šentjurske GOClRJ Poštnina plač MAJ 20d, c Poštnina platina pri Pošti. Knjižnica Šentjur Mestni trg 5b 3230 Šentjur Ob nakupu x Šentjurskih novicN prejmete s tem x kuponom sladoled v Hotelu Žonta zastonj! Šentjur ^ do 0 Ml ŠENTJURSKE novice l 2013 | 352(497 4 Šentjur) c 0108813,5 .fnferib' daVcm dolzmkire Pe*er Zmaher s.p. Cesta Kozjanskega odreda 16, | 3230 Šentjur Telefon: 03/749 26 00 041 687 950 JELOVICA PSC CELJE Trgovina JELOVER Tel: 03 5413 050 trgovina.celje@jelovica.si HIŠE I OKNA I VHODNA VRATA I NOTRANJA VRATA I SENČILA dna Ifafco I Drofenihova 16,3230 Šentjur I Tel.: 03 749 19 60, Cim: 041 693 388 COBISS s ^Vntnmtno % Kristina Razboršek xVl? Ul. Franja Malgaja 41, Šentjur / HRUŠEVEC/, tel.: 03/ 749 25 96 V DEL. ČAS: vsak dan od 8h do 18h. ©cfl ®z/3® € rosSs PSM\s® ®cfl ®/t®® € 0/MIEB M@@H) SGJffiD® ®/7®® € Tudi pred Blagovnico Resevna - zaključna dela v gradbeništvu ■ prenova objektov in stanovanj - fasaderstvo ■ pleskarstvo ■ knauf sistemi - urejanje okolice - strojni izkopi ■ izposoja gradbenih odrov TSM d .o.o. Kačji Dol 36 a 3241 Podplat GSM: 040 838 500 fA(ova s taščicama z izvrstno izbiro novih stadic, torte... I tAtfA t^OTVt^N C> Vt t i Vabljeni na letni vrt ‘J-lotela Žonta! (Dnevno sveže matice, kosita in ata carte restavracija. (Pizzerija z več kot 30 vrstami pizz, z dostavo na dom od 10. do 22. ure. (h[aročita na 051-655-333. ‘Praznovanja za zaključene družbe, poroke, seminarje, obletnice... ‘Rezervacije na 74612 50 ><3l 'x \ ,1 / / Pozivamo vas, da nam pomagate ustvariti navdihujoče-umetniško knjižico DREVESNE ZGODBE, ki bo, kot že naslov zgovorno pove, pripovedovala zgodbe teh čudovitih in mogočnih bitij in našega sobivanja z njimi. Zanimajo nas vaša razmišljanja in pogled nanje, kako vas navdihujejo in zakaj jih potrebujemo, kakšen je v sodobnem svetu njihov prostor in namen ...Torej karkoli, kar vam zbudi zanimanje v odnosu do njih. Zbiramo prav vse: pesmi, kratka prozna dela, (znanstveno, filozofsko, ekološko, etnološko obarvana) razmišljanja, slike, risbe, fotografije,... Prispevke pričakujemo do 30. junija 2013 na: drevesne.zgodbe@gmail.com ali na naslov: Literarno društvo Šentjur Ulica Dušana Kvedra 16 3230 Šentjur Literarno društvo Šentjur •::: :::: Jskd JAVM SKLAD REPUBLIKE SLOVEI ZA KULTURNE DEJAVNOSTI Območna izpostava Šentjur Med poslanimi prispevki bomo izbrali in nagradili enega avtorja. Tiha obletnica časopisa uvodnik novice Piše Jure Godler urednik Šentjurskih novic Sveti Jurij Med vsemi svetniki sv. Jurij skoraj nima enakega, ki bi ga častile tolike množice po krščanskem svetu. Kdo je bil ta vitez na belem konju, ki ubija zmaja? Pravijo, da je bil doma iz Kapadokije v osrednji Mali Aziji, ki danes spada pod Tdrčijo. Njegov oče je bil po starih zapisih Geroncij, doma v Perziji, mati pa Polikronija, oba starša pa dobra kristjana. Jurij sije izbral vojaški poklic in hitro napredoval, z vojaškimi častmi pa je rasla tudi njegova vera v krščanstvo. Pod cesarjem Dioklecijanom je dosegel čast vojaškega tribuna. Ta pa ni bil naklonjen krščanstvu in je tribune zato preganjal. Tako je tribun Jurij razdelil svoje premoženje med reveže in se sam razglasil za kristjana. Po osemdnevnem mučenju so ga nazadnje obglavili. Njegov grob je v palestinskem mestu Lydda. Vendar njegove slave niso mogli zajeziti. Sv. Jurija so si za zavetnika izbrali križarji, vitezi, kasneje je postal zavetnik vojaškega stanu. Sv. Jurij je tudi zavetnik konj, skavtov ... O njem govori veliko legend. Ena izmed njih govori o tem, kako je iz zmajevih krempljev rešil deklico, zmaja pa ubil. »Šentjurska« različica legende pravi, da seje to zgodilo v teh krajih, daje bilo tu nekoč jezero (pa ne Slivniško jezero op. p.) in strašni zmaj je bival v njem. V čast zmage nad zmajem so zgradili kapelico, kasneje pa cerkev. Naselje, ki je zraslo okrog nje, je dobilo ime po njem - Šentjur. Dvajset let. 22. aprila 1993 so luč sveta prvič ugledale Šentjurske novice, nov šentjurski časopis. Piše: Jure Godler Pravijo, da tisti, ki dela dobro, svojih dosežkov ne obeša na veliki zvon, ne prireja koncertov, na katerih pod mus in zastonj igrajo šentjurski glasbeniki, samo zato, da bodo v dobri luči lokalnega medija. Tako smo rojstni dan praznovali tudi na Šentjurskih novicah - tiho, delovno. Vseeno pa moramo nameniti nekaj besed časopisu, ki seje znebil »tinejdžerstva« in bo med vami še dolgo časa, ko bodo ostali že zdavnaj pozabljeni in pod zemljo. Po tem, ko je konec devetdesetih svojo pot neslavno končal šentjurski Utrip, se je po treh letih medijskega molka v Šentjurju nekaj le zganilo. Rodile so se Šentjurske novice, prva številka nedolžna, polna pravopisnih napak, oblikovana času primerno in seveda v črno-beli tehniki. Uredništvo je 15 let krojil lastnik Franc Kovač. Povprašali smo ga, zakaj se je sploh lotil takšnega projekta. »Bila sta dva glavna razloga. Prvič, globoko sem verjel v demokracijo in v to, da demokracija brez medijev in brez javnega dialoga ni mogoča. V Šentjurju pa smo takrat bili glede medijev bosi. Drugi razlog je bil, da sem s ŠN poskušal nekako kompenzirati svoj osebni politični fiasko,« je bil brutalno odkrit Kovač, takšen, kot se ga spominjamo. Ravno zaradi svoje drže je hitro prišel navzkriž s politično garnituro in s tem omejil občinsko finančno pomoč: »Moj problem in največji problem Šentjurskih novic je bila praviloma kritična, da ne rečem, opozicijska drža do vseh občinskih oblastnih garnitur, ki so se skoraj praviloma vse prizadevale, da bi nas utišale.« Danes Kovač, »F. K.«, uživa pokoj v Unišah pri Ponikvi in piše kritični spletni blog. Leta 2007 je uredniško taktirko prevzel FDV-jevec Luka Hvale. »Ko pogledam z distance pravzaprav nič posebnega, a hkrati unikatna izkušnja. Poskusili smo s 14-dnevnikom, osvežili obliko, uvedli nekatere nove rubrike, poskušali s tematskimi naslovnicami in še čim. Nekaj nam je uspelo, marsikaj tudi ne, naklade nismo ravno dvignili,« nam je povedal Hvale. »Jasno je, da politiki in politikanti o sebi menijo le najboljše in žal živijo v veliki zmoti,« je še nadaljeval. Strinjal pa se je, da je Kovač postavil visoke standarde kritike, včasih tudi neupravičene. Dodal je, da je še vedno naklonjen tudi združitvi s Šentjurčanom, saj bi Šentjur lahko imel le en dober lokalni časopis. Današnji novinar Vala 202 verjame tudi, da je v Šentjurju prostor še za alternativni tiskani ali spletni lokalni medij. Še najbolj trdo je pristala edina ženska urednica Eva Kovač, ki je vodila časopis od leta 2009 do 2010. Nakopala si je tožbo April 1993 To je bil čas, ko so stavkali v Emu energetiki zaradi nizkih plač in nekorektnega obravnavanja presežnih delavcev. 150 delavcev je pet dni stavkalo pod vodstvom sindikalista Danila Matosa. Sprejeli so tudi občinski proračun, ki je znašal 452 mio SIT (slabih 1,9 mio EUR, kar je osemkrat manj kot danes). Letni proračunski prihodek na prebivalca je znašal 22.145 SIT (92,4 EUR - povprečnina danes znaša 543 EUR na prebivalca). V prvi številki so se pogovarjali z lastnikoma Gostišča Montparis, z Julčko in Mirkom Kovačem, ter z direktorjem IET Edvinom Tovornikom. Prav tako je bila kratka reportaža o Jurjevanju, o uspehih šentjurskega nogometa pa so se pogovarjali z Vilijem Romihom. Uredniki letna anketa novice Se bo KK Tajfun uvrstil v polfinale lige za prvaka? Novo vprašanje: Si boste lahko privoščili letošnji dopust? www.sentjur.net___________ Na svečanosti v Sromljah Člani Zveze borcev za vrednote NOB zgodovine moramo biti še posebej ponosni, Šentjur so se 28. aprila udeležili spominske saj je bil to boj za ohranitev slovenskega svečanosti v Sromljah. S tem so na lep način jezika in naroda,« so še povedali. Gostitelji obeležili tudi dan upora proti okupatorju in se tudi redno udeležujejo komemoracije na njegovim izdajalskim pomagačem. »Na ta del Resevni. (P. L.) Slovesnosti seje udeležilo 35 članov. IZPOSTAVLJENO 5 Pred dvajsetimi leti je izšla prva številka. Delovnih mest za mlade v v Šentjurju ni zaradi satire - dobjanske »love story«, ki pa še vedno nima epiloga. »To je bil čas upanja in nove vere, zagona, nekoliko naivnega pogleda na svet, brez pravih izkušenj,« nam je povedala Kovačeva. Izziva urednikovanja pa ne bi več sprejela: »Pa ne več zaradi tožbe ali pritiskov, temveč iz povsem operativnih razlogov - ne bi mogla funkcionirati po Predpisani formi in vsebini, kot jo lokalno časopisje privzema že nekaj let brez izjeme.« Tudi ni ostala redna bralka, saj pravi, da so ŠN takšne kot ostale okoliške novice. Kovačeva je danes zaposlena v notarski pisarni. Od leta 2011 dirigira Šentjurskim novicam Jure Godler. Združili smo se z veliko medijsko hišo Radia Rogla in še petih lokalnih časopisov Novic, Celjana, Rogaških novic in Bistriških novic. ŠN so postale mirnejše za prebiranje in le redkokdaj komu povzročijo povišan pritisk. Četudi navzven tega ni opaziti, znamo še vedno popikati, tiste, ki si to zaslužijo, zagotovo pa ne več vseh po vrsti. Pod črto so Šentjurske novice vendarle veliko bolj ljudske. Mladi. Brezposelnost v Šentjurju v slovenskem vrhu. Piše: Saša Rečnik V Sloveniji čaka na zaposlitev približno 8.500 mladih do 30. leta, kar predstavlja 14,4 odstotkov vseh brezposelnih. Po zadnjih podatkih iz marca 2013 je med novo prijavljenimi bilo kar 1.079 iskalcev prve zaposlitve. V celotni celjski regiji je po podatkih Zavoda Republike Slovenija za zaposlovanje trenutno prijavljenih nekaj več kot 130 brezposelnih, starih do 30 let s končano VI. stopnjo izobrazbe (5 % vseh brezposelnih), in nekaj več kot 300 oseb s VII. stopnjo izobrazbe (13 % vseh brezposelnih). Po podatkih celjske območne enote zavoda za zaposlovanje se je lani brezposelnost v Šentjurju povečala za devet odstotkov. To lahko primerjamo s celjsko regijo, kjer se je brezposelnost povečala za 6,7 in s Slovenijo, kjer se je brezposelnost povečala za 4,7 odstotka in ugotovimo, da napovedi niso dobre. Kot so nam povedali na Uradu za delo v Šentjurju, novih delovnih mest praktično ni. Nekaj delovnih mest je sezonskih in zaradi novega razpisa za Javna dela. Delovnih mest za mlade izobražence v naši občini praktično ni, to se še posebej kaže na področju družboslovja. Vse več mladih v tujino Mladi, še posebej tisti z dokončano VI. in VII. izobrazbo, se vse več na delo odpravljajo v tujino. Največ se odpravijo v Avstrijo in Nemčijo, kjer opravljajo dela v gradbeništvu, montažerstvu in podobno. Nekaj se jih odpravi tudi na Novo Zelandijo in v Kanado, kjer opravljajo dela, ki običajno ne ustrezajo njihovi izobrazbi. Drugi mladi, ki pa delo iščejo doma, so prisiljeni vseeno iskati zaposlitev izven meja občine in celo regije. »Največ službo iščem v prvi vrsti Mariboru in potem Ljubljani, če kaj zasledim v celjski regiji, je to Celju ali morda Žalcu. Drugje za svojo družboslovno izobrazbo ne najdem delovnega mesta, saj ni potrebe ali pa so kadri že prezasedeni,« nam je zaupala iskalka prve zaposlitve. Izobraženi mladi se odpravljajo na delo v tujino. Petra Drač, vinska kraljica Foto: Vid Aužner Ljudje MESECA inorflU Rubrika ne vključuje strokovnih oziroma znanstvenih nazivov osebnosti. Vrstni red izbranih ljudi meseca je naključen. ■■■■■■■■■ 1 Tanja Gobec. Z Zavodom Etno-Eko bo skušala oživiti in popestriti dogajanje na Ritniku. DOLGOTRAJNI POSTOPKI (ogrožen I OBSTOJ JAVNIH Anita Koleša. Prejela je priznanje MSŠ za dolgoletno delovanje na področju ljubiteljske kulture. Domen Romih. V kategoriji mlajših mladincev je postal plesni državni prvak v standardnih in latinskoameriških plesih. Neli Čadej. V kategoriji mlajših mladincev je postala plesna državna prvakinja v standardnih in latinskoameriških plesih. Jure Zdolšek. Njegovo vino izborni laški rizling je prejelo 18,90 točk in veliko zlato diplomo. Jože Štiglic. Mestna skupnost Šentjur je uspešno organizirala še eno Šentjurjevo. KK Tajfun. Naši košarkarji so sezono zaključili na zelo dobrem šestem mestu s tremi zmagami in šestimi porazi v Ligi za prvaka. številka meseca novice 20 let že izhajajo Šentjurske novice. PIZZERIJA OSMICA Bar Osmica Žnidar Istok sp. Ritnik 17, 3230 Šentjur m (0590) 200 33 (041) 954 509 NAROČITE HRANO NA DOM Elbatrade d.o.o. Ljubljanska cesta 26, 3230 Šentjur GSM: 041/771 151 Vse za ogrevanje na bio maso, plin in olje Klimatske naprave - toplotne črpalke Meritve dimnih plinov PRIREDITEV Kupi papirjev, dokumentov in soglasij za pripravo dogodka za mlade. Piše: Gašper Andrinek Marsikdo je že kdaj potarnal, da je v družbi vedno manj samoiniciativnih ljudi, predvsem na račun mladih, da so apatični in celo leni. Vendar to ne drži v celoti. Problem tiči nekje drugje. Tudi tisti aktivni posamezniki in društva, ki se trudijo čim bolj popestriti dogajanje v svojem okolju, izgubljajo bitko na račun vse več birokracije. Prav tako lahko slišimo tudi vedno več obljub oblasti, da se borijo proti birokraciji in odpravi dolgotrajnih postopkov pridobivanja dokumentov in soglasij. Če se vam mogoče zdi, da je zabavo na sobotni večer v gostinskem lokalu lahko organizirati, se krepko motite. Organizacija koncerta za mlade z več kot 13-letno tradicijo, ki bi morala z leti postati rutina, postaja vedno zahtevnejša. Birokracija odvrača »V slučajnem primeru črnega scenarija bo odgovarjala oseba, ki se tudi večkrat podpiše,« nam pove predsednica Študentskega kluba mladih Šentjur, Saša Rečnik, ki je v aprilu organizirala Šentrock. Rečnikova, ki ima že dosti izkušenj z organizacijo prireditev za mlade, pove, da je ljudi že tako težko spodbuditi k soustvarjanju in sodelovanju, še posebej k prostovoljnemu. Na koncu lahko kakšna popolnoma osnovna ideja tudi propade, ker se ubada s kupi papirjev. Enomesečna priprava dokumentov ŠKMŠ je letos, 19. aprila, že 13. leto organiziral Šentrock, javno prireditev za mlade, ki spada tudi v sklop Šentjurjevega. Lahko bi si mislili, da je zaradi tega koncert veliko lažje pripraviti. Kot so nam povedali, so prošnje začeli pošiljati mesec dni pred dogodkom. Na upravno enoto so ga morali prijaviti do 2. aprila. Nakar so jim za 16. aprila - tri dni pred koncertom -napovedali ustno obravnavo ob prisotnosti vodje varnosti, policije in organizatorja. Ustna obravnava za takšne in drugačne dogodke ni J Z izgubo, a še vedno stabilno Banka Celje. Na novinarski konferenci so predstavili poslovne rezultate za leto 2012. Piše: Jure Godler V letu 2012 je Banka Celje ustvarila dobiček pred oblikovanjem oslabitev in rezervacij v višini 36,1 mio EUR, so zapisali v sporočilu za javnost. Rezervacije morajo izoblikovati banke zaradi kritja morebitnih izgub. Tveganja, ki so jim banke izpostavljene, so kreditna, obrestna, valutna, tveganja, pov-ezna naložbami... Ko so pri Banki Celje oblikovali te rezervacije, je izguba znašala 25 mio EUR, ki jo bo banka pokrila iz rezerv iz dobička. Na negativni poslovni izid so vplivale gospodarske razmere, ki so zahtevale višje rezervacije za skoraj četrtino kot leta poprej. »Kljub oteženim razmeram Banka Celje ostaja trdna in uspešna banka, saj količnik kapitalske ustreznosti znaša 13,01 %,« je povedal mag. Dušan nič novega, saj so jih v aprilu imeli v Šentjurju več kot deset. Takrat so prvič zahtevali še dodatna dva reditelja na parkirišču. Rednikova pojasnjuje, da je bilo v tako kratkem času skoraj nemogoče zagotoviti zadostno količino varovalnih ograj, ki so jih letos prvič morali postaviti vzdolž glavne ceste. Upravna enota jim je dovoljenje za izpeljavo, ki je bilo dolgo šest strani, izdala na dan prireditve. Nato so opravili še inšpekcijo na koncertu, v času, ko je na odru bila glavna skupina. Vse zahteve so izpolnjevali. Koliko obiskovalcev? Vse skupaj se jim je najbolj zataknilo pri številu obiskovalcev prireditve. Do konca se niso mogli zediniti o naj večjem možnem številu obiskovalcev v Kulturnem domu Šentjur. Izhajali so iz požarnega načrta v samem kulturnem domu, kjer piše, da je v dvorani lahko največ 300 obiskovalcev. Če ■zhajamo iz tega, je vsakdo, ki je organiziral prireditev v preteklosti z več kot 300 gosti, dejansko kršil zakon. Po raziskovanju in pregovarjanju na Občini Šentjur so ugotovili, da v njihovi Oceni požarne ogroženosti piše, da lahko kulturni dom v primeru koncerta sprejme 720 obiskovalcev oz. 4 osebe na kvadratni meter. dejstva noflge Kako organizirati prireditev? Organizacijo javnih prireditev ureja Zakon o javnih zbiranjih iz leta 2010. V njem je točno opredeljeno naslednje: »Javni shod oz. javna prireditev je vsako organizirano zbiranje ljudi na prostem ali v zaprtem prostoru, ki ima določenega organizatorja in vnaprej določen program, udeležba pa je brezpogojno ali pod določenimi pogoji dovoljena vsakomur.« Če želite organizirati prireditev, si lahko pomagate s priročnikom, ki je objavljen na spletu pod naslovom: »Kako organizirati prireditev?«. Drofenik, predsednik uprave. V letu 2013 pa načrtujejo pozitivni finančni rezultat, kljub temu, da razmere bančnemu sektorju niso naklonjene. Poudarek bodo dali na krepitvi poslovanja z majhnimi 'n srednje velikimi podjetji. V letu 2012 je banka odobrila reprograme 22 družbam, nad 18 družbami pa je začela z izvršilnimi postopki, stečaj 50 uvedli pri 11 družbah, pri 7 pa banka sodeluje s sindikati glede finančne sanacije. Povezala se je tudi z nepremičninsko agencijo Re/Max, ki bo banki pomagala pri Prodaji nepremičnin v lasti in pod hipoteko banke. Uprava Banke Celje je predstavila poslovne rezultate za leto 2012. Davčni dolžniki. Na seznamu davčne uprave so iz različnih razlogov tudi podjetja naše občine. Piše: Jure Godler Približno 16 tisoč pravnih in fizičnih oseb v državi dolguje skoraj milijardo evrov. Seznam, ki ga je pred dnevi objavila Davčna uprava Republike Slovenije, je dolg, razlogi tistih, ki so se znašli na njem, pa zelo različni. Zamujena plačila Namen zakonodajalca je, da z javno objavo davčnih neplačnikov krepi davčno kulturo, izboljša plačilno disciplino ter spodbudi k prostovoljnemu, pravilnemu in pravočasnemu obračunavanju in plačevanju davčnih obveznosti. Seznam, ki je v skladu z zakonom razdeljen po posameznih razredih, v odvisnosti od višine zapadlih neplačanih davčnih obveznosti, bo na spletni strani DURS objavljen enkrat mesečno, najpozneje do 10. v mesecu, so zapisali na Dursu. Tudi šentjurska podjetja Z neplačanimi obveznostmi, ki znašajo nad 20 milijonov EUR, vodi ljubljansko podjetje Maxi-com d. o. o.. Imena šentjurskih podjetij se najdejo v seznamu davčnih zavezancev, ki dolgujejo od 500.000 EUR do 1.000.000 EUR. Tukaj najdemo podjetja v stečaju Adamus Holding d. o. o. s Planine pri Sevnici, Acer furnirnica d. o. o., Alpos metalurgijo, d. o. o. in Koroško trgovino d. o. o.. dejstva nbflce Goljufi in poštenjaki Veliko podjetnikov opozarja, da so se znašli v istem košu s tistimi, ki načrtno skrivajo premoženje, ki podjetje izčrpajo, nato pa odprejo »na novo« in mirno poslujejo naprej. Tudi mi smo ob branju odkrili nekaj takšnih iz našega območja. Mnogi davčni upravi zamerijo tudi to, da tistih, ki svoje premoženje skrivajo v tujini, na tem seznamu ni. Na seznamu od 300.000 do 500.000 EUR neplačanih obveznosti se nahajajo podjetja Alpos naložbe, d. o. o., Alpos d. d. in Bohor d. o. o.. Malenkost od 100.000 do 300.000 EUR pa so ostala dolžna podjetja Monteh trade d. o. o., Maroles, d. o. o. in Mansutti, d. o. o.. Med zadnjimi najdemo tudi Ministrstvo za obrambo. Seveda DURS govori samo o neplačanih obveznostih do njih - torej neplačani davki, prispevki, dohodnine itd. Seznam pa ne zajema morebitnih dolgov podjetij do bank in do drugih upnikov. Večina šentjurskih podjetij je že v stečaju, marsikatero pa si je dolgove nakopalo zaradi neplačanih računov za opravljene storitve, od katerih pa dajatve državi prispevajo k skupnemu dolgu. # aforizem___________novjce Slovencem je bilo pod tujo oblastjo težko, pod svojo najtežje, (jmm) »Ko to vidim, mi pade mrena na oči, ko vidim, kako so se hvalili, kako smo delali,« je napol kriče spraševal Jože Korže o NRP. »Hotel sem, da se malo premakne. Nekateri ljudje ne morejo iz dreka, da bi lahko razpotegnili eno štalco,« je Korže glasno izražal skrb nad 29. členom, ki ga je sodišče umaknilo. O tem, koliko denarja je občina zapravila za NRP: »Mi samo financiramo neke vagabunde!