTAKT Nogometno igrišče na Lipi Kaluža Primož 041 340 678 Matjaž Štancar 041 674 095 Nogometno igrišče na Lipi Kaluža Primož 041 340 678 Matjaž Štancar 041 674 095 Nogometno igrišče na Lipi Kaluža Primož 041 340 678 Matjaž Štancar 041 674 095 Nogometno igrišče na Lipi Kaluža Primož 041 340 678 Matjaž Štancar 041 674 095 Nogometno igrišče na Lipi Kaluža Primož 041 340 678 Matjaž Štancar 041 674 095 Balinišče na lipi Drobne Bine, 032 685 483 OKTOBER Nogometni klub Kovinar Nogometni klub Kovinar Nogometni klub Kovinar Tenis sekcija Kovinar Nogometni klub Kovinar Balinarska sekcija Kovinar Turistično društvo Štore Turistično društvo Štore Turistično društvo Štore Turistično društvo Štore ŠKD Rudar Pečovje, Občina Štore Knjižnica Štore Srečanja in turnirji selekcij U7 in Sobote v oktobru U9. V okviru MNZ Celje Petek, 13. 10. 2023 ob 10. uri Sobota, 14. 10. 2023, ob 10. uri Sobota, Kostanjev turnir dvojic in 14. 10. 2023 zaključek internih lig ob 8. uri Tekme selekcije U13 tekmovalne Nedelja, 15. 10. 2023 sezone 2023/24, MNZ Celje, ob 10. uri Kovinar: Mons Claudius Tekme selekcije U15 tekmovalne sezone 2023/24, MNZ Celje, Kovinar : NK Ljubno Tekme selekcije U11 tekmovalne sezone 2023/24, MNZ Celje, Kovinar: Hrastnik Tekma Kovinar: Rogaška 2 Četrtek, 12. 10. 2023, ob 18. uri Petek, Almini dnevi na Svetini 2023 13. 10. 2023, (potopisno predavanje) ob 18. uri Sobota, Almini dnevi na Svetini 2023 14. 10. 2023, (potopisno predavanje) ob 18. uri Nedelja, Almini dnevi na Svetini 2023 (kuhanje jedi iz kotlička, kmečka 15. 10. 2023, ob 10. uri tržnica…) Sobota, Koncert Klape More in Ansambla 21. 10. 2023, Zupan ob 19. uri Četrtek, Škratovo lutkovno gledališče 26. 10. 2023 Celje, lutkovna predstava za ob 17. uri otroke » Alma« Almini dnevi na Svetini 2023 (potopisno predavanje) Vinogradništvo Glavač, Prožinska vas 69, Štore Vinogradništvo Glavač, Prožinska vas 69, Štore Vinogradništvo Glavač, Prožinska vas 69, Štore Polona, 051 359 166 Mojca, 051 605 414 Polona, 051 359 166 Mojca, 051 605 414 Polona, 051 359 166 Mojca, 051 605 414 Igrišče na Svetini Mojca, 051 605 414 Nuša, 040 885 868 Kulturni dom Štore obcina@store.si, 03/780 38 43 Kulturni dom Štore Knjižnica Štore, 03 426 17 10 Osnova šola Štore, 03 780 21 10 Osnovna šola Štore Komemoracija pred OŠ Štore Petek, 27. 10. 2023 Osnovna šola Štore Društvo vinogradnikov in kletarjev Polič Štore Vinogradniški pohod Sobota 28. 10. 2023 Vinogradništvo Glavač, Prožinska vas Primož, 051 633 622 69, Štore Turistično društvo Štore Noč čarovnic za otroke Torek 31. 10. 2023, ob 17. uri Turistično društvo Štore, Udarniška 10 Polona, 051 359 166 Vanja, 041 206 988 Oktober Svetina Valter, 040 515 099 Oktober Gasilski dom PGD Štore Jaroslav Grajžl, 041 931 156 Planinsko društvo Železar Štore Pohod PGD Štore 62 Ponedeljek, 16. 10. 2023 Dan odprtih vrat v sklopu meseca požarne varnosti K O L E D A R DOGODKO V V O BČI NI ŠTOR E 20 2 3 oktober 2023 NOVEMBER Društvo vinogradnikov in kletarjev Polič Štore, ŠKD Rudar Martinovanje Pečovje, Kmetija Kroflič, Občina Štore Petek, 10. 11. 2023 od 15. ure dalje Pred Mercator centrom na Lipi obcina@store.si, 03/780 38 43 ŠKD Rudar Pečovje in Andrej Toplišek Septett 70 let Avsenikove glasbe v Štorah Četrtek, 16. 11. 2023 ob 19. uri Kulturni dom Štore obcina@store.si, 03/780 38 43 Osnovna šola Štore Novoletni bazar Torek, 28. 11. 2023 Osnovna šola Štore Osnova šola Štore, 03 780 21 10 Planinsko društvo Železar Štore Prikaz prve pomoči November Društveni prostori Valter, 040 515 099 DECEMBER ŠKD Rudar Pečovje 21. Barbarin Pohod Sobota, 2. 12. 2023 Pečovje – Trobni Dol Leonida Cmok Kačičnik, 041 353 404 Konjeniško društvo Štore Miklavževanje Sreda, 6. 12. 2023 Po občini Štore konjeniskodrustvostore@gmail.com, Leon Reberšak, 031 228 276 LPZ Štore Adventni koncert v Štorah Petek, 15. 12. 2023 ob 18. uri Kulturni dom Štore Mojca Gruden, 040 773 031 Božičkovanje Od ned. 17.12., turisti@vstorah.si pred društvenimi do čet. 21. 12., prostori TD, Udarniška Polona, 051 359 166 vsak dan Mojca, 051 605 414 ulica 10 - bo odprt od 17 do 19 ure Prireditveni prostor Turistično društvo Štore, ŠD Kovinar Štore, ŠKD Rudar Pečovje ves dan Konjeniško društvo Štore Štefanovanje Torek, 26. 12. 2023 Teharje konjeniskodrustvostore@gmail.com, Leon Reberšak, 031 228 276 Pihalni orkester štorskih železarjev Štore Tradicionalni božično-novoletni koncert z gosti konec decembra 2023 Kulturni dom Štore obcina@store.si, 03/780 38 43 Planinsko društvo Železar Štore Pohod December Zaključek leta Valter, 040 515 099 Turistično društvo Štore Silvestrski pohod na Srebotnik Nedelja, 31. 12. 2023 opoldan Zbor v prostorih TD, Udarniška ulica 10 turisti@vstorah.si Emil, 070 899 152 Mojca, 051 605 414 Organizator si pridržuje pravico do sprememb oz. odpovedi prireditve. 63 64