« Ekonomija po zdravi kmečki pameti: »Če avto stoji, bencina ne rabi, ko pa daš gas, pa začne nucat bencin.« Zaskrbljenost nad poslovanjem podjetij: »Pred temi lopovi še Bog ni več garant.« Štefanija Kramaršek o zadolževanju in odplačevanju: »Očitno nam gre zadolževanje dosti bolje od rok kot odplačilo dolga.« Drameljsko svetnico Kra-marškovo skrbijo šentjurske klopce: »Še vedno nismo našli dovolj denarja, da bi pobarvali uboge klopce pred občino!« 9 aforizem rioflce Prvomajska parola delavcev: »Naj živi 1. maj; vse ostale dni pa životarimo!« (jmm) Požegnali leto 2012 Občinski svet Šentjur. Svetniki so soglasno sprejeli zaključni račun za leto 2012. Piše: Jure Godler Že uvodoma je župan mag. Marko Diaci podal vest, da je delegacija pobratene Požege, ki je bila namenjena na Šentjurjevo, imela prometno nesrečo blizu Starega Gabrovca na Hrvaškem. V tej nesreči je umrl podžupan Požege Goran Simovič. Tudi zaradi te žalostne novice je bila županova koalicija precej demoralizirana in se na besedna podžiganja v nadaljnji razpravi ni pretirano odzivala. Zaključni račun Zaključni račun Občine Šentjur je zadnji dokument, ki požegna prejšnje leto ter odlična izhodiščna točka za vse nasprotnike županove koalicije, da izpraznijo svoje topove, če bi se izkazale kakšne večje nepravilnosti. Poročilo je predstavila glavna občinska finančnica Brigita Škoberne. Opisala je že znane težave ob pripravi proračuna za leto 2012 - znižanje povprečnine oz. sredstev, ki jih glede na število prebivalstva občinam namenja država, ter prolongiranje prejemanja državnih sredstev za velika lanska projekta: šolo Planina in vrtec Hruševec. Iz državnega proračuna so prejeli sredstva za gradnjo Centra kulture Gustav Župan mag. Marko Diaci se tokrat ni spustil v besedne dvoboje ^ 0rn K°rzetom. in delno sredstva za preureditev osnovne šole Planina pri Sevnici, vrtca Hruševec Šentjur, požarno takso itd. Prejeli so tudi sredstva iz državnega proračuna, iz sredstev EU za izgradnjo vaškega jedra Ponikva, za dograditev kapacitet vrtca in javno razsvetljavo v skupni vrednosti 854.000 EUR. Na koncu se je številka realiziranega proračuna 2012 ustavila na 15,6 mio EUR, skoraj 4 milijone manj, kot so načrtovali v dvoletnem proračunu 2011-2012. Posledično se je zmanjšala tudi odhodkovna stran na 16,5 mio EUR. Občina se je s soglasjem Ministrstva za finance za zgoraj omen- jena velika projekta zadolžila za 1,5 mio EUR. Kredit so dobili pri SIB banki in ima odplačilno dobo 20 let. Tekoče odhodke so v primerjavi z letom 2011 zmanjšali. Razprava S povišanim, že skoraj kričečim tonom, je spraševal Jože Korže: »Kako dolgo bomo metali denar skozi okno za razvojne programe?« »V štirih letih se ni naredilo nič v tej smeri. Kam je šel ta denar?« ga je še zanimalo. Prav tako je izpostavil tudi 146.000 EUR, ki naj bi bili namenjeni za križišče pri železniški postaji, tam pa se v letu 2012 ni naredilo ničesar. Na njegova vprašanja je odgovarjal direktor občinske uprave Jože Palčnik: »Gre za zavijalni pas pri tehničnih pregledih Avto Krka in ne za zgoraj omenjeno križišče.« Dodal je še, da glede razvojnih programov sprejmejo kritiko, vendar je OU dokaj nemočna pri reševanju tega problema, saj je prišlo 500 pobud - tako velik obseg je naletel na nasprotovanje Ministrstva za kmetijstvo. Za oba akta, ki sta se združila v Občinski prostorski načrt, sta bili sklenjeni dve pogodbi, za vsako po 40.000 EUR. Drameljsko občinsko svet- Dolžnik tudi na občinskem svetu Farme Ihan. Občini Šentjurje šentjurska mesarija ostala dolžna 47 milijonov slovenskih tolarjev! Piše: Jure Godler Po tem ko je leta 2002 podjetje Farme Ihan prevzelo Mesarstvo Šentjur d. d., je izvedlo celovito rekonstrukcijo klavnice. Agencija RS za okolje je za klanje prašičev zahtevala sanacijski program za odpravo čezmernih emisij snovi v vode, saj s tem klavnica takrat ni razpolagala. Kot najustreznejšo rešitev so našli v sklenitvi urbanistične pogodbe investitorja in Občine Šentjur za priključitev obrata klavnice na javno kanalizacijsko omrežje in kasneje na Centralno čistilno napravo. Leta 2006 seje podjetje Farme Ihan zavezalo, da bo poravnalo skupno obveznost 94 mio SIT (392.255 EUR) v dveh enakih obrokih. Prvega so poravnali do konca leta 2006, drugega, ki je zapadel konec leta 2008, pač še ne. Vodstvo Farm Ihan je oporekalo drugemu obroku z odlogom plačila, kasneje pa tako po višini kot po vsebini plačila. Konec leta 2010 je Občina Šentjur vložila izvršbo, ki pa je naletela na ugovor ihancev. Spor je romal na sodišče, ki je sredi meseca aprila dosodilo v korist Občine Šentjur in Farmam Ihan naložilo plačilo glavnice v višini 196.127 EUR, izvršilne stroške v višini 480 EUR ter pravdne stroške v višini 3.644 EUR, skupaj z zamudnimi obresti 252.000 EUR. Farme Ihan zatrjujejo, da bi primer takojšnjega izplačila lahko sprožil celo insolvenčni Postopek Farme Ihan - MPR, d. °- o.. Predlog, kako rešiti nastali Problem, je prišel kot dodatno gradivo na mizo občinskim svetnikom. Predstavila ga je °bčinska pravnica Sabina pleteršič. V zadnjem dogovoru, ki je prišel tik pred Se)o, dolžniki predlagajo obrok 7.500 EUR na mesec in daljše časovno obdobje, na njihovih nepremičninah pa °stane plomba do polovice °dplačanega dolga. Občini pa ,e °blj ubij eno tudi zavarovanje s solidarnim poroštvom s strani ntatičnega podjetja Farme Ihan. nico Štefanijo Kramaršek so zaskrbele finance Mestne skupnosti Šentjur, ki ji predseduje Jože Štiglic. »Imajo enormno visoke odhodke, hrana, menze in restavracija 5.000 EUR, službena potovanja 5.500, vzdrževanje avtomobila 1.400. Mestna skupnost na veliko porablja denar, dočim ostali krčijo sredstva glede krajevnih svetnikov,« je nadaljevala Kramarškova. Jelko Godec sta zanimali dve podjetji: Dut d. o. o. in Itus d. o. o., ki sta dobili 110.000 in 81.000 EUR. Direktor ji je obrazložil, da gre za podjetji, ki prevzemata terjatve do občine, saj nekateri ne morejo čakati tako dolgo na svoj denar. Zaključni račun so občinski svetniki soglasno podprli. dejstva nbflce Občinski odhodki Občina Šentjur je močno znižala tekoče odhodke - odhodke za plače in prispevke za več kot 20 %, na slabe 4 mio EUR. Manj so upadli tekoči transferji, in sicer za 8 % in so v letu 2012 znesli slabe 5,5 mio EUR. Sem sodijo subvencije, transferji neprofitnim organizacijam in ustanovam itd. Odhodki za investicije so bili 6,8 mio EUR, kar znese 41 % vseh proračunskih sredstev, 151.000 EUR pa investicijski transferji. Skupaj je bila realizacija proračuna za leto 2012 slabih 16,5 mio EUR. Svetniki so vsi po vrsti obsojali: »Ta firma nas je že prinesla okoli, naj poravnajo 75 % sredstev, preden jim dovolimo izbris,« se je razhudil Cveto Erjavec. Jurij Malovrh je dodal: »Gre za izigravanje občine, saj je 32 obrokov po 7.500 EUR za podjetje, kot je Farme Ihan, zelo malo.« Ludvik Žafran je izpostavil, da taka podjetja uporabljajo tudi obvode toka denarja ter da bi parcele v Kamniku morali obdržati kot garancijo do konca. Svetniki so s cmokom v grlu potrdili predlog vračila dolga. Za promocijo in turizem na Ritniku bo letos skrbel Zavod Etno-Eko in Tanja Gobec. Se bo Rifnik prebudil? Zavod Etno-Eko. Odslej poskrbljeno za dežurstva in strokovno vodenje po arheološkem parku. Piše: Jure Godler Prvi četrtek v aprilu so KS Šentjur — Rifnik, Razvojna agencija Kozjansko in Zavod Etno-Eko podpisali pogodbo o sodelovanju. Zavod, ki ga vodi Tanja Gobec, bo prevzel aktivnosti in dejavnost turistične promocije na Rifniku in arheološkem parku. Rifnik bo tako postal še bolj prijazen in dostopen obiskovalcem, saj bodo pri Zavodu Etno-Eko poskrbeli za dežurstva in vodene oglede, in sicer ob sobotah od 9. do 11. ure ter ob nedeljah od 14. do 17. ure. Z 18. majem bodo enkrat mesečno začeli tudi z animacijskimi delavnicami in vodenjem za otroke, kjer bodo naj mlajši obiskovalci lahko spoznavali skrivnosti in lepote Rifnika. »Trudili se bomo za prepoznavnost Rifnika med ljudmi,« nam je povedala Tanja Gobec, vodja projekta. Prav tako bodo obiskovalcem Rifnika nudili informacije, promocijsko gradivo in prodajo spominkov. Evidentirali bodo obiskovalce in skrbeli za urejenost okolice. Skrivnost Da lanski projekt Skrivnost rifniške zvezde, ki so ga preko Zavoda Etno-Eko izvedli številni mladi prostovoljci, ne zamre, so se odločili za njegovo nadgrad- njo. S pobudo se je Gobčeva obrnila na KS Šentjur - Rifnik, kjer so bili nad tovrstno iniciativo navdušeni. Gre za velik prispevek k turističnemu potencialu in oživitvi te privlačne ter edinstvene arheološke dediščine, sta prepričana tako predsednik Sveta KS Franc Pevec kakor tudi direktorica RA Kozjansko mag. Andreja Smolej. Opisane aktivnosti, ki se bodo končno začele izvajati na kraju samem, torej na Rifniku, so šele prvi korak, saj jih bodo izvajalci nadgradili z atraktivnimi dogodki, s tematskimi prireditvami ter z delavnicami, s katerimi bodo Rifnik ter način življenja njegovih nekdanjih prebivalcev izpred tisočletij približali širši javnosti. Upajo tudi, da bodo pobudi sledili tudi okoliški prebivalci, lokalni ponudniki, ki bi pomagali nadgraditi ponudbo za obiskovalce. Krajevna skupnost Šentjur - Rifnik, v katero sodi očak, bo sofinancirala dejavnosti na Rifniku, kar je pomemben korak k oživitvi tega projekta. dejstva noflce Prve naloge Ena izmed prvih nalog Zavoda Etno-Eko je tudi ta, da zariše poti, s katerih bo dostopno arheološko najdišče in da se obiskovalci z željo po ogledu teh znamenitosti po neoznačenih poteh v gozdu ne izgubijo. Za zaris vseh poti pa bosta poskrbeli geografinji Anja in Veronika. novice Župan Franc Leskovšek o po njegovem še vedno neupravičeni zamenjavi šolske svetnice Salobirjeve: »Tudi če bi imela pisano kiklo, bi bil vzrok, da se jo razreši.« O investicijah v Občini Dobje je govoril župan Leskovšek: »Imamo 3 do 4 investicije, večjih nimamo, kaj 'čemo tu pametovat'.« Natalija Plemenitaš Fuchs sprašuje o prepozno prispelem gradivu: »Vi pričakujete, da bom pri 'gorvstajenju' ali pri žegnu doma brala gradiva?« Matej Gračner je razkril prodajo avtomobila: »Župan je svoj osebni avto prodal Občini Dobje za 1 EUR, da je znižal stroške za kilometrino.« O nedokončanih sklepih je polemizirala Magdalena Doberšek: »Verjetno je bil razlog tudi ta, da je že bila ura pozna in se nam je mudilo dol k Marjanci...« »Kmetijski razpis« rešil proračun Brez Natalije Plemenitaš Fuchs so svetniki potrdili proračun v prvem branju. dejstva novice Občina Dobje. Prvo branje proračuna so svetniki sprejeli, kljub temu, da je gradivo prišlo tik pred omenjeno točko. Piše: Jure Godler Ob verjetno zadnjem sneženju so prvi aprilski torek prvič letos sedli za mizo svetniki dobjanske občine. Zapletlo se je že pri prvi točki, kjer so svetniki obravnavali zapisnik. Magdalena Doberšek je opozorila na nedokončane povedi sklepov, vendar ji je občinska sodelavka obrazložila, da teh tudi po magnetogramskem zapisu svetniki niso dokončali. Dnevni red Po tem, ko je svetnica Natalija Plemenitaš Fuchs predlagala, da se z dnevnega reda umakne razprava o proračunu, saj ga svetniki še vedno niso prejeli, se je v ozračju začutilo, da se bliža huda ura. Dodala je, da so seje sklicane v bistveno prevelikem časovnem razmiku. Župan Franc Leskovšek ji je odgovoril, da se drži zakona, ki pravi, da morajo biti vsaj štiri na leto. Razgreti razpravljavci so ponovno obudili razrešitev šolske svetnice Jožice Salobir in pogorišče »šolske vojne«. Plemenitaševa je bila neomajna, češ, da župan zavaja, ko v medijih trdi, da s tožbo na upravnem sodišču, kjer je tožil Občinski svet Občine Dobje, ni bilo stroškov, saj spletna aplikacija Komisije za preprečevanje korupcije Su-pervizor pravi drugače. Župan se je izvijal, da pravno mnenje ni bilo pridobljeno za tožbo, ampak izključno za dilemo, ali lahko kot župan podpiše sklep, za katerega je menil, da je nezakonit, obrazložitev za tožbo, ki je napisana v strokovnem pravnem jeziku, pa je napisal sam. Ko so izpraznili topove, so se ponovno vrnili k dnevnemu redu. Župan je svetnikom zagrozil, da če ne sprejmejo proračuna, se občina ne bo mogla prijaviti na razpis za energetsko sanacijo OŠ Dobje. To je večini svetnikom zadostovalo, edino Plemenitaševa je glasno povedala, da pri točki o proračunu ne bo sodelovala in bo pri tej točki protestno zapustila sejo. Karel Čadej je zaskrbljeno pripomnil, da bi morali sprejeli »kmetijski razpis«, da kmetje dobijo težko pričakovana sredstva. Po 45 minutah so svetniki z enim glasom proti končno sprejeli dnevni red seje. Predlog proračuna Razprava o proračunu je minila brez Plemenitaševe. »Zdi se mi nedopustno, da občina nenehno išče izgovore glede količine dela, kadrovske podhranjenosti in absentizma ter s tem ne izvede pravočasno nalog, ki bi jih morala. Obstoj občine s tovrstno dinamiko dela je vprašljiv. Gradivo za proračun je bilo svetnikom vročeno pred točko dnevnega reda. Še toplo in sveže tiskano, saj je direktorica gradivo pripravljala še med samo sejo. Moj protestni odhod s seje je bil pogojen z umikom prve obravnave predloga proračuna z dnevnega reda. Ker je župan vztrajal na obravnavi in ker smo gradivo prejeli na seji, je moje mnenje, da me za potrjevanje krovnega dokumenta, se pravi proračuna, občina ne potrebuje, ker s takšnim načinom izniči mojo vlogo pri odločanju. Jaz na tovrstne igrice ne pristajam več. To je potrjevanje proračuna na pamet,« je svetnica zapisala v izjavi za javnost. Predlog proračuna je tokrat daleč največji v zadnjih letih. Če so lani realizirali slabih 921.000 EUR odhodkov, so letos nastavili Razvojne prioritete V Dobju polagajo upe na cesto Repuš-Jezerce, kjer v ceni 18.300 EUR predvidevajo večji del, 15.000 EUR, za nakup zemljišč. Prav tako bi radi z 272.000 EUR modernizirali cesto Loke-Jesenik. Kot tretjo cesto pa bi rekonstruirali cesto Repuš-Suho, za kar so rezervirali 116.000 EUR. proračunsko postavko na slab milijon in pol, kar je skoraj 60 % več od lanske realizacije. Ob tem računajo predvsem na razpisna sredstva. Od tega se bo slabih 900.000 EUR namenilo za investicije in vzdrževanje. Za energetsko sanacijo OŠ Dobje so namenili 438.000 EUR. Za letno vzdrževanje lokalnih cest in javnih poti so namenili 17.000 EUR, za zimsko službo pa 116.000 EUR. Za razliko v ceni vrtca in plačila staršev bodo namenili 116.000 EUR ter za osnovno šolstvo - material, energenti, dodatni programi, kulturne dejavnosti - 62.360 EUR. % aforizem npflce Pošteni trgovci in pošteni politiki so redki. Tisti redki pa niso ne trgovci ne politiki, (jmm) ŠENTJURSKE NOVICE, maj 2013 IZ NAŠIH KRAJEV 11 v Se vedno brez potrjenih insignij Svečana akademija. Ob 23-letnici in prazniku mesta Šentjur. Piše: Saša Rečnik V nedeljo, 14. aprila, je potekala Svečana akademija ob prazniku Mestne skupnosti Šentjur (MS Šentjur) in 23-letnici mesta Šentjur. Pred časom je Svet mestne skupnosti Šentjur svoj praznik prestavil v april in zdaj ga meščani Šentjurja praznujejo 20. aprila, ko je na sporedu tudi največja šentjurska kulturno-turistična prireditev Šentjurjevo. Prireditev je potekala v znamenju podelitve priznanj -Listin mesta Šentjur - in pogleda v izvedene ter načrtovane investicije. Prireditev je otvoril komorni zbor A Vista z za zdaj še neuradno himno mesta Šentjur »Slovenec sem«, saj nov statut s strani občinskega sveta še ni bil sprejet. Prav tako je na odru plapolala le zastava občine Šentjur, zunaj kulturnega doma svečanega vzdušja ni bilo opaziti. Čeprav je bila letos dvorana bolj polna kot prejšnja leta, smo pogrešali kakšen znan šentjurski obraz, saj bi se spodobilo, da se praznovanja udeležijo vsi vidnejši meščani. Dobro sodelovanje V svojem nagovoru je predsednik Mestne skupnosti Šentjur Jože Štiglic izpostavil nekaj naj večjih investicij preteklega leta in poudaril, da bodo tudi v prihodnje imele prednost investicije, pri katerih bodo sodelovali meščani: »Nekaj načrtovanega smo zaradi usklajevanja z ostalimi občinskimi investicijami prestavili v letošnje in naslednje leto. Nadaljevala se bo sanacija ulice Franja Malgaja v Hruševcu, v izvajanju je izgradnja semaforiziranega križišča pri Petrolu, v mesecu maju se bo začela preplastitev ulice Dušana Kvedra po celotni dolžini. Dve največji investiciji tega leta sta vsekakor sanacija ulice I. celjske čete in ureditev parkirišča v Zgornjem trgu, ki naj bi bilo sicer končano do začetka letošnjega Šentjurjevega, vendar sta zagodla slabo vreme in dolga zima.« Z ureditvijo Ipavčeve ulice 30 in kostanjevega parka se bo zaključila ureditev Zgornjega trga, v letošnjem letu pa bo MS Šentjur sodelovala tudi pri pripravi novega razvojnega programa občine 2014-2020. Župan občine Šentjur mag. Marko Diaci je izrekel prebivalcem Šentjurja čestitke ob praznovanju in v svojem govoru poudaril že prej omenjene investicije preteklega in prihajajočega leta. »Občina Šentjur in MS Šentjur zelo dobro sodelujeta, lahko bi rekli na zelo visokem nivoju, kar v teh težkih časih prinaša določene uspehe,« meni Diaci o izvedenih projektih zadnjih dveh let. Le štirje nagrajenci Komisija za priznanja, ki jo vodi Branko Oset, je letos podelila tri Listine mesta Šentjur in priznanje zlati maturantki. Listina mesta Šentjur se podeljuje za izjemne uspehe in dosežke, dosežene v aforizem Vse, kar dosežemo z manj truda in dela, je inovacija, (jmm) A Tjfirl' ti Za dolgoletno delovanje na področju ljubiteljske kulture je priznanje prejela Anita Kolesa. zadnjem obdobju na gospodarskem, znanstvenem, tehničnem, kulturnem, športnem in drugih področjih ustvarjalnosti dela, ki imajo poseben pomen za razvoj in napredek mesta ter za izkazano požrtvovalnost, hrabrost in človekoljubnost. Priznanje mesta Šentjur za zlatega maturanta z denarno nagrado je prejela Lucija Arzenšek, študentka medicine na mednarodnem programu v Zagrebu za izjemen dosežek na maturi. Listino mesta Šentjur sta prejela Klub starodobnikov Večno mladi Šentjur za peto obletnico aktivnega delovanja in sodelovanja pri Šentjurjevem ter za ohranjanje prometno-tehnične kulturne dediščine in šentjurski podjetnik Dejan Mulej za dosežke pri razvoju podjetništva in ohranjanje delovnih mest. Listino mesta Šentjur je prejela tudi Anita Koleša za dolgoletno delovanje na področju ljubiteljske kulture in sodelovanje pri kulturnem dogajanju v lokalni skupnosti in izven nje. Koleševa se je v svojem nago- voru v imenu dobitnikov zahvalila za prejeta priznanja ter poudarila, da s svojim delovanjem še ne mislijo odnehati in bodo še naprej sooblikovali dogajanje v Šentjurju. V drugem delu svečane akademije sta nastopila sopranistka Andreja Zakonjšek Krt in pianist Simon Dvoršak, večer pa se je zaključil na pogostitvi v dvorani Gasilskega doma Šentjur. dejstva novice Statut MSŠ Čeprav so mestni svetniki že pred letom soglasno sprejeli nov popravljen statut in poslovnik, je tega potrebno potrditi še na občinskem svetu občine Šentjur. Žal pa tam župan mag. Marko Diaci nima dvotretjinske podpore, ki je potrebna za sprejetje teh dveh dokumentov. Sprejetju nasprotuje svetniška skupina SDS, ki ni uspela s predlogom, da se ena izmed šentjurskih ulic poimenuje po dr. Jožetu Pučniku. Pogled v jasnovidnost in prerokovanje s pozitivno energijo. 1090 42 16 1,99 EUR/min, za omrežje Novatel. Cene klicev iz drugih omrežij po tarifi drugih operaterjev. LJUBEZEN, zdravje, finance radio ■ rogla Radio Rogla v Šentjurju in Dobju najbolje slišite na 101,8. Najboljša iiava in zvečer zabava, —£ v mestu podJjif mitom r i/, ,>,4. JK C*E_ 3»Uz :/ F itlcršek s.p. AVTODELI ŠTURBEJ Rosa team d.o.o. Drofenikova 16, Šentjur 03/ 574-30-16 031/622-220 Dramlje 33, 3222 Dramlje e-moH: kwbk.mortjn0skM.net 041672302 Naj prostovoljci občine Šentjur 2012 Nominiranih prostovoljcev seje na koncu nabralo lepo število. Sf n t iumk r mUk kolumna novice V Šentjur, upri se! Piše: Gašper Andrinek Od lanskih upornih praznikov, ki jih praznujemo konec aprila in v začetku maja, pa do danes, se je ljudstvo v Sloveniji ponovno začelo prebujati. Po mirnem spancu v obdobju gospodarske rasti in stagnacije ter tudi kar štiriletnemu obdobju recesije je najprej zavrelo v Mariboru in nato povsod v državi. Potem sta po nekaj časa vztrajanja Onadva odšla. Eden na sodišče, drugi se mu še vedno izmika. Kje smo sedaj? Na dan upora proti okupatorju je v Ljubljani potekala že peta Vseslovenska ljudska vstaja. Protesta se je udeležilo vsega tisoč ljudi. So ljudje zopet zaspali? Najbolj pesimistični pravijo, da je potrebno še malo počakati. Da pridejo Oni Trije. Moramo res čakati, da bomo videli, kako je živeti v tretjem svetu, kjer je sedaj Grčija, Španija in se bomo šele nato dokončno uprli? Kako je z uporom v Šentjurju? Upora praktično ni. Pa bi moral biti. Upreti bi se morali vsi delavci, ki so izgubili službe, zaradi tajkunizacije podjetij. Upreti bi se morali tudi tisti, ki službo imajo, pa z njimi ravnajo izkoriščevalno in poniževalno. Upreti bi se morali proti revščini ter si medsebojno pomagati, ne pa si pred njo zatiskati oči. Ne moremo si privoščiti, da en sam človek živi pod pragom revščine. Upreti bi se morali vsakodnevni delitvi na vsemogoče kriterije. Upreti bi se morali sovražnemu govoru, družinskemu nasilju in izprijeni hinavščini, ki vlada v našem okolišu. Upreti bi se morali tudi mladi. Predvsem proti starim političnim elitam, ki jim ni mar, ali ostanejo v svojem mestu ali pa bodo odšli in jih pustili same v mestu duhov. Prvi maj je praznik delavcev. Upam, da ste še letos dobro izkoristili tudi drugega, dokler je še. Ali ste se upirali ali ste praznovali, ste se odločili sami. Nekoč smo zrasli iz naroda hlapcev v narod junakov. Nekoč. Smo pripravljeni tudi sedaj? Delo s srcem. Podeljenih je bilo 5 priznanj in 14 pohval. Piše: Jasna Romih V petek, 12. aprila, je potekala razglasitev Naj prostovoljca občine Šentjur za leto 2012. Podeljena so bila priznanja in pohvale posameznikom, ki so s prostovoljnim delom pripomogli k boljšemu življenju ljudi. Bogat program Prireditev je potekala kot zaključna prireditev v okviru Tedna zdravega mesta in Lokalne akcijske skupine za preprečevanje zasvojenosti. Povezovali sta jo mladi voditeljici Mojca Zupanc in Špela Črešnar, ki sta prireditev otvorili s skečem. Z njim sta namreč na duhovit in zabaven način prikazali nekatera področja, na katerih delajo prostovoljci. Iva Cerkovnik in Ines Lubej sta v duetu s kitaro in vibrafonom poskrbeli za glasbeni program v latinskoameriških ritmih. Manjkalo ni niti plesa, za kar so za dih jemajočo plesno točko poskrbele plesalke hip-hop skupine Red Beat v sestavi Tjaše Veličkovič, Teje Vončina, Žive Selič, Tamare Arzenšek, Hane Skale Mastnak in Laure Zendzianowsky pod vodstvom Šentjurčanke Tjaše Leban. Nominiranih 20 prostovoljcev Prostovoljce je v letošnjem letu predlagalo devet organizacij, zavodov, društev in posameznikov. Tako je bilo nominiranih 20 pros- tovoljcev v štirih različnih kategorijah. Podeljeno je bilo posebno priznanje za medsosedsko pomoč Alenki in Maksu Korošcu, ki sta dve leti skrbela za soseda, ki je preživel infarkt, dodatno zbolel za hudo neozdravljivo boleznijo, postopoma pa postal nepokreten. Vsa priznanja in pohvale sta podelila župan mag. Marko Diaci in direktorica RA Kozjansko mag. Andreja Smolej. Nagrade in pohvale V kategoriji do vključno 18 let je občinsko priznanje prejela osmošolka OŠ Planina pri Sevnici Teja Šterpin. Teja je med vsemi prostovoljnimi dejavnostmi že drugo leto zapored tutorka učenki iz 6. razreda, nudi pa tudi učno pomoč drugim. Redno tudi obiskuje starostnike in je ena najmlajših, ki je sodelovala na projektu računalniškega opismenjevanja starejših Simbioza, v okviru projekta Drobtinice pa je zbirala prispevke za socialno šibke. V tej kategoriji sta pohvali prejeli Nina Salomon in Alja Tovornik. V kategoriji od 19 do vključno 30 let je priznanje prejel Gregor Počivalšek, ki se sicer podelitve ni mogel udeležiti zaradi objektivnih razlogov. Nominiralo gaje Športno in mladinsko društvo Grobelno, saj je med drugim organiziral številne športne prireditve, rekreacije, predavanja in potopise, organiziral pa je tudi gostovanje Toma Križnarja. V tej kategoriji je pohvale prejelo kar osem prostovoljcev: Urban Petelinšek, Petra Božič, Manja Frece, Anja Dominič, Tjaša Bosio, Helena Sajnker, Tjaša Šoster in Sara Zupanc. V kategoriji od 31 let dalje je priznanje prejela Milena Senica Verbič, ki jo je predlagalo Območno združenje Rdečega križa Šentjur zaradi aktivnosti v dejavnostih domačega okolja. V prostovoljstvu vidi Milena namreč nekaj izredno dobrega za ljudi, predvsem pa gre po njenem mnenju za neprecenljiv občutek, ko veš, da narediš nekaj dobrega, in prejmeš za to zahvalo. Pohvale so v tej kategoriji prejele: Helena Jazbec, Zlata Felc in Milena Recku. V zadnji kategoriji od 31 let, ki delajo z otroki in mladino, je priznanje prejel Martin Cmok, ki ga je nominirala Gasilska zveza Šentjur zaradi delovanja na številnih področjih. Zelo rad namreč prav vsem pomaga prostovoljno in s tem stori kaj dobrega za krajane. Med vsemi dejavnostmi je tudi poveljnik GZ Šentjur, predsednik Društva vinogradnikov Sveti Urban Gorica pri Slivnici in predsednik Čebelarskega društva Slivnica pri Celju, vodi pa tudi čebelarski krožek na Osnovni šoli Slivnica pri Celju. Pohvalo pa je prejela Marjana Majcen. dejstva noiviče Prostovoljstvo Šentjur ostaja občina s številnimi prostovoljci, med katerimi je veliko mladih. S svojo humano dejavnostjo potrjujejo človekov smisel eksistence in dopolnjujejo človekovo osebnost. Pri vsem tem pa ne pomagajo le pomoči potrebnim, ampak celotnemu prebivalstvu občine lepšajo življenje. Dan odprtih vrat z izobraževanjem Vrtnarstvo Valner. Ponovno so na sobotno jutro pripravili dneve odprtih vrat največje šentjurske vrtnarije. Piše: Jure Godler V soboto, 20. aprila, so svojim strankam, sosedom in ostalim na stežaj odprli svoja vrata v Vrtnarstvu Valner v Jakobu. To mini prireditev v času Šentjurjevega so pripravili že šestič zapovrstjo. »Z dnevom odprtih vrat tudi uradno odpiramo prodajno sezono,« je povedala Klavdija Valner. Da obiskovalci niso bili lačni in žejni, so jim pripravili tudi pogostitev. Tistim, ki so se na ta dan odločili za nakup, so ponudili tudi 10-odstotni popust. Delavnice Z inženirko agronomije Ireno Vizjak so pripravili delavnico, na kateri je številnim gledalcem prikazala predstavitvene zasa- ditve. Pogovarjali so se o užitnem vrtu, o bujno rastočih rastlinah in kompaktnih rastočih rastlinah za moderne zasaditve. Vizjakova je odgovarjala na vprašanja in tudi zasajala korita. Inženir Drago Jančič je predaval o drevninah in o zasaditvi okrasnih grmovnic. Poskrbeli pa so tudi za otroke, ki so pod vodstvom vzgojiteljice sadili rožice in se vrtnarsko zabavali. Letošnja sezona za sajenje zelenjave je zelo pozna, saj je še konec meseca marca zunaj bil sneg. Sezona prodaje balkonskega cvetja pa se že počasi začenja. »Našim strankam priporočamo, da plodovke začnejo saditi šele po 1. maju,« je nadaljevala Val-nerjeva. Vrtnarstvo Valner je znano tudi po številnih različnih sadikah paradižnika in paprike. Uporabljajo blagovno znamko Volmary, konec meseca aprila in maja pa bosta zgoraj omenjena strokovnjaka tudi na voljo za svetovanje strankam. Pripravljajo tudi kuharsko delavnico z Borutom Jovanom, ki bo 25. maja, za kar so obvezne predprijave. Sezona prodaje cvetja seje začela. Čar orienta v Šentjurju V Tednu zdravega mesta in LAS v Občini Šentjur so med za preprečevanje zasvojenosti drugim pripravili tudi delavnico Na delavnici so plesalke spoznale različne orientalske plese. Subvencija EKO sklada za kotel KOB - ERAGON Družinsko podjetje. Kotel, ki ga proizvaja šentjursko podjetje KOB Termoinstalacije Andrej Koželj s.p., seje na testiranju odlično odrezal. Piše: Jure Godler V času, ko se energenti dražijo, se je treba obračati tudi v smer nižanja stroškov ogrevanja in večjega izkoristka, ob tem pa se obnašati skrbno do narave. »Ker v našem podjetju izdelujemo kotle na drva, smo se povezali s podjetjem Eragon, ki izdeluje gorilnike na pelete,« razlaga bodoči prevzemnik podjetja David Koželj. Meritve izkoristka peči, emisije prahu in merjenje ogljikovega oksida (CO) so bile dovolj dobre, da so zadostili pogojem za pridobitev sredstev EKO sklada pri nakupu kotla z gorilnikom. Tako kotel kot gorilnik sta slovenska izdelka, skupaj pa se tržita pod imenom KOB - Eragon. Izkoristek takšnega kotla je večji od 90 %. Kotli so od 15 kW moči pa vse do 80 kW. Pri nakupu kotla KOB - Eragon 25/13 Eko sklad povrne 25 % vrednosti investicije. »Konkurenca pri izdelavi peči in subvenciji Eko sklada je močna, vendar je večina proizvajalcev tujih,« pripoveduje Koželj. S tem izdelkom ciljajo predvsem na slovenski trg, z vstopom Hrvaške v EU območje pa se spogledujejo tudi s tem trgom. David Koželj stavi na nove peči, subvencionirane od Ekosklada. dejstva novjce KOB Družinsko podjetje KOB Termoinstalacije ima že več kot 50-letno tradicijo. Poleti bo vodenje podjetja prevzel od očeta Andreja David Koželj, ki je že tretja generacija v tem podjetju, katerega je ustanovil Anton Koželj. Sodelavci v proizvodnji: Cveto Poznič, Matjaž Tovornik, Zdravko Tovornik in Igor Pristušek skrbijo za kvalitetno izdelavo, v pisarni pa papirje ureja Lidija Sitar. Izdelujejo kotle, zalogovnike toplote, cisterne, bojlerje itd. orientalskega plesa pod naslovom Čar orienta. Delavnico je vodila Judita MethansŠarlah. Orientalski plesi so geografsko locirani na področje Turčije, bližnjega vzhoda, Arabskega polotoka in Perzije ter so v prejšnjem stoletju osvojili tudi zahodni svet. Je predvsem ženski ples, ki izraža čustvenost, sproščenost, mehkobo in odločnost. Večina medeničnih gibov ima več kot tisoč let stare korenine. Te gibe so ženske uporabljale pri vsakodnevnih obredih, rojevanju, religioznih ceremonijah, tako za sprostitev in zabavo kot tudi za čaščenje in v terapevtske namene. Plesalke so na delavnici spoznale različne orientalske plese - ples s svečkami, ples s tančico, indijski ples bolivud, moderni orientalski ples ... Delavnica je bila popestrena tudi z literarnim vložkom mlade pesnice Katje Gorečan, ki je prebirala pesmi iz svoje pesniške zbirke Trpljenje mlade Hane. # aforizem__________ nOVjCe Tisti, ki nima dela, tudi lenariti ne more. (jmm) Najpomembnejšo vlogo Igrajo starši Neli Čadej in Domen Romih. Državna mladinska plesna prvaka v standardnih in latinskoameriških plesih v senci šentjurskega športa. Piše: Jure Godler Za tokratni pogovor smo povabili državna prvaka v kategoriji mlajših mladincev - Neli in Domna. Ker sta oba zelo zasedena z dnevnimi obveznostmi, smo skupen termin iskali kar nekaj časa. Mlada plesalca sta tudi sošolca in obiskujeta sedmi razred OŠ Hruševec Šentjur. Sta najbolj znan šentjurski plesni par. Kako se je vse skupaj začelo? Kdo je dal povod, da začneta skupaj plesati? Domen: Svoje prve plesne korake sva začela v drugem razredu, ko smo na šoli imeli Šolski plesni festival. Za plesni par naju je določila najina učiteljica Monika Malgaj. Ker sva na tem festivalu zmagala, sva začela najprej plesati v Plesnem valu v Celju, kasneje pa v Mariboru. Neli: V Celju plesne šole niso toliko usmerjene v tekmovalni ples, temveč bolj na rekreativni in hip hop. V Mariboru pa so treningi veliko resneje zastavljeni, usmerjeni v tekmovanja in tudi veliko bolj naporni. Plesne korake se učiva v Plesnem klubu Pingi. Najina mentorja sta Alenka in Branko Bohak. Velikokrat pa naju nove korake učijo tudi drugi svetovni prvaki v plesu. Kakšno vlogo na vajini plesni poti igrajo vajini starši? Neli: Skoraj največjo (smeh). Najini starši naju vozijo na treninge v Maribor, financirajo treninge, tekmovanja, oblačila, spodbujajo na tekmi... Kakšni so vajini treningi? Domen: V Maribor se zdaj voziva štirikrat tedensko z vlakom. Treningi pa trajajo različno, od treh do štirih ur. Ostali plesalci večinoma trenirajo petkrat tedensko, midva pa zaradi tega, ker hodiva tudi v glasbeno šolo, en dan manj. To je tudi vzrok, da so najini treningi daljši. Neli: Ob petkih naju običajno tudi v Maribor pelje kateri od najinih staršev, vedno pa naju kdo od njih tudi pripelje domov. Imamo kondicijske in tehnične treninge. Poleti večkrat izvedemo posebne priprave, kjer ves teden intenzivno treniramo v Kranjski Gori. Vsako leto v plesu posegata po boljših rezultatih in stopnjujeta svojo formo in prepoznavnost Domen: Starejši kot si, trenerji od tebe zahtevajo zmeraj več. Neli: Treningi so iz leta v leto bolj naporni in več vlagaš v plesno znanje. Prav tako ples jemlješ veliko bolj resno. V kategoriji mlajših mladincev sta postala državna prvaka. Je to največji uspeh in katere plese sta prikazala? Domen: Drži, zaenkrat je to največji uspeh, kar sva jih dosegla v standardnih in latinskoameriških plesih. Standardne plese sestavljajo angleški valček, tango, dunajski valček, slow fox in quick step. V latinsko ameriških pa so samba, cha-cha, rumba, passo doble in jive. Kako izgleda takšno tekmovanje? Neli: Na tekmovanju plešemo vseh pet plesov v standardnih in latinskoameriških plesih. Na parketu je lahko največ 12 plesnih parov, drugače pa se pleše v več skupinah. V predtekmovanjih pa se izločajo s križci - tisti s križcem se uvrstijo naprej. V finalu ostane le šest plesnih parov. Sodniki gledajo vse in nam dodelijo ocene od ena do šest. Enko dodelijo tistemu paru, ki je najboljši, šestko pa tistemu, ki je v finalu najslabši. Kakšna je slovenska konkurenca? Domen: V najini kategoriji slovenska konkurenca ni prehuda. Za prva tri mesta se ponavadi boriva še z dvema paroma, ostali pa so precej za nami. Razlike se opazijo, če plesni par ne trenira vsak dan. Vsak dan izpada treninga se pozna in če se popolnoma ne posvetiš plesu, dnevno nazaduješ. Vedno znova se je treba učiti novih plesnih figur, da ostaneš pred vsemi, saj trenerji ostalih tekmovalcev dobre plesne korake takoj kopirajo. Zato je treba koreografijo vedno dopolnjevati in spreminjati, sodniki pa to opazijo in tudi temu primerno ocenijo. Koliko stanejo ure plesa na vajini ravni? Neli: Ura plesa s svetovnim plesnim prvakom stane 65 EUR, medtem ko navadna ura treninga skoraj pol manj - 30 EUR. Najin trening traja najmanj tri ure dnevno. Tudi zaradi cene smo morali že na začetku omejiti število vaj. Nove koreografije se učiva na individualnih urah. Tak šport sploh ni poceni. Dobita za dosežene nazive tudi kakšna denarna sredstva? Dobita za zmago 10.000 EUR? Neli: (smeh) Ko bi bilo vsaj 100 EUR, bi bilo že veliko. Denarnih nagrad tudi v članskih slovenskih tekmah ni. Ta šport ni dovolj komercialen, niti ne moreš dobiti dovolj sponzorjev, ki bi nam pomagali. Prav tako plesna tekmovanja niso niti medijsko dovolj pokrita, na primer državno prvenstvo pokriva edino TV3. Enako velja tudi za ostale svetovne medijske hiše, ki le občasno kakšno plesno tekmovanje uvrstijo v Imata veliko tekem? Neli: Odvisno od časa. Med počitnicami je veliko manj tekmovanj, ampak vseeno normalno trenirava. Tekmovanja so enkrat na 14 dni, včasih tudi enkrat na teden. Če bi hodila na vsa tekmovanja, tudi tista manj pomembna, bi lahko tekmovala vsak teden. Manjša izkoristimo, da se pripraviva na bolj program. pomembna. V svetu plesa je kar nekaj primerov, ko plesalca postaneta tudi par zasebno. Zakaj? Neli: Verjetno zato, ker s soplesalcem preživljaš veliko skupnega časa. Svetovni plesni pari tudi veliko potujejo in je težko ohranjati stike s partnerjem, ki bi bil recimo v Sloveniji. Domen: Zagotovo je tudi kemija med plesalcema veliko večja, če sta par. Sta vidva par? Domen in Neli odločno: Ne! (smeh) Kaj poleg plesa še počneta? Ali imata kakšne hobije? Še kakšne skupne aktivnosti? Neli: Zelo veliko časa preživiva skupaj: v šoli, kjer sva sošolca, na poti in na treningih, zato skušava prosti čas nameniti še drugim stvarem. Ta teden le en dan nisva bila skupaj. Domen: Je pa res, da se še nikoli nisva skregala, čeprav preživiva veliko časa skupaj (smeh). Če vama kdaj na tekmovanju ne uspe kakšen ples, pa se vendarle malce skregata? Neli: Po tekmovanju sva ponavadi bolj tiho in greva vsak po svoje in razmišljava o tem, kar sva pokazala. Nima smisla obremenjevati še soplesalca in ga po možnosti obtožiti za svojo napako. Čez čas se je seveda treba Pogovoriti, kje se je zalomilo. Pogovoriva se tudi s trenerjem itd. Zaradi tega se tudi ne kregava. Domen: Na srečo trener ni siten zaradi kakšne napake, pač pa morava naslednjič vložiti več truda v to, da se napaka popravi in odpravi. Kje dobita obleke? Koliko jih 'mata v omari in ali jih lahko Prodata? Neli: Doslej smo prodali eno (smeh). Jih je škoda (smeh). V mlajših kategorijah so obleke Predpisane dolžine, materiala ■n enobarvne. Pri mladinskih kategorijah že lahko izbiraš material, še vedno pa se ne sme uporabljati bleščic. Oblek imava že veliko in so zelo drage. Že v mladinski kategoriji obleke Igrajo velik pomen, saj morajo Piti lepe in izzivalne, ker vplivajo tudi na oceno sodnikov. Pri latinskoameriških plesih mora obleka poudariti postavo, noge in gibanje, pri standardnih plesih pa mora obleka valoviti, ker je narejena iz več plasti. Plesne obleke šivajo le določene šivilje v Sloveniji. Obleka, ki jo uporabljam zdaj, je stala 1.100 EUR. Drugo leto, ko bomo uporabljali še bleščice, pa bo njena cena tudi do 2.500 EUR. Oblek žal ne moreš prodati drugim plesalkam, saj so že znane sodnikom. To, da imaš svojo obleko in da lahko uživaš pri tem, je nekaj najlepšega, saj se pri rabljeni obleki ne moreš toliko izraziti. Domen: Za fante so obleke manjši problem. Načeloma so črno-bele ali črne in so si tako podobne, da lahko uporabiš tudi kakšno že rabljeno in ne bo nihče vedel. Je pa vseeno zelo pomembno, kakšno obleko imaš. Kje vidita sebe čez 20 let? Kaj bi rada v plesu dosegla? Neli: Težko vprašanje. Ne vem, mogoče si bova glede plesa nekoč premislila in bova delala kaj drugega. Plešeš lahko do pozne starosti ali pa tudi kmalu nehaš. Imata pred sabo kakšno pomembno tekmovanje? Domen: Zaenkrat z večjimi in pomembnejšimi tekmovanji počasi zaključujeva. Oktobra imava državno tekmovanje iz plesne kombinacije, kjer se pleše oboje skupaj. Če bi se letos udeležila mednarodnih tekem v Brnu, na Dunaju in Milanu, bi se po zbranih rating točkah lahko udeležila svetovnega prvenstva že drugo leto. Zaradi velikih stroškov smo te tekme izpustili. Če čez dve leti zmagava na državnem prvenstvu, greva tako ali tako kot reprezentanta Slovenije na svetovno prvenstvo. Plešeta na tekmovanjih že v naprej pripravljene kombinacije plesnih korakov? Neli: Seveda. Trener nama sestavi program, ki je dolg okoli minuto in pol. Na tekmovanju se pleše minuto in tričert in ko prideva do konca, začneva ponavljati od začetka. Kaj pa poškodbe? Neli: Lani se zaradi tega nisva udeležila državnega prvenstva. Nekaj časa naju je lovila smola s poškodbami, ker sem se, kot nalašč, vedno poškodovala pred velikimi tekmovanji. Poškodovala sem si nogo, zlomila sem si prst in zapestje. Teden pred DP smo potem hodili na fizioterapije s čepki, vendar nismo uspeli odpraviti poškodbe. Na silo ne gre. Kaj pa sponzorji, ali se odzivajo na prošnje? Domen: Jaz imam nekaj sponzorjev: Frizerstvo Sonja mi ureja pričesko, Zvonka Frank pa mi je dala denar za čevlje. Neli: Jaz se najprej zahvaljujem svojemu stricu Milošu, ki mi velikokrat priskoči na pomoč, hkrati pa bi se rada zahvalila Andreji in Romanu Moškotevcu in gospodu ravnatelju Robertu Gajšku za vso spodbudo, fotografiranje in podobno. Zahvale gredo tudi moji mamici za prelepe frizure. Hvala in veliko uspehov še naprej! 0 aforizem ni Tajkunov ne lovimo zaradi ekonomske krize, ki sojo povzročili, ampak zaradi nevoščljivosti, (jmmj Citrarska jomlad na 3revorju Piše: Jure Godler V petek, 19. aprila, so na prijeten pomladni dan na Prevorju priredili koncert z naslovom Citrarska pomlad na Prevorju. Rdeča nit koncerta je bila citrar-stvo na Kozjanskem. Predstavilo se je osem novih citrarjev, ki so v tem šolskem letu začeli z učenjem. Poleg njih so zaigrali tudi malo bolj izkušeni citrarji, vsi pod mentorstvom Jasmine Levičar. Mladi citrarji prihajajo iz različnih osnovnih šol, in sicer: iz Gorice pri Slivnici, s Preverja, iz Lesičnega, Podčetrtka in Boštanja. Ravno iz Boštanja prihajata brat in sestra, Gašper in Maruša Vidmar, ki sta pred dnevi nastopila na mednarodnem tekmovanju Svirel v Štanjelu in prejela zlato priznanje v skupini duetov. Za dodatno popestritev programa so poskrbeli Cita in Jože Galič, sopranistka Martina Zapušek, Jasminin učitelj Miran Kozole in njena prva učenka Tanja Lekše s spremljevalcem Robertom Fuksom na ksilofonu. Čez celoten program je Levičarjeva nizala spomine iz svoje citrarske poti. Po koncertu je sledilo druženje in pogostitev, obiskovalci pa so se lahko ustavili pri izdelovalcu citer Jožetu Hol-cmanu, se vpisali v knjigo vtisov in si ogledali manjšo razstavo Jasmininih citrarskih začetkov. Prvi citrarski koncert je odlično uspel in organizatorji obljubljajo, da bo postal tradicionalen. Jasmina Levičar je zaigrala tudi s svojimi učenci. ZAPELI SO OTROŠKI IN MLADINSKI ZBORI PREGNALI SO ZIMO IN PEVCEV OPZ OS HRUSEVEC ŠENTJUR Zbori šentjurskih šol so se predstavili na Blagovni. Piše: Jure Godler Nekateri zbori so poleg petja tudi plesali. L w /i h h —mn - ijCf1 k 7* i M MPZ OŠ F. M. ŠENTJtif Drameljčani so se spomnili Pisani Slivničani so prepevali o narobe svetu. Ponkovljani so se podali na vrh nebotičnika- tudi na mamice. .......................................................................................... Dobjani so tudi letos bili predlagani za Planinčani so lansko revijo izpustili, regijsko tekmovanje. Učenci so poskrbeli glasbeno spremljavo. tradicionalna revija otroških in M mladinskih pevskih zborov občin M Šentjur in Dobje je bila v dvorani i^L^tfPOŠ Blagovna. Če smo lani pogrešali zbora s Planine pri Sevnici, kjer zaradi obnove šole nista imeli prostorov za vaje, se je tokrat na odru zvrstilo vseh petnajst pevskih sestavov. Vsaka šentjurska šola se je predstavila z otroškim in mladinskim zborom, redno na reviji pa sodeluje tudi zbor POŠ Blagovna. Koncert je bil zaradi veliko nastopajočih - bilo je kar okoli 500 pevk in pevcev - izveden v dveh zaporednih koncertih. Anita Kolesa, vodja šentjurskega JSKD in organizatorica vsakoletnih revij, je v svojem kratkem nagovoru poudarila pomanjkanje primerne dvorane za petje in izpostavila VELIKOST ZBORA ŠE ZDALEČ NE POMENI TUDI KVALITETE. športno dvorano na Blagovni kot edini primeren prostor za petje. Na predlog zborovodij mladinskih zborov je podelila priznanja pevkam in pevcem, ki so peli v zboru vseh devet let osnovnošolskega šolanja, septembra letos pa se bodo poslovili! od osnovnošolskih klopi. Program sta povezovali učenki Neža Zdolšek in Živa Trunki. Strokovno pa je revijo spremljala Sonja Kasesnik. Ta je za regijsko tekmovanje izbrala otroške zbore iz Dobja, Slivnice, Šentjurja, Ponikve in Dramelj ter mladinski zbor iz Dobja. Velika zlata diploma Juretu Zdolšku Ocenjevanje vin. Kot veleva tradicija, pred uradno otvoritvijo Sentjurjevega, vinogradniki na preizkus postavijo svoj pridelek. Piše: Jure Godler Ocenjevanje vin letnika 2012 je bilo znova v avtentičnem okolju Vinogradnikove učne kleti pod železniškim muzejem. Ocenili so 30 vzorcev bele zvrsti, 38 vzorcev sortnega belega, 14 vzorcev sortnega rdečega in dva vzorca posebnega vina. Veliko zlato diplomo so namenili za vino, ki je bilo ocenjeno nad 18,90 točk. Za izborni laški rizling jo je prejel Jure Zdolšek iz Okroga pri Ponikvi. Podelili so tudi kar 54 zlatih diplom, 33 srebrnih in dve bronasti. Nova protokolarna vina Z odprtjem Sentjurjevega je župan mag. Marko Diaci razglasil tudi nova protokolarna vina. Med šentjurskimi vinogradniki je komisija izbrala tri pridelovalce. Rumeni muškat Ivana Johana iz BELA ZVRST tt PRIIMEK IN IME LOKACIJA SLADKOR TOČKE M 1 FENDRE SILVO GRUŠČE 8,0 18,33 1 2 GUBENŠEK VID SLIVNICA 9,0 18,27 2 3 JOHAN IVAN - 2 VODUCE 8,1 18,23 3 4 JOHAN IVAN - 1 VODUCE 9,1 18,23 3 S HORVAT DRAGO BELA GORA 7,4 18,20 4 6 MAGDALENO RUDI URŠULA 7,0 18,20 4 7 PIRJEVEC JOŽE HRUŠEVEC 7,1 18,20 4 8 KRAJNC LOJZE RIFNIK 7,0 18,20 4 9 ZIDANŠEK ALOJZ, MARIJA DRAMLJE 8,0 18,17 5 J0_ KANTUŽAR BRANKO KALOBJE 7,5 18,17 5 _u_ LESKOVŠEK FRANC TURNO 7,5 18,13 6 _12_ VENGUST FRANC KALOBJE 7,0 18,13 6 13 ZDOLŠEK DRAGO GAJ NAD GROBELNIM 6,9 18,10 7 _14_ ZUPANC LEOPOLD VIRŠTANJ 7,2 18,10 7 _15 ARH SLAVKO DRAMLJE 7,0 18,10 7 16 BOHORČ MARJAN BELA GORA 7,4 18,10 7 _17_ TANŠEK ZLATKO JAVORJE 8,4 18,07 8 _18_ PEMIČ VILI PONIKVA 6,1 18,07 8 _19 ŠC ŠENTJUR PONKVICA 6,8 18,00 9 _20_ GOLEŽ ZDRAVKO BELA GORA 7,0 17,97 10 _21_ OZIR LADISLAV GRUŠČE 6,8 17,97 10 _22_ KOLAR ANTON PLETOVARJE 6,0 17,93 11 _23_ ROMIH ROBERT SV. HELENA 6,8 17,90 12 TANŠEK SREČKO JAVORJE 7,3 17,83 13 _25_ JAZBEC JOŽE RIFNIK 6,1 17,80 14 _26_ GRILANC ANDREJ GORICA PRI ŠMARTNEM V R.D. 7,0 17,73 15 27 KOŠAK DARKO TRATNA 7,0 17,73 15 _28_ GRAČNER ŠTEFAN KRAJNČIČA 6,0 17,63 16 29 PRESEČKI ANTON PRESKA 5,9 17,63 16 _30_ Štraus peter JAKOB 5,7 17,57 17 Voduc je bil izbran za Benjaminovo vino, modra frankinja Antona Krofla s Planine pri Sevnici za Gustavovo vino, laški rizling -izbor Jureta Zdolška iz Okroga pa za Josipovo vino. Kulturni program je popestrila glasbena skupina Gemaj. tt PRIIMEK IN IME LOKACIJA SORTA SLADKOR TOČKE M 1 ZDOLŠEK JURE OKROG LAŠKI RIZLING - IZBOR 11,2 18,90 1 2 KOLAR EDI PILŠTANJ SAUVIGNON - PT 8,5 18,50 2 tt \ PRIIMEK IN IME LOKACIJA SORTA SLADKOR TOČKE M 1 ŠC ŠENTJUR PONKVICA SIVI PINOT 7,2 18,40 1 2 KOLAR ANTON PLETOVARJE KERNER 8,0 18,37 2 3 PRESEČKI ANTON PRESKA SIVI PINOT 9,2 18,37 2 4 PEVEC FRANC BREŠKA GORCA RENSKI RIZLING 8,0 18,33 3 _5 VENGUST FRANC KALOBJE SAUVIGNON 8,0 18,33 3 6 1 ANTOLOVIČ DUŠAN BIZELJSKO TRAMINEC 8,5 18,30 4 7 GROSEK MARJAN PEČICA RUMENI MUŠKAT 7,7 18,30 4 8 GROSEK MARJAN PEČICA RENSKI RIZLING 8,0 18,30 4 9 JOHAN IVAN VODUCE RUMENI MUŠKAT 10,0 18,30 4 10 TANŠEK MILENKO SV. HELENA KERNER 7,8 18,30 4 11 KOLAR EDI PILŠTANJ RUMENI MUŠKAT 7,0 18,27 5 12 ŠC ŠENTJUR PONKVICA RUMENI MUŠKAT 8,5 18,27 5 13 ZDOLŠEK MILENA OKROG RUMENI MUŠKAT 9,0 18,27 5 14 DRAČ ALBIN STRAŽA NA GORI RUMENI MUŠKAT 8,9 18,23 6 15 MALOVRH JURIJ PODGRAD AUNERROIS 7,0 18,23 6 16 PEVEC JOŽE SLATINA RUMENI MUŠKAT 8,7 18,23 6 17 PEVEC JOŽE SLATINA SAUVIGNON 8,0 18,23 6 18 PUŠNIK ZVONKO BELA GORA CHARDONNAV 6,0 18,23 6 19 ŠC ŠENTJUR PONKVICA SAUVIGNON 8,0 18,23 6 20 ZDOLŠEK MARTIN OKROG CHARDONNAV 8,1 18,23 6 21 REČNIK JANEZ DRAMLJE LAŠKI RIZLING 9,0 18,20 7 22 REČNIK JANEZ DRAMLJE SAUVIGNON 9,8 18,20 7 23 ŽMAHER ANTON PLETOVARJE KERNER 7,0 18,20 7 24 ŽMAHER ANTON PLETOVARJE LAŠKI RIZLING 6,2 18,20 7 25 MALOVRH JURIJ PODGRAD SAUVIGNON 6,4 18,17 8 26 PEMIČ VILI PONIKVA KERNER 7.1 18,17 8 27 ROMIH ROBERT SV. HELENA CHARDONNAV 7,0 18,17 8 28 ŽUREJ FRANC SV. HELENA LAŠKI RIZLING 7,2 18,17 8 29 KOLAR EDI PILŠTANJ SAUVIGNON 6,8 18,13 9 30 ZDOLŠEK MARTIN OKROG RENSKI RIZLING 7,3 18,13 9 31 ZDOLŠEK MARTIN OKROG SAUVIGNON 8,0 18,13 9 32 CMOK MARTIN TRATNA BELI PINOT 7,0 18,10 10 33 HROVAT PETER OSTROŽNO RUMENI MUŠKAT 8,0 18,10 10 34 HAJNŠEK MARTIN RIFNIK SAUVIGNON 6,2 18,03 11 35 CMOK MARTIN TRATNA RENSKI RIZLING 8,0 17,93 12 36 ROMIH ROBERT SV. HELENA SAUVIGNON 6,5 17,77 13 37 GAJŠEK JOŽE SV. HELENA SAUVIGNON 7,9 17,70 14 38 LAPORNIK PETER VIRŠTANJ SAUVIGNON 7,2 17,63 15 tt PRIIMEK IN IME LOKACIJA LETNIK SLAD. TOČKE M 1 ZIDANŠEK ALOJZ, MARIJA DRAMLJE 6,0 17,53 1 2 MAGDALENC RUDI URŠULA 2012 5,9 17,40 2 3 APLINC BOJAN PUSTIKE 6,0 17,27 3 4 GRAČNER ŠTEFAN KRAJNČIČA 5,8 17,17 4 5 ARH SLAVKO DRAMLJE 6,0 16,90 5 6 JOHAN IVAN VODUCE 9,5 16,73 6 tt PRIIMEK IN IME LOKACIJA SORTA SLAD. TOČKE M 1 CMOK MARTIN TRATNA MODRA FRANKINJA 6,2 18,20 _1 2 KROFL NONI - 2 DRENSK0 REBRO MODRA FRANKINJA 7,0 18,17 2 3 OŽIR LADISLAV - 3 GRUŠČE MODRA FRANKINJA 6,0 18,17 2 4 TANŠEK MILENKO SV. HELENA MODRI PINOT 6,0 18,10 3 5 OŽIR LADISLAV - 2 GRUŠČE MODRA FRANKINJA 7,0 17,93 4 6 DRAČ ALBIN STRAŽA NA GORI MODRA FRANKINJA 7,4 17,90 5 7 LAPORNIK PETER VIRŠTANJ MODRI PINOT 6,5 17,87 6 8 GRILANC ANDREJ GOR. PRI SLIVNICI V R.D. MODRA FRANKINJA 8,2 17,77 7 9 KOZMUS ROMAN PREDEL MODRA FRANKINJA 6,1 17,73 8 10 KOLAR ROMAN GRUŠČE MODRA FRANKINJA 7,9 17,53 9 11 ZDOLŠEK MARTIN OKROG MODRA FRANKINJA 7,2 17,40 10 12 ZUPANC LEOPOLD VIRŠTANJ MODRA FRANKINJA 6,2 17,33 11 13 MALOVRH JURIJ PODGRAD ZWEIGELT 6,0 17,27 12 14 KROFL NONI - 1 DRENSK0 REBRO MODRA KAVČINA 6,0 17,13 13 Šentjurjevega si ne moremo predstavljati brez sejma. Pestra sejemska ponudba Šentjurjev sejem. Stojnice si je ogledalo več obiskovalcev kot lani. Piše: Jasna Romih Na letošnjem Šentjur j e vem sejmu je bila zelo pestra ponudba. Predstavili so se pridelovalci z raznih kmetij, ki so predstavljali svoje pridelke, in izdelovalci, predvsem rokodelski, ki izdelujejo nakit, keramične izdelke ipd. Predstavil pa se je tudi Šolski center Šentjur z rastlinami in dobrotami. Več kot 50 stojnic Ponudba je bila sicer podobna decembrskemu Miklavževemu sejmu, vendar je bila silovito razširjena z razstavljavci iz celotne Slovenije. Med njimi je bilo tudi dosti takih, ki so že razstavljali na Miklavževem sejmu. Med predstavljenimi izdelki so bili izdelki domače in umetnostne obrti, kulinarične dobrote, vinska ponudba, izdelki iz medu, lončarski izdelki idr. Ker pa je bila letošnje leto stojnina višja napram prejšnjim letom, so se nekateri razstavljavci na stojnici tudi združili. Razstavljavci pa tudi sicer priznavajo, da se poznajo krizni časi, saj manj prodajo kot prejšnja leta, vendar dodajajo, da so njihovi izdelki še vedno zanimivi za tiste, ki iščejo točno določeno stvar ter lokalno in nevsakdanjo ponudbo. In res je, Šentjurjevega si verjetno res ne moremo predstavljati brez sejma, saj se je zelo prijel med obiskovalci, kar kaže tudi visoka številčnost obiskovalcev. Turistično-informacijski center Šentjur pa ni poskrbel le za organizacijo sejma, temveč tudi za prosto odprtje vseh muzejskih zbirk v Šentjurju in muzeja Južne železnice Šentjur v tem času. v Starodobniki v Šentjurju že sedmič V soboto, 27. aprila, je klub starodobnikov "Večno mladi” Šentjur pripravil že 7. tradicionalno srečanje in razstavo starodobnikov. Jekleni konjički so se ob lepem sončnem vremenu bleščali ob južni železnici poleg železniškega muzeja. Vrstili so se govori predsednika društva Rudija Ferleža, podpredsednika Zorana Gerbeca, župana mag. Marka Diacija, vodja policijske postaje Šentjur Martina Kumra in blagoslov župnika Vinka Čonča. Sledila je panoramska vožnja v lepo mesto Celje, kjer so si najprej skupaj z vodiči ogledali obnovljen pokrajinski muzej. Pot so nadaljevali proti Vojniku do avto hiše Čepin. Ob novem avto centru je bil daljši postanek z zakusko, s pozdravnim govorom lastnika in z živo glasbo mladega ansambla Emino kvintet. Na prireditvenem prostoru v Šentjurju je za dobro zabavo skrbel ansambel Petka. Pripravili so tudi zanimiv in bogat srečelov. Vsi gostje so v spomin na srečanje in prijetno druženje domov odnesli praktična darila in lepe vtise. (V. A.) Naravno je zdravo Razstava. Je privabila številne obiskovalce, ki so želeli spoznati prednosti lokalnih izdelkov. Piše: Jasna Romih Pod okriljem projekta cen-tralnoevropskega sodelovanja »Traditional and wild« in v sklopu Šentjurjevega je bila na voljo za ogled razstava s tokratno osrednjo tematiko zeliščarstva in poklicev, ki so povezani z naravo, pri čemer so bili podrobneje predstavljeni poklicni programi ŠCŠ. Razstava je privabila veliko število obiskovalcev, saj je bila poleg prizorišča drugih dogajanj v sklopu Šentjurjevega. Veliko število razstavljavcev Razstavo je organizirala RA Kozjansko skupaj s strokovnimi sodelavci ŠCŠ, ki so poskrbeli za celoten izgled razstave. Po besedah direktorice RA Kozjansko mag. Andreje Smolej je bil namen razstave širši javnosti predstaviti aktivna društva, ustanove in posameznike ter njihovo pestro paleto izdelkov in pridelkov. Namreč v projektu »Traditional and wild« želijo povečati zavedanje o prednosti lokalne ponudbe, možnostih razvoja lokalnih produktov in priložnostih za njihovo trženje. Poleg predstavitve društev, ustanov in posameznikov pa so nekatera društva predstavila rezultate projektov, ki so jih izvedla v zadnjem letu in jih na ta način podala širši publiki. Sicer pa so se predstavili ŠCŠ, zeliščna kmetija Kalan, Stanko Valpatič (Miroljubno kmetijstvo), društvo ekoloških pridelovalcev in predelovalcev Deteljica, čebelarska društva občine Šentjur, društvo kmečkih žena Mavrica, Ribiška družina Voglajna, Zavod RS za varstvo narave, Zavod RS za gozdove, Lovska družina Šentjur, EKO vrtec Šentjur, Kmetija Gobec Rezika, Planinsko društvo Slivnica pri Celju in Gobarsko društvo Planina pri Sevnici. Manjkalo ni niti avtomobilov niti motorjev. Pohodnike je bilo nemogoče prešteti. Več kot 1000 pohodnikov Jurjev pohod. V znamenju medgeneracijskega druženja in kulturne dediščine. Piše: Jasna Romih Na sobotno jutro, 20. aprila, je potekal tradicionalni Šentjurjev pohod v organizaciji OŠ Franja Malgaja Šentjur. Kljub napovedanemu slabemu vremenu se ga je udeležilo lepo število ljudi. Glavno zbirno mesto je bilo tokrat pred OŠ Franja Malgaja, vendar so se pohodniki tudi tokrat zbrali na različnih lokacijah, nekateri pa so se med potjo priključevali pohodnikom. Pohoda so se v velikem številu udeležili otroci OŠ Franja Malgaja Šentjur in OŠ FIruševec Šentjur, ki so v veliki večini prišli s starši. Sicer pa je bilo med pohodniki videti tudi učitelje, ki so dajali tudi tokrat učencem zgled in motivacijo poleg marsikaterega starejšega občana na pohodu. Za hrano in pijačo je bilo poskrbljeno Trasa pohoda je potekala skozi štiri kontrolne točke, na katerih so si lahko pohodniki ožigosali pohodniški list. Iz asfaltiranega igrišča za mali nogomet je potekala pot ob Pešnici proti naselju Podgrad, kjer je pri spomeniku duhovnika in pesnika Valentina Orožna bila druga kontrolna točka. Od tod se je pot nadaljevala skozi Podgrad mimo vzpetine, kjer je nekoč stala graščina, Lipice, vse do Rozalije, kjer stoji cerkev iz 17. stoletja in se razprostira razgled na reliefno pestrost. Na tej tretji kontrolni točki so se lahko pohodniki tudi malo odpočili ter poskusili dobrote, ki so jih pripravile ženske iz KS Blagovna in gasilskega društva Lokarje. Od tod so nadaljevali pot do naselja Lokarje, kjer jih je pri trgovini Kea ponovno čakala pogostitev, ter nato do četrte kontrolne točke na Botričnici, od koder so se spustili do starega mestnega jedra in zaključili pohod. Na vprašanje, ali je bila pot naporna, so tako tisti najmlajši kot starejši pohodniki odgovarjali, da niti ne, a kljub temu se je marsikomu prilegla kisla župa, ki je bila v tem času že kuhana. Celjski sejem, 11. in 12. maj 201 'v sobota 12.00-19.00, nedelja 10.00-18.00 4. sejem Kozmetika MOJSTRI^ LEPOTi 4. sejem Frizerstvo Blagovčani imajo naj kislo župo Kisla župa. Najboljša je nastala izpod rok P05 Blagovna. Piše: Jasna Romih Že ob deveti uri zjutraj, ko so se nekateri odpravili na Šentjurjev pohod, so ekipe osnovnih šol, vrtca in Šolskega centra Šentjur že pričele s pripravami na kuhanje kisle župe. Ko so se pohodniki vračali s pohoda, so jo že lahko pokusili, strokovna komisija pa je tudi razglasila najboljšo Šentjurjevo župo. Kuhalo je 7 ekip V letošnjem letu so sprejele izziv in se udeležile tekmovanja ekipe iz OŠ Hruševec Šentjur, OŠ Franja Malgaja Šentjur, podružnične OŠ Blagovna, OŠ Slivnica pri Celju, OŠ Dobje, OŠ Planina pri Sevnici, Vrtca Šentjur ter Šolskega centra Šentjur. Ideja je bila, da bi ekipe kuhale z ravnatelji šol, vendar se vsi niso udeležili tekmovanja. Za OŠ Franja Malgaja pa bi lahko rekli, da je imela v rokah adut, saj je tekmovala tudi njena podružnična šola. Vsaka ekipa je naredila župo po svojem »skrivnem« receptu, saj so dodajali svežo in domačo ekološko pridelano zelenjavo ter začimbe in druge kuharske skrivnosti. Strokovna komisija v štiričlanski sestavi predsednika Sveta Mestne skupnosti Šentjur Jožeta Štiglica, Mihaela Bučarja, predstavnika slovenske vojske in glavnega kuharja Hotela Žonta, je imela težko delo, saj so bile vse juhe okusne. Medtem ko so ti pokušali juhe, so za kulturni program poskrbeli mladi harmonikarji. Zmagala P05 Blagovna Najboljšo juho pa je po mnenju komisije skuhala podružnična OŠ Blagovna v ekipi Damjana in Nika Leljaka, Žaka Jezovška ter učiteljice Anice Doberšek. Prislužili so si veliko zlato kuhalnico, ki jo jim je podelil župan mag. Marko Diaci. Na vprašanje, kakšen je recept za zmago, so kot ekipa odgovorili: »Dobra organi- Takole so se veselili naj kisle župe 2013. zacija, sodelovanje, dober recept, dobra volja in ščepec humorja.« Ob tem je Nik, ki je sicer sin Damjana Leljaka, lastnika gostilne Rajski otok na Proseniškem, dodal, da sta se z očetom veliko pogovarjala, kako bodo vse skupaj izpeljali, ter da bo kuhar, ko odraste. Kuhalnica bo tako v POŠ Blagovna na razstavi, da jo bodo vsi obiskovalci in šolarji lahko videli. Ob tem pa kot ekipa upajo, da je kuhalnica, ki so si jo prislužili, prva in ne tudi zadnja. dejstva novice Dobra priprava Na Podružnični OŠ Blagovna so se na kuhanje kisle župe dobro pripravili. Kljub temu, da nimajo na šoli kuharskega krožka, poteka očitno dovolj dejavnosti in krožkov, ki gradijo tovrsten talent. Zmagala je povorka, kjer so prikazovali pokrivanje strehe s slamo. Povorka tokrat skromno Šentjurski burek za vse dejstva novice Konjska povorka. Prikaz najstarejših običajev in obrti. Piše: Jasna Romih Že 22. leto zapored je skozi Šentjur ob glavni cesti mimo OŠ Franja Malgaja potekal mimohod povorke s predstavitvijo konjenikov in vozov, vendar tokrat v malo bolj skromni različici. Dogodek je namreč privabil manjše število ljudi, predstavljenih pa je pa bilo tudi manj konjskih vpreg. Kljub temu pa je bil etnološki prikaz del in običajev pester ter zanimiv. Duhovita napoved Prireditev v organizaciji Mestne skupnosti Šentjur in Konjerejskega društva Šentjur je bila tudi v stilu humorja, za kar sta poskrbela povezovalca Maja Blaj in Davor Pušnik, ki sta na duhovit in zabaven način povezovala program. Z odra pa sta vseskozi dogajanje spremljala tudi župan mag. Marko Diaci in predsednik sveta Mestne skupnosti Jože Štiglic. Na mimohodu smo lahko videli šmarsko konjenico Konjeniškega društva Šmarje z desetimi uniformiranimi konjeniki ter konjenike in vprege iz Svetega dejstva novice Strokovna komisija v sestavi Sonje Hercog, ki je sicer članica glasbene skupine Navihanke, Jožeta Štiglica in Gorazda Bebarja je vseskozi bujno opazovala prikaz običajev ter celovito in strokovno ocenjevala. Štefana in društva konjerejcev Kapele. Društvo Sv. Helene je s sabo pripeljalo tudi vinsko kraljico, ki je ob tej priložnosti povabila prav vse na praznovanje Martinovega na Sv. Heleno. Med prikazom del in običajev je nedvomno izstopal prikaz striženja ovac, pokrivanja strehe s slamo, izdelovanje zobotrebcev in mimohod Slivničanov v devetdeset let starih gasilskih uniformah. Za konec pa je Konjeniško društvo Blagovna poskrbelo za slovensko pevsko kulturo z ljudskimi pesmimi. Pokrivanje strehe Strokovna komisija je vseskozi opazovala in ocenjevala konjenike ter konjske vprege. Rezultate oziroma njihove odločitve je razglasila članica komisije Sonja Hercog. Ta je priznala, da je biti na odru s strokovnega stališča in biti v žiriji le malo drugače kot nastopati na odru z Navihankami. Poleg tega pa je to delo po njenih besedah malo nehvaležno. Kljub temu naj bi si bili v komisiji kar skladni z ocenami. Pri ocenjevanju so se osredotočali na prikaz šege kot celote, kar pomeni, da so gledali tudi na oblačila in skladnost voza. Tako je razglasila, da gre tretje mesto prikazu ene izmed najstarejših obrti - kovaštvu, na drugo mesto so se uvrstili gasilci, za najbolj izvirno pa so ocenili konjsko vprego, kjer so prikazovali pokrivanje strehe s slamo pod vodstvom šefa Kozjanske domačije Bojana Gučka. Šentrock. Brez odmevnih glasbenih imen 5KM5 vseeno napolnil dvorano šentjurskega KD. Piše: Saša Rečnik Tretji petek aprila je v Šentjurju rezerviran za mlade. Na sporedu je namreč največji in edini množični koncert rockovsko obarvane glasbe v naših krajih. Mladi so tudi letos dobesedno vzeli zavzem Šentjurja, saj so se veselili po vseh klopcah v mestu. Kot so povedali v ŠKMŠ, njihov cilj organizacije ni le še ena veselica, ampak želijo mladim pokazati tudi druge dimenzije glasbene scene in jih tako na nek način izobraziti. Reciklirani stari hiti S svojim prvim nastopom po vrnitvi iz Indije, kjer živi z ženo in ustvarja, ter tik pred izidom nove plošče je v Šentjurju navdušil Dalaj Eegol. Dalaj, bolj znan kot Ali En, sedaj nastopa kot Recycle Man in se še vedno ukvarja z glasbo in zadnje čase tudi z vizualno komunikacijo. Nad Šentjurjem in energijo je bil navdušen, s funky bandom pa je odrapal stare hite, kot so Sirni & mesni (Burek), Stremetzsky, Takšnega dneva pa še ne ... Zaigrali so le eno pesem novega projekta Recycle Man, a publika tega ni niti opazila. Druga skupina je bil novomeški Moveknovvledgement na čelu z znanim hitrogovorcem N 'tokom. V svoji glasbi se ne opredelju- Šentrock je tradicionalna prireditev za mlajšo populacijo in v okviru Šentjurjevega poteka že 13 let zapored. Študentski klub mladih Šentjur ni bil vedno organizator koncerta, prav tako prireditev ni bila vedno v Kulturnem domu Šentjur, saj je v letih, ko je bilo glavno prizorišče Šentjurjevega pod šotorom na parkirišču za kulturnim domom, Šentrock bil na prostem brez vstopnine. jejo, saj združujejo najrazličnejše žanre od rocka, funka, reggaea, soula, rapa do jazza. Publika se je ob njihovem nastopu sicer bolj zadrževala v šotoru ob šanku, vendar so poznavalci in fani prišli tudi izven meja šentjurske občine in jim ni bilo težko odšteti sedem evrov za vstopnino. Karte so bile v predprodaji na voljo po 4 evre. Bruci prestali krst Občinstvo so v dvorano vabili gostje Antioksidanti iz Ajdovščine, ki so lastne skladbe preigravali zase in za še nekaj zgodnjih udeležencev. Ozračje so za apokalipso brucev ogreli Flap-jacks, Šentjurčani, ki so nastali iz skupine Divji štrudl. Bruco-vanje je povezoval Luka Žerjav in šentjurski skoraj študentje so morali premagati štiri jezdece apokalipse - smrt, lakoto, vojno in bolezen, saj je njihov boj s prvim letnikom študija nekako podoben približevanju konca. Z zabavnimi igrami so uspešno prestali krst in postali študentje. Na koncu brucovanja so se oblačili, slačili in iskali modrčke med pripadnicami lepšega spola. Že četrto leto zapored so se odvijale Šentjurjeve družabne igre. Etno igre so bile sprva mišljene kot igre mestnih četrti, vendar so se zaradi slabega zanimanja prevesile v tekmovanje krajevnih skupnosti, kjer pa se je tudi kazal majhen interes. Od skupnih trinajstih krajevnih skupnosti, kolikor jih imamo v občini, so se za sodelovanje odločile le štiri. A kljub temu so te štiri prijavljene ekipe poskrbele za zabavno popoldne. Štiri krajevne skupnosti V družabnih igrah, ki jih je organiziralo Turistično olepševalno društvo Šentjur, so tekmovale ekipe krajevnih skupnosti Šentjur - Rifnik, Vrbno - Podgrad, Dram- dejstva nov.ce Pokal so si želeli prav vsi. Ekipa KS Vrbno - Podgrad pa še toliko bolj, saj so njeni člani želeli obdržati lanskoletnega in tako biti bližje na poti k prejetju v trajno last. Vendar jim ni uspelo, saj je zmagala Mestna skupnost Šentjur pod vodstvom Jureta Raztočnika. Bo tudi drugo leto imel prehodni pokal mesto pri njih? Tommy Costo v akciji. v Zakaj se Šmarje začne z isto črko V kot Šentjur? Piše: Tomaž Koštomaj Ne vem, niti nisem nikoli o tem razmišljal. To besedilo ni o Šmarčanih, niti ne bom napisal kakšne šale o njih. Niti ne bom omenjal dveh šmarskih raparjev, ki sta del mojega šova. Pa ne zaradi tega, ker se bojim šmarskih tolp, le rad bi izkoristil prostor, ki mi je namenjen v Šentjurskih novicah. Bravo, Tommy, res si fino izkoristil prostor za uvod! Zapisal bom nekaj besed o svojih prvih korakih - pa ne prvih prvih, saj se jih ne spomnim, a zagotovo je nekdo od mimoidočih izjavil nekaj v stilu: »Poglej peba, kak' hodi! Ta bo še daleč prišel v življenju.« Moji prvi koraki na odru, no samostojni koraki na odru, saj sem že večkrat nastopil, a tokrat so bili žarometi prižgani le zame. Ha, Valič, pojej to! Do zaodrja je zadišalo po hrastovem lesu, iz katerega je bil oder, in vprašal sem se, ali oder tudi voha mojo tremo, ali voha moj strah? Enak občutek kot pred testom v OŠ, pred zmenkom s punco, ki mi je všeč. Verjetno je imel Armstrong podobne občutke, preden je poletel - astronavt, ne kolesar, čeprav je tudi on letel. Slišim Davorja, ki me napove in zakorakam na oder. Nemudoma kavarno Levada zajame val smeha, zato navoskam svoj surf s šalami in zajezdim valove. Stopim z odra. Bučen aplavz. Opazim, da sem nastopal dlje, kot sem mislil, da bom. Ko bi tudi drugje bilo tako, ne pa da moram gledati razočarane obraze prelepih mladenk... 0 aforizem M narobe, če ljudje ne poznajo župana. Narobe je, če župan ne pozna ljudi, (jmm) Zmaga ostala doma. Krajevne skupnosti pokazale, kaj znajo in kaj zmorejo. Piše: Jasna Romih Zgodbe, ki jih govorijo drevesa ŠKMŠ v sodelovanju z JSKD 01 Šentjur in Literarnim društvom Šentjur pripravlja zanimiv projekt, ki so ga poimenovali Drevesne zgodbe. Pod tem Projektom bodo potekala razna izobraževanja in delavnice, izdali bodo tudi publikacijo. >>v aprilu smo pripravili lesno-mokodelsko delavnico, kjer smo se naučili izdelati leseno skode-Delavnico je vodil umetnik in učitelj lesorestva na WŠ Maribor, Zmago Kovač, ki je imel tudi krajše predavanje o drevesih in nam zaupal nekaj skrivnosti od tega, koliko je staro najstarejše drevo na svetu, do tega, kaj vse drevesa gradi in kako so med sabo povezana,« je povedala Urša Horjak, ki je poleg Katarine Jenšterle idejna vodja projekta. Prvo majsko soboto je v sklopu projekta sledilo tudi Filmodrevno izobraževanje na temo dreves in narave. (S. R.) ŠKMŠ-jevci so na delavnici poprijeli tudi za orodje. Pokal je osvojila Mestna skupnost Šentjur. Prevzel ga je kapetan ekipe Jure Raztočnik. lje ter Mestna skupnost Šentjur. Igre sta vodila Zavod Etno-Eko in Sonja Herzog, dogajanje pa je spremljala komisija v sestavi Sonje Herzog, Bogdana Rahtena, Lovra Perčiča in Jožeta Štiglica. Igre so se pričele z vprašanji, dotikajočimi se zgodovine Šentjurja, ob katerih so lahko ekipe dobro razgibale možgane. Med vprašanji je bilo zaslediti, kdo je Dragotin Ferdinand Ripšl in po čem je znan, ali je bila kdaj pekarna v Zgornjem trgu, katerega leta so v Zgornjem trgu položili asfalt in druga. Igra, ki je bila fizično napornejša, pa vendar je dobro nasmejala obiskovalce, je bila nošenje na štuparami. Da je bila to ena izmed najbolj zabavnih iger popoldneva, pa tudi najtežja doslej, je priznal tudi vodja ekipe Mestne skupnosti Šentjur Jure Raztočnik: »Ko smo sestavljali ekipo, nismo predvidevali, da bomo morali nekoga drugega nositi, in nismo imeli takšne prednosti kot npr. KS Šentjur - Rifnik, da bi imeli enega člana, ki bi imel manj kilogramov, kot ga ima Žakelj cementa, zato lahko potrdim, da se je pot zelo vlekla.« Zabavne igre Med igrami pa smo lahko videli tudi izdelovanje cvetic iz papirja, polnjenje balonov z vodo, iskanje skrivnega zaklada oz. mikavnega predmeta - knjige ter mletje pšenice in delanje testenin. Na koncu pa je sledila za marsikoga najbolj zabavna točna. Krajevne skupnosti so se namreč v dveh minutah predstavile na šaljiv in izviren način. S tem se je tekmovanje pod šotorom zaključilo in se preselilo na Ipavčev vrt, kjer je potekala razglasitev zmagovalca in pogostitev. Komisija je odločila, da gre zmaga Mestni skupnosti Šentjur. V Šentjurjeve družabne igre SENTJURJEVA REVIJA PEVSKIH ZBOROV KVALITETA VEDNO BOL IZENAČENA Zbori šentjurskih šol so se predstavili na Blagovni. Piše: Jure Godler MOPZ DRAMLJE Solisti so se izkazali. MEPZ SONCE ZDRUŽENI MOŠKI PEVSKI ZBOR Zapelo je 46 pevcev iz celotne občine. Sončki so že nekaj let bolj vijolični. Zborovodkinja Valentina Zidar poje tudi pri Perpetuum Jazzile- : MEPZ ZARJA VOKALNA SKUPINA GLASOVIR KOMORNI ZBOR A VISTA Zarja se je ponovno izkazala. Nova postavitev in »aftre« so njihova posebnost. Glasovirke se redno uvrščajo na regijsko tekmovanje- "Va že 23. Šentjurjevi reviji pevskih I zborov in vokalnih skupin se je I predstavilo trinajst pevskih sesta- .A. ^ vov iz Šentjurja. Manjkala sta le Vokalna skupina Grič iz Dobja zaradi porodniške odsotnosti zborovodkinje Mateje Rajh Jager ter Vokalna skupina Izbor, ki je začasno zaključila s petjem. Da je petje pri nas doma, lahko z gotovostjo trdimo. Razlike med slabšimi in najboljšimi so vedno manjše in uradna ocenjevalka revije Andreja Martinjak bo imela dokaj težko delo, da bo iz pevskega cvetja izbrala najlepše cvetice. Tokrat so prednjačile pesmi, zapete v slovenskem jeziku, le malo jih je bilo v drugih svetovnih jezikih - angleščini, nemščini, latinščini in celo v ruščini. Nekaj pevskih zborov pa je zamenjalo tudi zborovodje. KULTURNI DOM ŠENTJUR NI NAJBOLJ PRIMERNA DVORANA ZA PETJE ZARADI SLABE AKUSTIKE. Tako je MoPZ Dramlje ponovno po nekaj letih prevzel Matevž Goršič, okrepljeni MoPZ skladateljev Ipavcev Šentjur se je predstavil z zborovodkinjo in debitantko Katjo Rajh. Na koncu je zapel tudi projektni pevski zbor - Združeni moški pevski zbor, ki ga je vodil Matej Romih. Zbor je sestavljen iz večine okoliških pevcev, večinoma pa iz »Ipavcev«, Dramelj čanov in Planinčanov. Namen tega projektnega zbora je posneti zgoščenko Ipavčevih pesmi, nekaj pa so jih predstavili tudi na območni reviji. Revijo je povezovala Maja Blaj. BREZPLAČNA ŠTEVILKA f* 080 33 00) www.adriaplin.si « em )dnip'lf Imam najboljšega partnerja! Inovativni paket SPLET vam zagotavlja celovit pregled porabe in nadzor nad stroški zemeljskega plina, konkurenčno in navzgor omejeno ceno zemeljskega plina ter preprosto sklenitev naročniškega razmerja z izbiro paketa preko spleta. In to vse, ne da bi se vam bilo treba vezati. Paket Splet ponuja nižjo ceno: 0,3695 €/m3*. Pozanimajte se in zadovoljni boste! v ceni niso zajeti dodatki k ceni zemeljskega plina, ki jih predpisuje država, stroški in prispevki za dostop do omrežja ter DDV. Obiščite www.adriaplin.si, kjer se lahko prijavite na paket SPLET in si ogledate našo ostalo ponudbo. Za vsa dodatna pojasnila smo vam vedno na voljo na elektronskem naslovu paketna.ponudba@adriaplin.si, na brezplačni telefonski številki 080 33 00 pa se vam bomo oglasili vsak delavnik od 8.00 do 18.00. Eni so zelo zadovoljni. @im adlriapliim Ponovno so se podale v boj proti onesnaževanju narave. Piše: Gašper Andrinek Čeprav letos ni potekala vseslovenska akcija Očistimo Slovenijo, so nekatere krajevne skupnosti v občini vseeno v začetku pomladi poskrbele za svojo okolico in pri- dejstva novice Na Planini osnovnošolci Na Planini pri Sevnici so čistilno akcijo opravili v soboto, 13. aprila. Krajanom so se pridružili tudi osnovnošolci z učitelji. Na občinski spletni strani so zapisali, da so jim iz KS Planina pri Sevnici sporočili, da se je akcije udeležilo nekaj več kot 150 krajanov, ki so skupaj nabrali za več kot tri kubične metre odpadkov. S cest in parkirišč pa so odstranili kar nekaj gramoza, ki je ostal še od zime. Krajevne skupnosti. Pravile čistilne akciie- Tradicionalno na Ponikvi Začelo se je na Ponikvi v soboto, 6. aprila, ko so moči združili nekateri krajani in nekaj društev. Janko Pušnik, predsednik sveta KS Ponikva je povedal, da je sodelovalo okoli 70 krajanov. Spomladansko čiščenje na Ponikvi je že tradicionalno in skoraj vsak že pozna svoje naloge. Pobrati je bilo potrebno odpadke ob glavnih cestah, železnici, gozdnih cestah in potoku Slomščica. Vsi skupaj so nabrali za dva kontejnerja odpadkov, kar je v primerjavi z lanskim letom nekoliko manj, pravi Pušnik. Povedal je še, da opažajo, da je največ odpadkov ob glavni cesti, od Železniške postaje Ponikva v smeri Ponkvice in od Primoža v smeri Ponikva-Dolga Gora. Po končanem delu so se ponkovški varovalci narave okrepčali z malico, ki so jo pripravili člani PGD Ponikva. Stanje se ne izboljšuje Na isti dan so se čiščenja okolja lotili v Krajevni skupnosti Dramlje. Letošnja akcija, ki postaja tradicionalna, je že šesta zapored. Krajani, Na Ponikvi so smeti pobirala simpatična dekleta. bilo jih je okrog 70, so nabrali nekaj več kot osem kubičnih metrov odpadkov. Akcijo je koordiniral Zlatko Zevnik, tajnik drameljske KS, ki je spremljal dogajanje na terenu in dostavljal dodatne vrečke. Osredotočili so se na pobiranje smeti ob glavnih cestah in potokih. Primož Laubič je povedal, da se stanje odvrženih odpadkov žal ne izboljšuje. V naravo naj bi nemarneži še vedno odlagali nevarne snovi in kosovne odpadke. Prav tako je na občinski spletni strani zapisal, da so v KS Dramlje praktično nemočni, sicer poskušajo z vsakoletnimi akcijami poskrbeti, da je njihovo okolje čisto vsaj nekaj tednov. Hkrati poskušajo ozaveščati ljudi o varovanju okolja, a so rezultati očitno precej skromni. ® aforizem Na sto načinov je možno obogateti, toda noben ni zakonit in pošten, (jmm) Festival veselja Radia Rogla in Avtotehnike Celje Celje, četrtek, 18. april - Koliko vode ostane v skodelici, ko vijugaš z novim Renault Cliom, ali lahko v | streljanju na gol premagaš najboljše celjske rokometaše, kako se je peljati s čisto novim Nissan Jukom? To je bil samo finale festivala veselja. Sicer pa je festival nagrajeval vsak dan: v novih avtomobilih v salonu Avtotehnike je obiskovalce čakal denar. Čeprav smo ga dobro skrili, celo v izpušno cev, so ga vsak dan tudi našli. Direktor Avtotehnike Nenad Milosavljevič je bil zelo zadovoljen in že napoveduje nova presenečenja v njihovem salonu. No dopust jih peljejo: Renault Clio: franc Jonke iz Celja, Dacia Duster: Damijan Cokle iz Laškega, Nissan Juke: Aleksander Mlinarič iz Dornave. ( Damijan Cokle iz Laškega Aleksander Mlinarič se bo na dopust Nekateri obiskovalci so metali na gol Mirko iz Pragerskega je meril v luknjo Vsi so želeli na testno vožnjo, je imel srečo pri žrebu in si odpeljal z Nissan Jukom, Franc Jonke mko dobro kot celjski rokometaši. v golu. izbral Dado Duster. Pa 1 Renault Cliom. S »štirjaki« na obali Naravno do zdravih rastlin Večno mladi. Udeležba postaja tradicionalna. Piše: Zoran Borovšak Izlet na obalo je vedno prijeten. Letos že tretjič so ljubitelji starih »tomosakijev« izlet združili še s prijetnim druženjem z enako mislečimi. Društvo prijateljev starih vozil in plovil, Adria classic iz Kopra je letos organiziralo sedmo srečanje ljubiteljev mopedov Tomos in Puch. Prireditve se je udeležilo 256 udeležencev iz vse Slovenije, nekaj celo iz tujine. Udeležencev bi bilo mnogo več, vendar so se organizatorji odločili, da bodo prijave omejili. Pred Tomosom Srečanja so se udeležili člani oldtimer kluba Večno mladi iz Šentjurja v zasedbi Mirko Vršič, Boris Žekš, Drago Kumer in Petra Kumer. Vsak je seveda na izlet peljal tudi svoj moped. Leta vozil pa so primerljiva z leti lastnikov, saj mora biti za status oldtimerja motorno kolo staro vsaj 25 let, večina pa je seveda mnogo starejših, saj so tovarno Tomos odprli leta 1955. Poleg imetnikov se je izleta udeležilo tudi nekaj družinskih članov in ljubiteljev tomosov. Prireditev je potekala pred bivšo tovarno Tomos, od tam pa so se odpeljali na panoramsko vožnjo proti Italiji. Preko Socerba in Debelega Rtiča so se skozi Ankaran vrnili nazaj v Koper. Prevozili so okrog 60 kilometrov. Da pa se starodobniki niso pregreli, so poskrbeli z rednimi postanki na kontrolnih točkah, kjer so se okrepčali z odličnim domačim refoškom in s tradicionalno istrsko jedjo bobiči. Po koncu vožnje in prijetnem klepetu in druženju z ostalimi lastniki so vsi soglasno sprejeli odločitev: drugo leto spet! V Vrtnarstvu Naglič z Ljubečne pri Celju se že 32 let uspešno ukvarjajo z vzgojo kakovostnih sadik balkonskih rastlin, enoletnic, dvoletnic za grede in grobove ter sadik zelenjave. Zadnja leta se vse bolj zavedajo problematike onesnaževanja pitnih voda s čezmerno uporabo fitofarmacevtskih sredstev in umetnih gnojil, zato so v letošnji sezoni začeli z naravnim načinom vzgoje rastlin brez umetnih kemičnih sredstev. Iztok Šajtegel iz podjetja EM Tehnologija je strokovno predstavil način vzgoje rastlin z uporabo efektivnih mikroorganizmov (EM). Rezultat uporabe EM so močne in odporne rastline brez bolezni in škodljivcev z bogatim koreninskim sistemom. Uporaba mikroorganizmov omogoča, da zemlja postane živa - mikroorganizmi hranila iz grobe oblike predelajo v mik-rohranila, ta pa so tako lažje in v celoti dostopna rastlinam skozi koreninski sistem. Prijazna vzgoja rastlin Zaradi izjemno pozitivnih rezultatov takšne vzgoje rastlin so se v Vrtnarstvu Naglič odločili to predstaviti širši javnosti. Organizirali so predavanje, na katerem je Iztok Šajtegel predstavil vzgojo rastlin brez uporabe kemikalij, Igor Kellenberger iz podjetja Picount pa naj novejše trende balkonskih zasaditev. Namen predavanja je bil slušateljem oz. kupcem predstaviti naravi prijazno vzgojo rastlin in posledično varovanje podtalnih voda ter preprosto pridelavo zdravih vrtnih kompostov, kjer namesto nas zračenje opravijo efektivni mikroorganizmi. V ta namen so, v želji po čim večji in bolj preprosti uporabi, naredili dva pripravka, enega za rast - Zalivko in drugega za odpornost rastlin - Zdravko. Prvega, pomešanega z vodo, uporabljamo za zalivanje, drugega pa za preventivo ali zdravljenje rastlin in njihovo odpornost proti škodljivcem in boleznim. Predstavljena je bila tudi rešitev zbiranja organskih odpadkov v gospodinjstvih brez gnitja in neprijetnih vonjav. Šentjurski mopedisti ob svojih dvokolesnikih. VRTNARSTVONAGLIC sožitje narave in lepote Prodaja: • balkonskih rastlin • enoletnic, dvoletnic in trajnic za grede in grobove • substrati za sajenje in gnojila • pripravki za rast in zaščito rastlin na podlagi efektivnih mikroorganizmov (EM) Email: vrtnarstvo@naglic.co T: 03 427 01 26 Kurirska pot 1, 3202 Ljubečna Debata o odraščanju Mladi so se pogovarjali o lepotah in tegobah odraščanja. Za delavske pravice dejstva novice 23. otroški parlament. 48 mladih iz 7 osnovnih šol in Šolskega centra Šentjur je 27. marca v organizaciji Zveze prijateljev mladine Šentjur razpravljalo na otroškem parlamentu. Piše: Vid Slana Če kdo, so letošnjo temo odlično poznali mladi parlamentarci, debatirali so namreč o odraščanju in lepotah ter tegobah slednjega. Organizatorji so povabili Tilna Dolinška, Marka Juhanta, Alenko Tacol, Iztoka Šimeka in Lidijo Fidler. Parlament je moderiral komik in igralec Andrej Težak - Tešky. Z Dolinškom so se pogovarjali o socialnih omrežjih, o njihovih prednostih in slabostih, nevarnosti sovražnega govora, zlorab in nasilja na medmrežju. Debata se je razživela, ko so mladi razlagali, kako in zakaj uporabljajo Facebook ter koliko časa so vsak dan aktivni na socialnim omrežjih. Zanimivo je, da mladi pogosteje, kot preko računalnika, do socialnih omrežij dostopajo preko svojih mobilnih telefonov. dejstva novjce Namesto v Ljubljano na Dolenjsko Namesto že tradicionalnega ogleda državnega zbora si bodo parlamentarci letos ogledali tovarno zdravil Krka v Novem mestu. Juhant je parlamentarcem spregovoril o dolžnostih otrok, kamor sodi vse, od pomoči v gospodinjstvu, izpolnjevanja šolskih obveznosti, do sposobnosti otrok, da samostojno rešujejo svoje težave. Izpostavil je, da otrokom manjka prosti čas oziroma dan v tednu, ki bi ga preživeli v krogu družine in prijateljev, za kar so krivi predvsem otroci sami, ki niso navajeni načrtovati oziroma sproti opravljati svojih obveznosti. Mladi so se s sogovornikom strinjali, da doma nimajo dovolj dolžnosti in da bi lažje dosegali dobre ocene, če bi bolj zbrano sledili pouku. Predstavnika kriminalistične policije Fidlerjeva in Šimek sta zbrane opozorila o prisotnem, a pogosto prikritem nasilju med vrstniki in nasilju v družini. Predstavila sta znake in najpogostejše razloge za nasilna dejanja. Mladim sta delila misel: »Nikoli ne stori drugemu tistega, kar ne želiš, da drugi stori tebi.« Mlade je zanimala uspešnost policije pri preiskovanju primerov, trajanju preiskav, o oblikah in tudi dolžinah oziroma višinah kazni za storilce ter ali drži, da ne moreš biti dvakrat obsojen za isto dejanje. O samopodobi pa je spregovorila Tacolova. Pri tem gre za skupek mnenj, ki jih imamo o samem sebi. Otroci so povedali, da je pomembna za posameznikovo življenje in da je pomembno znati si postavljati cilje ter se postaviti zase, kadar si pod pritiskom vrstnikov. Poudarila je še, da naj ne pozabijo, da je vsak izmed nas edinstven in neponovljiv. Prvomajski pohod. Že tradicionalna destinacija šentjurskih pohodnikov je Resevna. Piše: Jure Godler Kot se spodobi, se večina Šentjurčanov poda za 1. maj na našega očaka - Resevno. Tokrat je bilo do osrednje prireditve ob prazniku dela, ob 11. uri, le zmerno število obiskovalcev, kasneje pa so se do Planinskega doma napotile trume pohodnikov. Proslava Na kratki proslavi so zapeli Prijatelji Resevne, občasni zborček pevcev, ki radi obiskujejo naš naj višji vrh. Prisotne je pozdravil tudi Miro Rožej, predsednik Planinskega društva Šentjur. V svojem nagovoru se je obregnil, da šentjurska budnica, ki jo že vrsto let izvaja Pihalni orkester Šentjur, ne seže do Planinskega doma na Resevni, kljub temu, da je to edino uradno zbirališče in osrednja proslava ob državnem prazniku. Dodal je tudi, da planinci opravijo precej prostovoljnega dela na koči in v okolici ter prav tako označujejo tudi poti. Prisotne je pozdravil tudi župan mag. Marko Diaci. Na delavskem hrbtu Kot se za delavski praznik spodobi, je zbrane nagovorila tudi Mojca Stropnik iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, območne organizacije Savinjska. Ta se je spraševala, ali je to, kar doživljamo, pomlad ali zima Praznik dela je mednarodni praznik, ki ga 1. maja praznuje večina držav. Praznik je posvečen spominu na dogodke v Chicagu leta 1886, ko so delavci zahtevali osemurni delavnik, policija pa je njihove demonstracije zatrla. Praznik dela se v Sloveniji datumsko druži z dnevom upora. Tradicija delavskega uporništva v Sloveniji sega v 19. stoletje. S8B8B6Bg@88gM8aHBBBBKMBBHg8WB!tWllllllMIWIIMIIIIIi II11 IIIMIIHMMI IH Slovenije. »Se bo slovensko gospodarstvo razcvetelo kot pomladno cvetje ali pa ga bodo nesposobni in neoliberalni politiki in njihovi slabi ukrepi, kijih niso sposobni uskladiti s socialnimi partnerji, uničili kot slana in zmrzal,« je izrazila v svojem nagovoru Stropnikova. Izpostavila je, da se v sindikatih bojijo, da bodo posledice nepremišljenih ukrepov, ki jih vsiljuje vlada, še zaostrile gospodarsko in socialno krizo, ki jo preživljamo. Namesto da bi politiki in menedžerji reševali gospodarske in razvojne probleme, skušajo to reševati na delavskim hrbtu z zmanjševanjem delavskih pravic, je dodala sindikalistka. Za zabavo je poskrbel ansambel Pegaz, ob katerega ritmih je plesalo staro in mlado. Na resevniški jasi pa so svoj "štant” postavili tudi ŠKMŠ-jevci. Ti so pekli čevapčiče, izdelovali unikatne značke ter razkazali promocijski material društva. Naj prvomajska Resevna nikoli ne zamre. Živel L maj. Množica pohodnikov je nastala šele po uradni proslavi. Samo najbolj pogumni uresničijo svoje sanje Večer s Simono Kopinšek je povezovala Maja Majcen (desno]. Simona Kopinšek. V knjižnici Šentjur so v torek, 16. aprila, kot uvod v praznovanje svetovnega dneva knjige in godovanje sv. Jurija pripravili literarni večer. Piše Saša Rečnik Simona je svojo ustvarjalno pot začela že zgodaj. Novinarski poklic je po njeno združeval iluzije in presenečenja in njegova neizprosnost jo je leta 2009 zaradi izgorelosti in želje po spremembi v svojem življenju pripeljala do odpovedi na televizijskem kulturnem uredništvu RTV Slovenija - Televizije Maribor do ustvarjanja v samostojnih kulturnih vodah. dejstva novice Vzgoja bralcev Kot poznavalka in ustvarjalka svojevrstnih avtorskih radijskih oddaji o književnosti, Valovanje besed in Besede na vrtiljaku, ki se ob torkih zvečer izmenjujeta na Radiu Maribor, je kritična do »slabe literature«. V svojih oddajah predstavlja le kakovostno literaturo in se trudi izobraziti poslušalce. Posebej kritična je do mladinske literature, saj v Sloveniji izide letno 1000 naslovov, od tega je desetina dobrih knjig. Problem vidi v neizobraženih učiteljih in vedno več garažnih urednikih, ki poskrbijo za vse. Izdajanje knjig nekaj vsakdanjega Sodelovala je pri več pesniških performansih, tudi kot njihova pobudnica, in izdala štiri publikacije: pesniško zbirko Antahkaran in drugi obrazi lepote, zbirki kratke proze Nevidna vrata južne strani neba (Zojine zgodbe) in Pikasta sreča ter pesniška zbirko za otroke Ljubezenke. Zase pravi, da talent izbrusi le disciplina in trdo delo, zato izdanih knjig ne vidi kot svojih »otrok« kot mnogi drugi ustvarjalci. »V nekem trenutku je treba na umetniško ustvarjanje nehati gledati romantično. Sama ne čakam navdiha, saj je eno življenje premalo, da vse napišem. Vse je odvisno o posameznika in zato imamo v Sloveniji med pisci veliko lenuhov,« je povedala. Trenutno piše roman, pesniško zbirko za otroke in biografijo Miša Hohšteterja. Svet vidijo drugače Svoje otroštvo je preživela pod Donačko goro, zato ji je narava velik navdih in izvor idej. Ljubezenke so zato nekakšna otroška perspektiva njenega bivanja v naravi pod goro. Zbirka pesmi, ki je izšla lani, je posvečena ljubezni do vseh letnih časov in je bila dobro sprejeta tako od mladih kot starejših bralcev ter tudi strokovne javnosti. Branje njenih del je gostiteljica večera Maja Majcen poimenovala kar meditativno branje, ki ga zaznamujejo prizori iz narave. V njenem ustvarjanju je močno prisoten element vetra, kar je povezano z astrologijo in njenim nebesnim znamenjem. Četrtina mladih v občini V Šentjur živi na pragu revščine Prihodnost. Na okrogli mizi o prihodnosti mladih v Šentjurju ni bilo prisotnih občinskih funkcionarjev. Piše: Gašper Andrinek 65 odstotkov mladih na območju občine Šentjur trenutno ni zadovoljnih s svojo finančno situacijo in v zadnjem času občutijo poslabšanje. Šest odstotkov jih živi na pragu revščine, en odstotek vprašanih pa pravi, da živijo v revščini. Če pretvorimo zgornje odstotke v realne številke, lahko ugotovimo, da so štirje mladi, ki so sodelovali v anketi, odgovorili, da živijo v revščini, medtem ko jih je 24 odgovorilo, da živijo na pragu revščine. Če bi posploševali, bi lahko te rezultate pomnožili z deset in dobili dejanske podatke za stanje v občini. Izteka se program mladinskega dela V petek, 9. aprila, je Mladinski center Šentjur v sodelovanju s Študentskim klubom mladih Šentjur organiziral okroglo mizo »Zakaj ostati v Šentjurju?«. V sklopu okrogle mize, ki jo je vodila Saša Rečnik, predsednica ŠKMŠ, so bili predstavljeni tudi rezultati ankete, ki jo je opravil Mladinski center Šentjur, na podlagi deset odstotkov mladih v dejstva novfce Večine mladih lokalna politika ne zanima Od mladih, ki so bili vprašani, se jih 79 odstotkov ne zanima za lokalno politiko. Volitev se jih udeležuje le malo nad polovico vprašanih, ki imajo volilno pravico. 64 odstotkov se jih ne želi vključiti v aktualno politiko, 25 pa jih o tem še sploh ni razmišljalo, torej jih ostane 11 odstotkov, ki so politično aktivni v občini. Po drugi strani pa se je 64 odstotkov mladih pripravljenih angažirati v javno dobro. občini Šentjur (n=401), v starosti od 13 do 30 let. Lara Žmaher iz MCŠ je povedala, da se izteka program mladinskega dela Občine Šentjur za obdobje 2008-2013. Z anketo so hoteli ugotoviti, kakšne so potrebe in želje mladih ter kako mladi razmišljajo. Na dogodek so bili vabljeni številni občinski funkcionarji, uspešni podjetniki in drugi, ki so že prebrodili mladostne ovire in si ustvarili, tudi v Šentjurju, svoje življenje. Če sklepamo po tem, da se od omenjenih okrogle mize ni udeležil nihče, lahko ugotovimo, da t. i. uspešnih starejših očitno ni strah, da bi mladi pobegnili iz Šentjurja. Teme so se torej lotili mladi kar sami. Ob predstavljenih rezultatih ankete so vmes potekale različne debate. Eden izmed rezultatov ankete je pokazal, da je med mladimi še vedno največji prihodek žepnina (34 odstotkov), kar pomeni, da jih je tretjina še vedno odvisnih od staršev. Štipendijo od vprašanih prejema zgolj 18 odstotkov. Ob tem je zanimivo tudi dejstvo, da samo 24 odstotkov mladih ve, da lahko pridobijo štipendije, ki jih razpisuje Občina Šentjur. Velika večina, kar 91 odstotkov, je povedala, da trenutno mladi težko dobijo službo. Vendar, če pogledamo po drugi strani, pa jih enak odstotek še nikoli ni koristilo brezplačnih svetovanj, ki so na voljo v lokalnem okolju. Mladi ozaveščeni o varovanju okolja Anketa je pokazala še, da se nam očitno ni potrebno bati za okolje v naši občini, saj je kar 99 odstotkov mladih prepričanih, da je varovanje okolja zelo pomembno. 76 odstotkov jih je prepričanih, da odgovornost do narave nosijo posamezniki, medtem ko jih osem misli, da je za to zadolžena občina. Prav tako je iz ankete lahko sklepati, da so na našem območju zelo prijazni, saj bi jih 96 odstotkov odstopilo sedež starejši osebi na avtobusu. Enako število vprašanih meni, da je medgeneracijsko sodelovanje pomembno. Končno brez celulita ^ted“ Vas muči celulit? Ste poskusili že vse mogoče? Od krem, masaž, celo dragih kozmetičnih postopkov, celulit pa ne izgine? Zmanjšajte ali celo odpravite vidne znake celulita brez zdravstvenih tveganj. Z visoko učinkovito metodo, Acus-tic Wave Therapy (AWT), boste dolgotrajno rešeni celulita. Metoda, ki je navdušila svet, prihaja v Celje. Celulit, večen problem Celulit je mehko, elastično tkivo, ki se pojavi zaradi neravnovesja med nastajanjem in razpadanjem maščob. Ta zoprna nepravilnost, ki ji pravimo tudi »pomarančna koža«, prizadene kar osemdeset odstotkov vseh žensk. Tipično se pojavi na stegnih, zadnjici, trebuhu ali nadlahteh in prizadene ženske vseh postav in starosti. V poplavi proizvodov in tretmajev za odpravo celulita se je vedno težje znajti. Večina jih je neučinkovitih, saj obljubljajo nemogoče. Ker se osredotočajo na hitre rezultate, le začasno izboljšajo videz kože. Po končani terapiji ali rabi kreme se stanje hitro poslabša in celulit je zopet viden. Dolgotrajna rešitev je AWT Acustic Wave Therapy, skrajšano AWT, zdravi celulit vidno in dolgotrajno. Zdravljenje poteka z akustičnimi zvočnimi valovi, ki nežno stimulirajo problematična mesta. Terapija je popolnoma naravna in brez stranskih učinkov ter je primerna za paciente vseh starostnih skupin. Kako deluje AWT? Acustic Wave Therapy deluje v obliki visoko frekvenčnih nihanj. Akustični zvočni valovi sprostijo vezivno tkivo prizadetega telesnega področja ter hkrati povečajo elastičnost kože. Terapevtska obravnava, ki traja približno štirideset minut, je brez stranskih učinkov. Glede na stopnjo celulita je potrebnih od osem do dvanajst obravnav, vendar lahko že po nekaj tret-majih opazimo vidno izboljšanje. Pomembno pa je, da se vsi procesi, ki jih AWT v telesu sproži, hitreje in lažje dokončajo ob zadostnem pitju vode, uživanju primerne hrane in rednem gibanju. Skrivnosti AWT-ja Tretma AWT se izvaja z aparatom STORŽ AWT, priznanega švicarskega proizvajalca medicinske opreme. Metodo AWT že desetletja uspešno uporabljajo v medicinske namene. Izkazala se je pri odpravljanju ledvičnih kamnov ter zdravljenju nepravilnosti kit in mišic. Njeno učinkovitost je odkrila tudi kozmetična industrija. Danes se uporablja v več kot petstotih salonih po celem svetu za uspešno odpravljanje celulita, strij in gub. AWT v Celju Švicarska študija, ki je pokazala kar 110-odstotno povečanje elastičnosti kože pri pacientkah, zdravljenih z Acustic VVave Therapy, je prepričala tudi Slovence. V Holis centru Celje vam bodo metodo odpravljanja celulita, gub in strij z veseljem predstavili. V centru vas bo sprejela prijazna, strokovno usposobljena fizioterapevtka ter vam predlagala najučinkovitejšo rešitev za vaš problem. Gube, strije in celulit bodo kmalu preteklost. Holis center Celje je edini center v širši štajerski regiji, kjer zagotavljajo učinkovito zdravljenje celulita, gub in strij z mednarodno priznano metodo Acustic V/ave Tberapy. Zastopniki aparatov STORŽ AWT, Semos d.o.o. Ulica Frankolovskih žrtev 17a, 3000 Celje Tel.: 03 49 11 208, www.semos.si Zakaj je odprava celulita z metodo AWT (Acustic Wave Therapy) visoko učinkovito? • Ker se terapija uspešno uporablja v medicini že od 1980. leta za razbijanje ledvičnih kamnov ter pri kitnih in mišičnih obolenjih. • Ker je zdravju neškodljiva in ne povzroča neprijetnih stranskih učinkov. • Ker zagotavlja dolgotrajne in ne le kratkotrajnih rezultatov. • Ker poleg odprave celulita zmanjšuje tudi videz strij in gub. • Ker so učinkovitost terapije potrdile številne mednarodne raziskave. Acustic V/ave Therapy oziroma AWT je zdravju neškodljiva metoda, ki obljublja trajno rešitev večnega ženskega problema, celulita. Strokovno usposobljen a fizioterapevtka Natalija vam bo pomagala izbrati najboljši režim tretmajev, ki vas bo za vedno rešil celulita, gub ali strij. Po osmih do dvanajstih obravnavah z AWT terapijo je koža vidno gladka in bolj napeta. Holis center za fizioterapijo in naravno zdravljenje se nahaja v neposredni bližini AMZS centra Celje, na Ljubljanski cesti 50 a. Po terapiji AWT bo koža: • gladka in pomlajena, • zmanjšale se bodo maščobne zaloge, • učvrstilo se bo vezivno tkivo, • zmanjšal se bo obseg prizadetih mest. Holis Fizioterapija in naravno zdravljenje tg Natalija Mrevlje, Ljubljanska cesta 50 a čzr 3000 Celje , Tel.: 041 445 778 I E mail: info@holis.si 3 KRONIKA I maj 2013 I urednistvo@sentjurskenovice.si Kontaktne številke Interventna številka: 113 Policija Šentjur: (03) 746 41 50 Anonimni telefon: 080 1200 V Hotunjah se beg pred policisti ni srečno končal. V Hotunjah umrl Ponkovljan Plinofil Dramlje, 4. 4. - Nekdo je odtujil 24 polnih plinskih jeklenk. Adijo, tovornjak Šentjur, 7.4. - Nekdo je s parkirišča odtujil tovorno vozilo znamke Mercedes reg. št. CE E5-779, ki je bilo opremljeno z dvigalom. Zamikalo jih je pivo Šentjur, 7. 4. - Ekipa falotov iz Novega mesta je iz zamreženega skladišča odtujila nekaj platojev pločevink piva, vendar ga niso uspeli užiti, ker so jih zmotili policisti. Otroški pretep Šentjur, 10.4. - Med igro na igrišču sta se sporekla otroka, v eno smer pa sta padla dva udarca. Mati udarjenega je mladega srboriteža »čez koleno«, vseeno pa je prejela položnico, poročilo pa roma tudi na CSD. Poslali so ga na tehničnega Šentjur, 11. 4. - V Novi vasi je prišlo do prometne nesreče zaradi izsiljevanja prednosti. Povzročiteljica je prejela položnico, drugi voznik pa je moral zaradi neustreznih pnevmatik na izredni tehnični pregled. Pijače ni imel le zase Šentjur, 13. 4. - Eden od občanov je v lokalu polival pijačo po drugih gostih in se spravil še nad varnostnika. Treznil se je v posebni sobi v Šmarju. Pumpali kar pri dveh Dramlje, 16. 4. - Nekdo je na avtocestnem počivališču izkoristil počitek dveh tovornjakarjev in iz rezervoarja vsakemu odtujil po 200 litrov nafte. Ovirana košnja javnih zelenic Šentjur, 16. 4. - Iz shrambe v športnem parku je nekdo odtujil vrtno kosilnico in kotni brusilnik 'n občino oškodoval za 500 EUR. Hotunje, 20. 4. - V Hotunjah se je zgodila huda prometna nesreča, v kateri je umrl 27-letni voznik osebnega avtomobila. Ta je zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal s ceste in trčil v kapelo, so sporočili z Generalne policijske uprave. Ponkovljan je kazal znake nezanesljive vožnje, zato sta ga policista skušala s smrtnim izidom. V prometni nesreči je umrl 42-letni motorist iz Šentjurja. Pri tem, ko je vozil motorno kolo, mu je prednost Na različnih krajih v občini so se v zadnjem času večkrat pojavili tujci, ki ob cesti prodajajo izdelke sumljive kakovosti in porekla. ustaviti z modro lučjo in s sireno, ta pa je s pospešeno hitrostjo vozil naprej. Na vrhu hriba na blagem ovinku je izgubil kontrolo nad vozilom in trčil najprej v obcestno ogledalo, nato pa še v kapelico ob cesti. Trčenje je bilo tako silovito, da je zaradi hudih poškodb na kraju nesreče umrl. (J. G.) avtocesto. Pri nesreči so posredovali gasilci celjske PGE, ki so pomagali pri oživljanju motorista, ki pa je na kraju nesreče umrl. Pri tem na zelo agresiven način zaustavljajo vozila. V tovrstnih primerih se jim izognite in obvestite policijo. Res je imel orožje Šentjur, 17. 4. - Policisti so bili obveščeni, da je občan drugemu grozil z orožjem, pri hišni preiskavi pa so zasegli pištolo za izstreljevanje raket in plašilko. Pasja Šentjur, 18. 4. - V eni od vasi je otrok stekel za žogo, za njim pa se je zapodil pes, ki je otroka podrl na tla, vendar ga ni ugriznil. Ker pes ni bil na povodcu, sledi kazen. Razbijal pri bivši Dramlje, 21. 4. - Bivši partner je v okolici naselja svojo bol glasno izražal na dvorišču hiše, kamor se je k novemu priselila bivša. Iz togote je razbil še vhodna vrata, poškodoval senzorje in z dveh vozil porezal ventilčke pnevmatik. Vlamljal ob nepravem času Stopče, 22.4. - Nekdo je vlomil v stanovanjsko hišo, vendar so ga stanovalci pregnali. Mednarodni biznis Planina, 22. 4. - Kitajsko-nemški državljan je pri podjetju prevzemal les kot posrednik hrvaškega podjetja za končnega kupca iz Kitajske. Ob tem pa je bilo ugotovljeno, da je končni kupec denar nakazal posredniku, ta pa prejetega blaga ni poravnal. Gre za večjo vsoto denarja. Planina, 22. 4. - Sredi dneva sta do starejšega občana v Podvinah prišli ženski, ki sta ga prosili za vrečko, da bi si nabrali regrat. Ena ga je zamotila z iskanjem vrečke, druga pa mu je v tem času vlomila v omaro v spalnici in odtujila 500 evrov. Šlo naj bi za dve ženski romske populacije, ki očitno nista imeli namena nabirati regrata, ampak kar evre. Izsilila mu je prednost. v v Pri Žalcu umrl Šentjurčan Žalec, 29. 4. - Na žalski ob- izsilila voznica osebnega vozila, voznici se je v smeri proti av- ki se je vozila iz Ložnice proti tocesti zgodila prometna nesreča regionalni cesti in zavijala na iNBITIPStO fEgrStd pO 6VT6 Sumljivi prodajalci na terenu ZDRAVJE ■JFfl I torek, 7. maj 2013 JU I info@sentjurske.novice.si Dan imunologije 29. april je za mednarodni dan imunologije razglasila Evropska zveza imunoloških združenj leta 2005. Razumevanje delovanja imunskega sistema je eden izmed ključev za razvoj učinkovitega zdravljenja okužb z virusom HIV in gripe, alergij, revme in raka. To so sopomenke za bolezni, ki so posledica motenega delovanja imunskega sistema, ki sicer uspešno varuje pred okužbo in rakavimi boleznimi. Velik napredek v zdravljenju sladkorne bolezni Sodobna zdravila predstavljajo velik napredek v zdravljenju sladkorne bolezni. Kljub temu se njihova uporaba ni razširila hitro in množično. Diabetes. Tako v svetu kot tudi pri nas je vsako leto več sladkornih bolnikov. Svetuje: mag. Mateja Cvirn Novak, mag. farm., spec. V Sloveniji je bilo leta 2011 po ocenah 136 tisoč bolnikov s sladkorno boleznijo. Sladkorna bolezen ali diabetes mellitus je stanje stalno zvišane ravni glukoze v krvi. Nastane zaradi pomanjkanja hormona inzulina ali zmanjšanja odzivnosti celic na njegovo prisotnost. Posledica tega je motnja v presnovi ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob. dejstva fio^jce Kljub novim odkritjem ... Kljub novim odkritjem na področju zdravljenja sladkorne bolezni je še vedno izjemno pomembna skrbna nega in redna kontrola telesne mase ter krvnega sladkorja. Uravnotežena prehrana in redno gibanje sta še vedno najbolj učinkovita ukrepa za uravnavanje sladkorja v krvi. Zdravljenje s sodobnimi zdravili Specifično delovanje sodobnih zdravil predstavlja velik napredek v zdravljenju sladkorne bolezni. Kljub temu se njihova uporaba ni razširila hitro in množično. Razlog je verjetno visoka cena ali pa negotovost glede obsežnosti in nevarnosti neželenih učinkov zdravil. Njihovo delovanje temelji na spodbujanju delovanja inkretinskih hormonov. To je skupina polipeptidov, ki se sprošča v prebavnem traktu med uživanjem hrane. Najbolj znana sta glukagonu podoben peptid-1 (GLP-1) in želodčni inhibitornipeptid (GIP). Vplivajo na povečano izločanje inzulina iz celic Langerhansovih otočkov trebušne slinavke po obroku, upočasnijo praznjenje želodca in absorpcijo hranilnih snovi iz prebavil ter zmanjšajo izločanje glukagona iz celic Langerhansovih otočkov. Na ta način uravnavajo krvni sladkor po obroku. Inkretine v črevesju v nekaj minutah razgradi encim dipeptidil peptidaza-4 (DPP-4). Kuščarje pomagal Eksenatid je sintezna oblika peptida eksendin-4, ki so ga leta 1992 odkrili v slini kuščarja gila. Peptid je zelo podoben humane- mu inkretinu GLP-1, poleg tega pa ima daljše delovanje. Zdravilo se vbrizga pod kožo dvakrat dnevno, kar spodbudi trebušno slinavko k sintezi inzulina. Kasneje so izdelali liraglutid, ki je še bolj bodoben GLP-1 peptidu in ima še daljše delovanje, kar je ugodno za paciente, saj ga vbrizgajo pod kožo le enkrat dnevno. Druga skupina sodobnih zdravil za zdravljenje sladkorne bolezni deluje posredno, tako da okrepi delovanje inkretinov. Delujejo tako, da zavirajo encim, ki bi razgradil koristne inkretine. Imenujejo se zaviralci encima DPP-4. Vildagliptin, sitagliptin, lina-gliptin in alogliptin so učinkovine, ki preprečujejo razgrajevanje inkretinov GIP in GLP-1 in učinkovito znižujejo glukozo v krvi po obroku. Zdravila so izdelana v obliki tablet in so namenjena bolnikom, ki imajo kljub maksimalni peroralni terapiji neurejeno sladkorno bolezen. Lahko jih uporabljamo v kombinaciji z metforminom. oloženo na srce novice Vitamin D je pomemben pri ohranjanja zdravja, za čvrste kosti, optimalno delovanje mišic in imunskega sistema. V telesu ga nastane dovolj, če soncu izpostavimo roke in obraz nekajkrat na teden po 15 minut. Nina Kovačič, mag. farm.. Celjske lekarne javni zavod. Lekarna Šentjur, Cesta Leona Dobrotinška 3b, 3230 Šentjur. r——1HE55P Politik, ki vam obljublja vse, kar si želite, vam bo tudi vzel vse, česar nočete, (jmm) Y— -' — snmE «■ CELJSKE LEKARNE \Ječ za vade zdravje Miklošičeva ul. 1,3000 Celje Tel: 03 425 02 00, www.ce-lekarne.si april 2013 ZDRAVJE 31 I Tudi zaradi stresa pozabimo na zdravo prehrano in skrb za zdravje. Naložba v prihodnost Skrbimo za zdravje. Pesimistično ozračje, gospodarska kriza, kriza vrednot in strah vsepovsod. Odločitve, ki so na videz nujne, nam uničujejo življenje. Piše: Matevž Kolesa, fitnes inštruktor Kako pomembno je naše zdravje, se seveda zavemo šele takrat, ko nam ne služi več povsem. Skoraj vedno pa je razlog denar. Ne moremo si privoščiti zares kakovostne hrane, nimamo časa in denarja za učinkovito telesno aktivnost, prav tako ne za razvajanje našega telesa. Ne zbolite Obdobje kakovostne in vsem dosegljive zdravstvene oskrbe je minilo. Zdravstveno zavarovanje nam omogoča le še bolj ali manj nujno oskrbo, čakalne dobe so vedno daljše, sistem pa se ukvarja še samo s kurativo. Delodajalci ne zaposlujejo in ne plačujejo bolnih ljudi. Tisto, česar si res ne moremo privoščiti, je - ne biti zdrav. Prisiljeni smo kupovati cenejšo hrano, navadno slabše kvalitete. Na ta način lahko mesečno privarčujemo dejstva novice Info: Telefon: 051 351 669 E-pošta: tatomove.me® gmail.com www.tatomove.me Facebook: Tatomove.me tudi sto ali več evrov. Se nam bo ekonomija še vedno izšla, če bomo zaradi prevelikih vnosov sladkorja in enostavnih ogljikovih hidratov dobili diabetes? Koliko nas stane okrevanje po hudih boleznih srca in ožilja? Nekaj evrov nam zagotovo ne pomeni toliko kot tveganje, da bomo vse življenje nosili s sabo inzulinsko injekcijo. Prava kriza bo, če zbolimo. Ne slepimo se. Z nepravilno prehrano, neaktivnim življenjskim slogom in s konstantnim stresom se bo to prej kot slej zgodilo. Torej, tisto, česar si res ne moremo privoščiti, je biti bolan. Osebni vaditelj Osebna vadba ni več domena bogatih. To storitev ponujajo vsi fitnes centri in ponudba se še veča. Osebni vaditelj vam mora pokazati pot v aktivno zdravo življenje, vas motivirati, prebuditi v vas novo energijo. Vas zasvojiti v dobro. Svoje zdravje prepustite usposobljenemu vaditelju, ki mora svojo usposobljenost vseskozi dokazovati. V Sloveniji za to usposobljenost skrbi Fitnes zveza Slovenije. Na njeni internetni strani je seznam strokovnega kadra, ki je na področju Slovenije pristojen in usposobljen za izvajanje storitev na področju fitnesa, vadb ter individualnih vadb. Usposobljenost, radovednost po novih znanjih in želja izboljšati kakovost življenja drugim, je vodilo. Največja nagrada pa nasmeh ob malih korakih, ki vodijo k velikemu uspehu -zdravju. Naredi prvi korak! Alzheimer caffe Demenca. V Hotelu Žonta je Združenje zahodnoštajerske pokrajine za pomoč pri demenci - Spominčica Šentjur pripravilo pogovor o tej bolezni in njenih posledicah. Piše: Saša Rečnik Demenca je bolezen, ki ne prizadene samo bolnika, ampak tudi njegove bližnje. Alzheimer caffe je že uveljavljena praksa v Sloveniji, kjer se udeleženci -svojci, bolniki, prostovoljci in za demenco usposobljeno zdravstveno osebje - ob kavi lahko sproščeno in osebno pogovarjajo o težavah, ki jih ta bolezen prinaša. Beseda je tekla o tem, kako se soočiti s to boleznijo in z njenimi posledicami. Pobudnica srečanja je bila Zlata Felc, dr. med., pogovor pa je vodil Jure Godler. Kaj je demenca? Gost tokratnega srečanja je bil specialist nevrofiziolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med. Na lahkoten in zanimiv način je obiskovalcem razložil dejstva novice Zdravljenje bolezni Na voljo so zdravila, ki demence sicer ne zdravijo, vendar v 75 odstotkih lahko upočasnijo njeno napredovanje in za nekaj časa lahko izboljšajo simptome bolezni. Ozdravljivih je približno 15 odstotkov demenc z raznimi operativnimi posegi. Zdravila so učinkovitejša, če so predpisana v zgodnejši fazi bolezni, zato je zgodnje odkrivanje bolezni zelo pomembno. Najbolj hudo je soočenje z boleznijo in njenimi posledicami. V težkih fazah se pojavljajo spremembe pozornosti, izključevanje emocij, nasilje. Pri organizaciji nege in bivanja morajo biti svojci z bolnikom potrpežljivi in ljubeznivi, da se ohrani dostojanstvo bolnika, spoštljiv odnos in omili fizična bolečina. Dr. Zvezdan Pirtošek je strokovnjak za demenco. dejstva o bolezni. Demenca je bolezen starosti, in sicer gre za kronično napredujočo možgansko bolezen, ki prizadene možganske funkcije, kot so spomin, mišljenje, orientacija, razumevanje, računske in učne sposobnosti ter sposobnosti govornega izražanja, tudi presoje. Najbolj očiten znak bolezni je izguba spomina, pri čemer je v začetni fazi prizadet predvsem kratkoročni spomin, to je spomin za nedavne dogodke, dolgoročni spomin, to je na primer na dogodke iz mladosti, pa je izrazit. Napade določene dele možganov Njena najpogostejša oblika je Alzheimerjeva bolezen, ki predstavlja več kot 50 odstotkov vseh demenc. Pri njej je izrazito načet srednjeročni spomin. Vzrok za nastanek te bolezni ni znan. Pri tem je dr. Pirtošek poudaril, da pozabljanje še ni demenca, to je le simptom. Pri demenci se pozabljanje stopnjuje, kmalu do te stopnje, da bolna oseba zaradi tega ne more več samostojno živeti. Zgodnji znaki se sicer lahko pojavijo tudi že 20 let pred izbruhom same bolezni, vendar se s starostjo tveganje za njen nastanek povečuje. Po nekaterih podatkih ima demenco 1 odstotek ljudi pred 65. letom starosti, po 65. letu pa odstotek ljudi z demenco strmo raste. Znaki so sicer lahko normalen del starosti, lahko so povezani z depresijo oz. s psihičnimi motnjami kot posledica jemanja določenih zdravil ali predstavljajo začetek demence in jih je potrebno raziskati. Udeleženci so pri tem povedali, da svoje bližnje zelo težko prepričajo, da bi sploh obiskali zdravnika. Mislim, da bom igral košarko še vsaj dve ali tri sezone, saj se počutim sposobnega, kljub 32 letom. Primož Brolih, KK Tajfun Lahko bi gledali polfinale KK Tajfun. Za drugo uvrstitev v polfinale manjkala zmaga oz. boljši koš količnik. Piše: Bogdan Rahten Po pospešenem ritmu tekem se je na večer, ko so goreli kresovi, zaključila letošnja šentjurska košarkarska prvoligaška epizoda. Peta udeležba v ligi za prvaka se je končala s šestim oz. z zadnjim mestom, kar je enako kot lani, a tokrat z bistveno boljšim izkupičkom - s tremi zmagami, kolikor sta jih dosegla tudi polfinalist Zlatorog in Helios. Prav Domžalčani so bili ključna ekipa, ki je bila na obeh srečanjih zrela za poraz, vendar so bili tajfu-novci obakrat nerazpoloženi, pri Sagadinovih varovancih pa je položaj reševal nekdanji hrvaški reprezentant Rančič. Morda bi se drugače odvilo tudi srečanje z Olimpijo, če v šentjurskem taboru ne bi pristali na preložitev. Očitno je bilo, da edina ekipa, ki ni imela dvakrat dnevnih treningov, v tako zgoščenem tempu težko parira tekmecem, ki te pogoje imajo. Dobra sezona Izteklo sezono si bomo zapomnili tudi po fantastični seriji devetih zaporednih prvenstvenih zmag, ki je znova napolnila tribune, ki so po nekaj začetnih napakah postajale nevarno prazne. O usodi sodelovanja z Damjanom Novakovičem je še prezgodaj karkoli zaključevati. Znova si je dvignil košarkarski ugled, po oddihu v rodni Hercego- ■ ■ ■ 4(nt jues* dejstva novice Mike po slovensko Po zadnji tekmi je Mike Venezia prejel simbolično priznanje za osvojeno znanje slovenskega jezika, ki mu ga je v klubskih prostorih podelila izvajalka inštrukcij Polonca Jazbinšek. vini pa ga čaka delo z reprezentanco mlajših članov. Eno od pripravljalnih tekem bo gostil tudi Šentjur. Pregled tekem 30. 3. - Krka : Tajfun 76:61; Ferme 10 točk. Gostje so zadnjič vodili v 16. minuti, 10 minut kasneje pa je domača prednost že znašala 17 točk. Cuk je v zaključku zadel oba poskusa za tri točke. 3. 4. - Tajfun : Helios 63:69; S. Sebič 19. Ob slabem pristopu domače vrste se gostje niso preveč odlepili. Brolih je 80 sekund pred koncem izenačil na 63, a so gostje imeli razpoloženega Rančiča, ki je v zadnji četrtini prispeval 10 točk. 7.4. - Maribor Messer: Tajfun 70:79; Držič 13, Pelc, Venezia in Primorac (9 skokov) po 11. Gostujoča zasedba je dobila vse štiri četrtine in vpisala 12 trojk. 10.4. - Union Olimpija: Tajfun 81:45; Primorac 18. Šentjurčani so prvič zadeli iz igre šele v 14. minuti, domači pa so razliko praktično vseskozi povečevali. 13. 4. - Tajfun : Union Olimpija 51:70; Primorac 12. Šentjurska ekipa je začela sijajno in povedla za 9:2 ter vodstvo ohranila do 9. minute. V drugi četrtini je bilo videti, kot da igrajo samo Ljubljančani, v tretji četrtini pa je znova nekoliko zadišalo po presenečenju, a je sledilo novo domače obdobje brez točke. 17.4. - Zlatorog Laško : Tajfun 83:74; S. Sebič 13, Držič, Pelc in M. Sebič po 10. Laščani so bili na krilih Sama Udriha vseskozi boljši, razlika pa je upadla ob koncu. 23.4. - Tajfun: Krka 79:92; Primorac 20, S. Sebič 18 in Brolih 12. Tajfunovci so tekmo z državnimi Olimpija Šentjurčanom ne leži. prvaki začeli obetavno in v 12. minuti povedli z najvišjih 27:18. Po polčasu so gostje vzdrževali prednost med 6 in 9 točkami. Šentjurčani so se v 36. minuti približali na 73:77, a je sledila dolenjska serija 8 točk. 26. 4. - Helios Domžale : Tajfun 76:68; Primorac 18, Brolih 15. Gostje so iz igre prvič zadeli šele ob 9. minuti. Helios je skok dobil s 41:29, šentjurski met za 2 točki pa je bil katastrofalnih 25 %. Pri Tajfunu so bili dvoštevilčni Primorac z 18 in Ferme ter Brolih s 15 točkami. 30.4. - Tajfun: Maribor 77:66; Ferme 28 (5 x 3), Venezia 17 (5 x 3). V nepomembni tekmi so bili Šentjurčani sproščeni in Mariborčane ugnali še četrtič v sezoni. w Se vedno v vrhu NK Fosilum Šentjur. Nogometaši so po podaljšanem zimskem premoru odigrali prve tekme v spomladanskem delu Štajerske nogometne lige. Piše: Bogdan Rahten Po uvodnem porazu so varovanci Matjaža Šnabla osvojili sedem točk in ostajajo v konkurenci za najvišja mesta. Ob boljši udeležbi na treningih bi lahko o tem govorili še z večjo gotovostjo. Pregled rezultatov: 13. 4.: Marles hiše : Fosilum Šentjur 1:0 (0:0). V Limbušu je odločila 11-metrovka, gostje pa niso izkoristili nekaterih zrelih priložnosti. 20. 4.: Fosilum Šentjur : Paloma 4:0 (1:0); 1:0 - Karlo Gračner 12.’, 2:0 - Demir Džaferovič 52.’, 3:0 - Miha Belak 82.’, 4:0 - Miha Belak 86.’. Šentjurčani so na Jur- dejstva riovice Mladi zbirali papir Člani mlajših selekcij so klubu pomagali z zbiranjem starega papirja za mladinsko šolo. Nabralo se ga je 2,6 tone, na klubski račun pa je Dinos nakazal 195 EUR. Po golu na začetku naši niso dovolili več presenečenja. jevo soboto zanesljivo odpravili zadnjeuvrščeno vrsto iz Sladkega Vrha. Zadnja zadetka je domači kapetan zabil po izključitvi Jureta Bedka. 27.4.: Peca: Fosilum Šentjur 0:0 (0:0). V kraju, kjer se dičijo s Tino Maže, so bili Šentjurčani veliko nevarnejši, vendar svojih priložnosti niso uspeli pretvoriti v zadetek. 4. 5.: Fosilum Šentjur : Žalec 1:0 (1:0); 1:0-Miha Belak 82.’. Po dinamičnem prvem polčasu so se Šentjurčani v drugem vseskozi branili z bunkerjem. Miha Belak (v črnem) je zadel proti NK Žalec. Lestvica: 1. Tehnotim Pesnica 31 točk, 2.-3. Šoštanj in Fosilum Šentjur 29, 4.-5. Radlje in Žalec 28, 6. Marles hiše 27, 7. Peca 25, 8. Pohorje 22, 9. Lenart 14,10. Sl. Gradec 12,11. Kovinar Tezno 7,12. Paloma 4. dejstva nafice Razpored 11.5.: Tehnotim Pesnica: Fosilum Šentjur 18. 5.: Radlje : Fosilum Šentjur 22. 5.: Fosilum Šentjur : Kovinar Tezno 25. 5.: Pohorje : Fosilum Šentjur Zusemski planinci ponovno v akciji Na zadnjo aprilsko soboto je bil Žusem spet oblegan z več kot 300 pohodniki. Sončno vreme in Praznik sta na piano zvabila mlado in staro. Planinsko društvo (PD) Žusem je namreč organiziralo šesti tradicionalni pohod na Žusem. Planinci so se najprej zbrali pri turistični kmetiji Žurej, kjer so jim organizatorji pohoda predstavili Program, za vmesne vložke pa )e poskrbel mladi muzikant Jan Muškotevc s svojo frajtonarico. Kot je že v navadi, je predsednik sveta krajevne skupnosti Loka pri Žusmu Srečko Krajnčan nagovoril pohodnike in jim zaželel lahke noge, v nadaljevanju pa je nekaj besed spregovoril še predsednik PD Žusem Simon Mansutti. Pot je pohodnike nato ponesla po panoramski poti proti vrhu. Na čelu dolge kolone je hodil zastavonoša, ki je ponosno nosil slovensko zastavo. Med potjo se jim je vedno znova odpiral čudovit razgled na okoliške hribe. V lovskem domu na Žusmu so po dveh urah hoda ob zvokih Tria Užmah in okusni hrani ter vrčku piva nadaljevali rajanje, ki se je precej zavleklo. (Z. B.) Po pohodu so nadaljevali rajanje ob zvokih Tria Užmah. Šentjurski korenjaki nosijo ime Šentjurja po vsem svetu. Korenjaki silovito in suvereno zmagali Vlečenje vrvi. Tokrat so se na tekmovanje v vlečenju vrvi prijavile le tri ekipe. Piše: Jasna Romih Foto: Vid Aužner V organizaciji Športnega društva Šentjurski korenjaki je potekalo tekmovanje v vleki vrvi za pokal Šentjurjevega. Moč so med sabo pomerili domači Šentjurski korenjaki, sevniški Gamsi ter Veterani z Zgornje Gorenjske. Žreb je določil, da so se prvi med sabo pomerili Gamsi in Šentjurski korenjaki. Ti so jih v obeh rundah z lahkoto potegnili na svojo stran. Sledilo je tekmovanje med Veterani in Gamsi. Veterani so bili Gamsom zelo dober nasprotnik, zlasti v drugi rundi, vendar so na koncu kljub dobri borbi zmagali Gamsi. Gledalci so seveda najbolj navijali in spodbujali Šentjurske Pokale so prejele vse ekipe, ki so se pomerile med sabo. korenjake, ki so na koncu tudi v borbi z Veterani dokazali, da so najmočnejši, nepremagljivi ter kondicijsko zelo dobro pripravljeni. Šentjurski korenjaki so tako že četrto leto zapored ubranili pokal Šentjurjevega. Ob tem pa je predsednik društva Vlado Cverle dodal, da je to rezultat dolgoletnega dela in rednih treningov ter da je vesel in ponosen, da so uspeli v Šentjurju narediti tako dobro ekipo, ki predstavlja ime prelepega kozjanskega mesta širom sveta. Ambrož Amon državni prvak Na atletskem državnem prvenstvu v dolgih tekih, ki je bilo v Ravnah na Koroškem, sta medalji osvojila dva šentjurska atleta. Med mlajšimi mladinkami v teku na 5 km Mojca Centrih z drugim mestom, prav tako na enaki razdalji pa je med pionirji U16 naslov državnega prvaka osvojil Ambrož Amon. Nastopila je tudi Šarita Završek in v kategoriji U14 v teku na 2 km osvojila 8. mesto. Med pionirji do 16 let je zmagal Ambrož Amon. Nordijci okoli jezera Na prvega maja so že ob 7. uri vrnitvi okoli 12. ure pa je že dišalo zjutraj zakurili ogenj in začeli po kuhanem golažu, ki so ga po pripravljati prvomajski golaž. Tri 1 evro razdelili vsem, ki so prišli ure kasneje so se začeli zbirati na Ramno. Za glasbo in humor nordijski pohodniki, ki so imeli ob harmoniki sta poskrbela Jože predstavitev hoje in pohod okoli Bohorč in Jodlar Lojz. Ob toplem Slivniškega jezera. Pot okoli jezera vremenu je na pohod prišlo kar Okoli jezera seje podalo rekordno število ljubiteljev nordijske hoje. ^ Studenski klub mladih Šentjur _ SP0RTNE1 NEDELJA 19.05.2013 ŠPORTNI PARK ŠENTJUR NAGRADNI SKLAD: 1000 EUR Slovenski veleslalomski up Mišel Žerak. Pogovarjali smo se z alpskim smučarjem, ki je na koncu letošnje sezone osvojil naslov državnega prvaka v veleslalomu. Piše: Gašper Andrinek Kako ocenjuješ letošnjo sezono? Nisem najbolj zadovoljen. Bil sem sicer na kar veliko tekmovanjih, tudi na svetovnem prvenstvu za člane v Schlad-mingu, vendar na splošno nisem dosegal večjih rezultatov. Poleg tega sem bil na začetku sezone poškodovan. Malo se mi sicer je poklopilo na koncu, ko sem osvojil naslov državnega prvaka. Kako je s poškodbami? Zdaj sem bil že drugo leto zapored poškodovan na začetku. Predlani sem si izpahnil ramo, lani oktobra pa poškodoval prst. Problem je v tem, da potem izpustiš zaključne priprave in uvodne tekme, ki so skoraj najbolj pomembne. Letos pa sem še padel na glavo na FIS tekmi na Češkem, kar mi je vzelo dva tedna okrevanja. Udeležen si bil tudi v zloglasni škandal v Schladmingu med Massijem in Kuncem. Kaj se je dogajalo? Takrat je bil Kunc, ki je moj trener, z menoj na treningu. dejstva noffie Konec mladinske kariere Na koncu letošnje sezone je postal državni prvak v veleslalomu, ki je tudi njegova paradna disciplina. Je eden izmed glavnih adutov v tehničnih disciplinah alpskega smučanja v Sloveniji in je v letošnjem letu bil član reprezentance na Svetovnem prvenstvu v Schladmingu. Pohvali se lahko z več odličji v mladinski konkurenci, ki pa jo je letos zaključil. Letos Pa je poleg naziva državnega prvaka osvojil še tretje mesto na FIS tekmi na Starem vrhu. Žerak je februarja letos na paralelnem veleslalomu zapel zastavico. Jaz sem bil na začetku proge in sem se, kot običajno, javil pred začetkom spusta preko radijske postaje. Trener mi je dal še zadnje napotke in povedal, da je proga prosta. Potem pa kar naenkrat zaslišim, kako nekdo kriči preko linije. Bil je Massi. Ne vem točno, o čem je govoril, s serviserjem, ki je bil takrat poleg mene na Startu, sva se samo spogledala. Kar se je kasneje dogajalo v hotelu, pa ne vem, ker sem prišel 15 minut za tistim in je bilo že vse mirno. Kako poteka tvoja sezona? Skupno imamo okoli 40 tekem, v to je vštet Evropski pokal, FIS tekme, svetovno in državno prvenstvo. Sicer sem član kluba Branik iz Maribora, vendar ker sem član B-reprezentance, celo leto treniram z njimi. Treningi so med sezono skoraj vsak dan, ko seveda ni tekem. Kakšno se ti zdi stanje smučanja v Sloveniji? Trenutno je na nizkem nivoju. Čeprav se zdi, da ima Smučarska zveza največ denarja, nihče ne pomisli, da se to porazdeli med skoraj vse zimske športe, kot so alpsko smučanje, nordijsko smučanje itd. Tekmovalcev nas je sicer kar nekaj perspektivnih in mladih, vendar je vse odvisno od sistema treniranja in seveda denarja. Kakšni so pogoji treniranja v Sloveniji? Lahko rečem, da katastrofalni. Čeprav imamo toliko smučišč, nimamo niti enega poligona, kjer bi lahko trenirali cel dan. Zveza lahko rezervira progo zgolj v jutranjih urah. Tako lahko opraviš zgolj kakšne štiri ali pet voženj, kar pa je za kakovosten trening veliko premalo. Kako je s preskokom iz mladinskega v članski razred? Čeprav se zdi, da so toliko boljši pogoji, je največja razlika zgolj v progi oziroma štartnih številkah. Tisti, ki začnejo na začetku, imajo vrhunske pogoje. Medtem ko tisti, ki imamo višje začetne položaje, imamo že progo v zelo slabem stanju. Lahko je pripravljena vrhunsko, vendar je po začetni trideseterici tako uničena, da se je praktično nemogoče prebiti v finale. Drugače smo zelo izenačeni, odločajo pa zgolj malenkosti. Težko je, da se prebiješ, vendar ko si enkrat noter, je vse lažje. Zato, da si izboljšamo začetni položaj, tekmujemo na FIS tekmah. Se od smučanja da živeti? Če si vrhunski smučar in se redno uvrščaš med 30 najboljših, potem se da normalno živeti, če se uvrščaš med 15, lahko tudi kaj zaslužiš. Drugače pa si sedaj še vedno moramo plačevati zelo veliko stvari sami. Za stroške trenerja in prevoza poskrbi zveza, ostalo je na nas. Potrebno je pokriti tako stroške prenočitve kot smučarskih kart. Pri tem mi malo pomaga klub, nekaj prispeva tudi Občina Šentjur. Mišel Žerak je postal državni prvak v veleslalomu. Večinoma me še vedno podpirajo starši. Sezona me stane več kot deset tisoč evrov. Takšno je stanje v Sloveniji, recimo v Avstriji so stvari popolnoma drugačne. Smučarji nimajo nikakršnih skrbi s stroški, nekateri dobivajo tudi štipendije. Kako gledaš na naslednjo sezono, kije tudi olimpijska? Upam, da ostanem v reprezentanci in da začnem sezono brez poškodb. Zagotovo pa bi si želel tudi uvrstiti med ekipo za olimpijske igre. To bi mi veliko pomenilo. 0 aforizem novice Dajte no! Ljudstvo brez oblasti lahko. Oblast brez ljudstva ne more. (jmm) foto: Sportida • moj mojster novjce '•if' € Ste obrtnik? Samostojni podjetnik? Imate manjše podjetje? Predstavite informacije o storitvah in izdelkih v rubriki MOJ MOJSTER! Cena za predstavitev v dolžini 15 besed je 7 EUR (DDV ni vštet v ceno). Objava vsake nadaljnje besede stane 0,25 EUR. Zakup je za 10 objav. »MODI« Montaža kovinskih izdelkov NERJAVEČI DIMNIKI Povrtavanje in sanacija dimnikov z vstavitvijo nerjavečih cevi. Branko Korent, s. p., Pongrac 3, 3302 Griže, Tel.: 03 571 80 80 GSM: 041 736 160 SERVIS, TRGOVINA Servis šivalne in likalne tehnike in trgovina vam nudita naj večjo izbiro novih šivalnih strojev in likalnih aparatov na enem mestu (PFAFF, ELNA, BROTHER), svetovanje uporabe strojev in rezervne dele za šivalne stroje BAGAT in ostale znamke. Popravilo vseh vrst šivalnih strojev in likalnikov tudi na terenu. Hitro, poceni, kvalitetno. NOVO - šivalni stroji INNOVIS, ugodne cene, enostavna uporaba, veliko funkcij. Navodila in praktični prikazi na CD-ju. Darko Tratnik, s. p. , Savinjska cesta 108, Žalec. Tel.: 03 710 31 44, 041 404 722. ROLETE-SENČILA POVALEJ IVAN s.p. Izdelava, montaža in popravilo Rolete alu.in pvc; vsi modeli Rolo garažna vrata 55mm, 78mm Žaluzije notranje in zunanje Zavese lamelne, panelne, resaste Roloji zatemnitveni in dekorativni Komarniki fiksni, drsni, rolo, vrata Pliseji, Tende, PVC obloga Tuncovec 15, 3250 Rog. Slatina Tel: 03 819 1570, Fax: 03 819 1571 GSM: 041 639 538, 031 639 538 E-pošta: roIetepovaIej@volja.net DOSTAVA, RAZVOZ, UREJANJE... Miran Pučnik s.p., Gabrovlje 15, Zreče - ugodna dostava peska, pivskih tropin, žagovine, drvi (trdni odrezki) v kasonih - dostavljamo lepo zemljo in strojno urejamo okolice gradbenih parcel - izvajamo razne izkope ter dostavljamo in polagamo betonske greznice raznih dimenzij Kontakt: 031 619 235 GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE posojila za zaposlene in upokojence izplačilo gotovine takoj tudi za osebe z nižjimi dohodki Info-kredit d.o.o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon: 059 22 66 00, 051 88 66 00. VSE ZA PRENOVO VAŠEGA DOMA ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU DOM PRENOVA, Milan Dobrotinšek s.p. Ul. Blaža Kocena 6, 3230 Šentjur Nudijo vam vse storitve za prenove vašega doma! Keramičarska, pleskarska dela, montažo knauf sistemov, prenovo kopalnic, kuhinj idr. Dodatne informacije: 040 161 417, dobrotinšek.milan@ gmail.com http://dom-prenova.si/ SLIK0PLESKARSTV0 -FASADERSTV0 Kvalitetna izdelava izolacijskih fasad, brezplačna priprava dokumentacije za EKO sklad, ugodne slikopleskarske storitve. Telefon: 041 672 337. Slikopleskarstvo Andrej, Miran Roškarič s.p. Stanetova ulica 19, 3000 Celje USTANAVLJANJE IN PRODAJA PODJETIJ - D. 0. 0. Ažurno in zanesljivo vam ustanovimo d. o. o., ne potrebujete ustanovnega kapitala, vse uredimo mi! Preverite in pokličite Intertik d. o. o., PE Celje, Kukovčeva ul. 1, 3000 Celje. Kontakt: 041 667 130, www. intertik.si. NERJAVEČI DIMNIKI -SANACIJA, MONTAŽA - nerjaveči dimniki - povrtavanje in sanacija dimnikov z vstavitvijo nerjavečih cevi - montaža kovinskih izdelkov Modi, Branko Korent s. p., Pongrac 3, Griže Tel.: 041 736 160,03 571 80 80. STORITVE VSE ŽA VAŠO KOTEdvIffco! Dobava in montaža kotlovnic. Vgradnja in servis paletnih, oljnih, plinskih, električnih peči in toplovodnih črpalk. Dominik Jug s.p., Jenkova ulica 24, 2310 Slovenska Bistrica. Telefon 041 279 237. Avtovleka - pomoč na cesti Pirec. 24 ur! Prevozi avtov, viličarjev in traktorjev. Pirec Zvonko s.p., Leskovec 50a, 2331 Pragersko. Telefon 041 555 968. ŽIVALI Si Kokoši nesnice, mlade, ter bele težke piščance za dopitanje, prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Telefon 031 461 798,03 5471 244, 041 763 800, 03 5472 070. ■I Bordojske doge prodam. Kužki so čistokrvni, brez rodovnika, cena 450 EUR. Telefon 040 427 817. ■ Mlade breje svinje, plemenke, ugodno prodam. Telefon 031 629 082. Prodam prašiče težke od 30kg do 60kg. Informacije na telefon 041 758 647. ■ Odkupim vse vrste krav in telic za zakol. Plačilo takoj. Telefon 040 673 009. H Kupim vse vrste krav in telic za zakol. Plačilo takoj. Telefon 041 544 270. S Kupim krave in telice za zakol ter bikce in teličke od 120 do 200 kg. Telefon 031 423 297. RAZNO WtTAKOVOSTNEl^POCEm BETONSKE ZIDAKE, vogalnike, opažnike, steberne module in opečne vogalnike dobite pri MILTEX d.o.o, Tepanje 59, smer Loče, čez nadvoz, tik ob avtocesti. Odkupujemo palete. Pokličite Šibanc: 041 809 721 ali 040 609 099! www.zidaki.si Prodam pesek. Možna dostava. Telefon 031 704 206. Prodam bukova drva, razrezana na 25 ali 33 cm, zložena na paletah. Možna dostava in razkladanje z dvigalom. Telefon 031 704 206. Prodam ciprese Thuja smaragd po ugodni cenah, višina do 50cm že za 2,00 EUR. Spiralne ciprese 19,80 EUR, pušpani po 0,65 EUR. Ugodne cene ostalih iglavcev in trajnic. Vrtnarstvo Korent Tatjna s.p., Zg. Bistrica 19/a, 2310 Slov. Bistrica. Telefon 041 578 707. Prodam bukova in mešana drva z možnostjo dostave in smrekove deske in fosne. Telfon 041 238 168. • Kupim manjši usnjen telovnik in manjši kotel za žganjekuho. Telefon 02 81 83 502. Sl Ugodno prodam ciprese Tuja smaragd, višina nad 70 cm. Telefon 040 870 919. ■ Prodam nov okrasni kozolec za rože. Visok 1,2 m (korito 80 cm). Telefon 040 594 840. Ii Metrska žagana bukova drva prodam. Telefon 041 840 158. 1 Drva, bukova, razsekana ter razžagana na 25 cm ali 33 cm v paleti, prodam. Lahko pripeljem. Telefon 051 633 506. lil Belo mešano vino in rdeče vino, sorte modra frankinja, prodam. Telefon 041 646 445 ali 03 5764 113. ■ Vrtne poti - nove 100 komadov ali manj, prodam. Telefon 051 660 180. ■ Metrska cela ali razžagana bukova drva, ugodno prodam. Lahko pripeljem. Telefon 031 319 528, Žiče. ■ Bukova drva in palete prodam. Telefon 041 504 987. ■ Opaž, ladijski pod, brune, skobljevino in žagovino ugodno prodam, z dostavo ali brez. Telefon 041 637 202. ■ Furnirana vratna krila, temen hrast, 5 kom, prodam, cena po dogovoru. Telefon 031 611 675. S Silažne bale prodam. Telefon 041 987 237. E Smrekovo hlodovino in uležan hlevski gnoj prodam. Telefon 070 618 838. ® Suha bukova drva, debelo ce-pana, in 40 komadov fižolovk, dolžine 3 - 4 m, prodam. Telefon 031 557 311. M Silažne bale prodam. Telefon 040 493 858. • Staro nekvalitetno vino za žganje kupim. Telefon 041 620 716. 1 Otroški voziček, skoraj nov, Peg Perego, v temno modri barvi, prodam. Zraven podarim podstavek za avto in stojalo za košaro. Telefon 041 447 769, Petra. ■ Seno v refuzi prodam. Telefon 051 322 267. Klavirsko harmoniko Hohner - Lucija, 96-basno, 5+3 registri, prodam. Kovček podarim. Telefon 070 388 785. Škarpniki - novi, 300 kom ali manj prodam. Telefon 051 660 180. DELO____________________________ ■ Iščem delo (poučevanje matematike). Telefon 031 756 339 (absolventka enopredmetne matematike). ■ Iščem delo (pomoč starejšim pri delih, ki jih ne morejo opraviti sami). Telefon 040 581 412. S Iščem delo (pomoč starejšim pri urejanju okolice, košnja, obrezovanje dreves, frezanje vrtov...). Telefon 031 893 037. S Iščem delo na terenu, (čiščenje stanovanj, pomoč starejšim). Telefon 031 245 614, kličite po 16 uri. ■ Iščem delo: voznik kombija ali dostavnega vozila. Pošten, zanesljiv in z izkušnjami. Telefon 041 841 934 ali 03 57 38 219. S Iščem delo pomoč starejšim, po izobrazbi sem medicinska sestra. Telefon 031 206 107. t$) aropi SPOMLADANSKA PONUDBA Vabimo vas, da nas obiščente v naših kmetiskih apotekah, ki se nahajajo v Mariboru. Celju. Slov. Bistrici in Račah. Usposobljeni prodajalci vam bodo z veseljem svetovali pri izbiri: SREDSTEV ZA VARSTVO RASTLIN, GNOJIL in SEMEN ZEMLJE ter SUBSTRATOV in drugih proizvodov s področja vrtičkarstva in kmetovanja. V Banki Celje smo za mlade pripravili ugoden kredit, ki ga lahko dobite tudi zaposleni za določen čas. Najvišji znesek je 5.000 €, doba odplačevanja pa do 2 leti. Preverite na www.banka-celje.si | banka celje www.banka-celje.si 20,1 OD HM)© dteMBčDo [MODO OOOUi Poslušanost (doseg) izmerjena med vsemi prebivalci obfin: Šentjur, Dobje, Štore, Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Rogatec, Kozje, Slov. Bistrica, Poljčane, Makole, Oplotnica, Rogaška Slatina, Slov. Konjice, Dobrna, Bistrica ob Sotli, Zreče, Vitanje in Vojnik. Vir: Mediana, CATI in CAWI, obdobje: januar in februar 20)3, moški in Jenske, 10 do 75 let velikost vzora 5)5 oseb. Rogla Radio 1 Štajerski Aktual Val 202 Ra SLO 1 Center Celje Antena val Radi® fccphc, t^iir jj® š&ifdslk m TL ungSBiL Uteh m pr|aiBs|siM)8 Kavarna Center je bila veliko premajhna za vse Vunjakove oboževalce. Vunjakov žur Dejan Vunjak. V Kavarni Center je Brendijev sin privabil nepregledno množico oboževalcev. Piše: Vid Aužner Večer pred veliko nočjo je bilo v Kavarni Center pošteno vroče. Dejan Vunjak & Brendijeve barabe so poskrbeli za pravo nočno zabavo. Ni trajalo dolgo in že je prizorišče postalo premajhno za vse navdušence, ki so prišli na zabavo. Pred vhodom se je iz minute v minuto večala kolona čakajočih, ki niso mogli vstopiti. Dejan se je že kot otrok vživel v vlogo igralca. Skupaj z Janezom Škofom je igral v poučni otroški oddaji Pepi vse ve. Skozi leta odraščanja je spremljal svojega očeta, se z njim vozil na koncerte in ga podpiral na glasbeni poti. Samostojna kariera Vunjakov vzpon se je začel na oddaji Na zdravje, ki je bila namenjena spominu na pokojnega Brendija. »Po oddaji sem dobil veliko pozitivnih kritik, zato sem se odločil, da bom to pot nadaljeval,« pove Dejan Vunjak. Lepo je, ko nekaj delaš za ljudi, ki znajo to tudi ceniti. Kot bobnar je krajši čas sodeloval pri skupini Atomik Harmonik. Po tem pa je na pobudo Domna Kumra pričel samostojno kariero z ansamblom Brendijeve barabe. Sam sicer pravi, da si ni nikoli mislil, da bo kdaj pel, saj se je vedno bolj navduševal nad instrumenti, kot so kitare, bobni in podobno. Toda usoda je odločila drugače. Začel je z ohranjanjem očetove glasbe in petja. Skupaj je zbral vse člane Brendijevega benda. Preimenovali so se v Brendijeve barabe, danes pa že na veliko igrajo in zabavajo množico ljudi po celotni Sloveniji. Tudi v Šentjurju je bilo tako. v Šopek sreče OS Slivnica pri Celju. Prireditev so otroci pripravili ob materinskem dnevu in prazniku očetov. Piše: Vid Aužner Osnovna šola, vrtec in Krajevna skupnost Slivnica pri Celju so v torek, 26. marca, organizirali skupno prireditev Šopek sreče. Pred začetkom programa je gledalce pozdravil Vlado Artnak, predsednik Sveta KS Slivnica pri Celju. »Prireditev je posledica dobrega sodelovanja in dogovora med osnovno šolo, vrtcem in krajevno skupnostjo,« je dejal v pozdravu. Zahvalil se je vsem strokovnim delavcem in seveda otrokom, ki so pridno vadili za nastop. Najmlajši Najprej so se na odru predstavili naj mlajši s pesmijo Moj očka ima konjička dva in Poljubček. Na kitari jih je v prisotnosti vzgojiteljice Mojce Kladnik spremljala Nuša Verdev. Sledil je nastop prvega razreda z recitiranjem pomladne pesmi Zvončki in trobentice. Za njimi se je predstavila plesna skupina, ki je zaplesala ob ritmih melodije Z nogo ob tla. Po plesu so učenci višjih razredov izvedli igro z naslovom Pomladanski zvončki za mamice in babice. Zapel je tudi pevski zbor učencev osnovne šole pod vodstvom Metke Bevc. Za konec je odplesala še folklorna skupina, ki jo vodi Polona Vengušt. Najlepšo zahvalo je dal mladi Vid Palčnik, ki je povedal, kako so pomembni starši. V programu so sodelovali učenci vseh razredov, glavni organizatorki oz. scenaristki sta bili učiteljici Klavdija Cehner in Zdenka Bevc. Na prireditev so se začeli pripravljati takoj po novem letu. Za dekoracijo je poskrbela Jožica Vodeb, ki je sodelovala z učiteljico Marjano Kladnik. Mešani pevski zbor učencev OŠ Slivnica pri Celju. Martin Čater in Dragan Podovac na razstavi. Dan odprtih vrat Društva likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur Z razstavo ob dnevu odprtih vrat so v društvu želeli širši javnosti in občanom pokazati svoje izdelke ter pokazati, da so v svojih štirinajstih letih delovanja naredili tudi veliko za promocijo Šentjurja, saj delujejo tudi na mednarodnem področju. K odločitvi za dan odprtih vrat so prispevale tudi prostorske težave, saj morajo kot društvo v roku treh mesecev zapustiti trenutne prostore in po besedah predsednika Martina Čatra niti ne vedo, kam bodo šli. Zato le upajo na dober razplet in pomoč občine. Poleg razstavljenih kar 82 del likovnikov, kar je po besedah predsednika društva Martina Čatra največja razstava v Šentjurju doslej, so predstavili tudi del arhiva medijskih odzivov na njihova dela. Obenem so obiskovalce velikodušno sprejeli in ter jim ponudili hrano in pijačo. Na dan odprtih vrat so tako privabili veliko število obiskovalcev, predvsem velik obisk pa je bil v času Šentjurjevega pohoda. Tudi revija ansamblov letos skromna Zabava z ansamblom Unikat je trajala do jutra. XIII. revija. Srečali so se narodnozabavni ansambli občin Šentjur in Dobje Piše: Vid Aužner Trinajsta revija narodnozabavnih ansamblov je na Šentjurjevem že tradicionalna prireditev, kjer se lahko predstavijo ansambli iz občin Šentjur in Dobje. Tudi letos je nad revijo skrbno bdel Silvo Pešak, kot to počne vse od začetka. Revijo sta si ogledala tudi župan mag. Marko Diaci in predsednik Sveta Mestne skupnosti Šentjur Jože Štiglic, ki sta na koncu dobila tudi spominska priznanja. Spominsko priznanje za organizacijo revije je prejel tudi Gorazd Bebar. dejstva ntrflče Pred 12 leti Silvu Pešaku se je takrat porodila ideja za revijo narodnozabavnih ansamblov in pevcev iz občin Šentjur in Dobje. Na začetku si je zaželel, da to ne bi bila zgolj revija, ampak festival s komisijo in z nagradami. Tako bi na koncertu vsako leto nagradili skladbo ali dve, prav tako pa bi iz tega nastala zgoščenka o Šentjurju. Zataknilo se je pri denarju in tako so ostali le pri reviji, ki je bila letos trinajsta po vrsti. Tako kot vsi nastopajoči, si je tudi Pešak prislužil darilce - keramični krožnik - za spomin. Nastopajoči Letos se je na revijo prijavilo le osem ansamblov. Led so prebili člani ansambla Sekstakord, ki deluje dobri dve leti. Prihajajo iz širše okolice Celja, trije člani pa so iz šentjurske občine. Drugi je bil ansambel Marjana Kočevarja iz Dobja pri Lesičnem. Marjan je znan kot učitelj mladih harmonikarjev ter izdelovalec diatoničnih harmonik oz. frajton- aric. Tretji po vrsti je bil letos že drugič na reviji ansambel Slovenskih šest. Tokrat so se predstavili z novo pevko Barbaro Leber. Pod zaporedno številko štiri smo prisluhnili ansamblu Marjana Drofenika. Tudi Marjan poučuje diatonično harmoniko. Ansambel Šentjurski muzikanti pod zaporedno številko pet predstavlja zaklad slovenske ljudske narodnozabavne glasbe. Na reviji so sodelovali vsa leta, od župana pa so v spomin prejeli županovo vino letnik 2011. Tudi mladi Predstavila sta se tudi dva mlada ansambla: Mladi korenjaki in Mladi upi. Prvi prihajajo iz Dobja, tokrat pa so se predstavili le v trio zasedbi. Mladi upi, predzadnji, so se revije udeležili drugič, tokrat z novim kitaristom Davidom Bevcem. Zadnji so bili na vrsti člani ansambla Unikat iz Gorice pri Slivnici. Unikatovci letos pripravljajo trinajsto obletnico svojega delovanja, ki jo bodo v avgustu priredili v svojem domačem kraju. Po reviji so poskrbeli za odlično veselico, kjer so občinstvo razveseljevali do zgodnjih jutranjih ur. # aforizem rio^e Za krivce so sodbe vedno prehitre, (jmm) Slovenski oktet seje izkazal z ubranim petjem. ■■■■■■ Mladi upi razigrano Meseca aprila so bili v Kavarni Center gostje tudi Mladi upi, ki so poskrbeli za prijetno domačo zabavo. Tokrat ni bilo pretirane gneče, saj so bili gostje večinoma starejši od 16 let, kar bo po novem tudi starostna omejitev. Mladi upi dajejo poudarek na večglasnem petju ter kakovostnem instrumentalu. Tako so se lahko gostje zabave do dobra naplesali in ob ritmih Polk in valčkov od Avsenika, Slaka, Modrijanov do Gadov ter njihovih lastnih skladb in tudi kakšno zapeli. Poleg dobre zabave je bil še Sexes party z vročimi hostesami. Mladi upi so leta 2010 precej prevetrili svojo zasedbo. Tako v ansamblu igrajo Nejc Šuc, Leon Novak, David Lampret, Anja Verbič in Žan Šket. Lani so se uvrstili na dva prestižna tradicionalna festivala narodnozabavne glasbe v Sloveniji: Vurbek in Števerjan 2012. Predstavili so se s tremi novimi lastnimi skladbami. (V. A.). Mladi upi so zabavali tokrat manj obiskano veselico. '"''llSinSlvilili; Ripia^iL^izlfzumtačicfin^umbači pa"tudi ostali ljubitelji plesa, športa in pozitivne energije! 18 maja se bo tresel^ Podčetrtek in z njim vsa Slovenija. KŠŠO bo namreč skupaj z inštruktorji zumbe v Sloven.jo popeljal sama zveneča imen teoa izredno priljubljenega športa, ki bodo poskrbeli za odlično zabavo in pravo športno poslastico. Costi bomo Sheldon Christiaana iz Nizozemske Jeleno Diklič iz Hrvaške, Tanjo Gottardo iz Avstrije ter Milorada Todoroviča m Isidoro Cone ,z r j . Seveda pa brez domačih inštruktorjev ne bo šlo. Z nami bodo zumbali: Jasna Jošič, Tadeja Markoja, Nastja Štern ,n omu Me^ odml! s^ost lahko seznanili z bokwo, novo vadbo, ki osvaja svet, srečo preizkusili v nagradnem žrebanju [naj vam namignemo daje med nagradami tudi 100 EUR in pa pustolovščina preko slovenskih meja). Poskrbljeno pa bo tud,, lahko mamice z otroki brezskrbno uživale, saj pripravljamo ZUMBA VRTEC. Po koncu vseh prijetnih zumba naporov pa nas ^rej0fe^d^^^^rajtJsobotoJ8.^n^a,^ko bomo ob 17. uri v športni dvorani v Podčetrtku začeli zumbati do onemoglosti. Vstopnice so v predprodaji na voljo na prodajnih mestih Eventima m Petrolovih črpalkah. VROČE BO! BI« vrnili aaen e, TERME ČATEŽ OTROŠKA MAJICA redna cena Z99 499 MOŠKA MAJICA redna cena 12,99 799 ŽENSKA BLUZA MANA Q □ m o o a 0 horoskop novjče OVEN [21.3. - 21.4.) Znali boste osvajati z vsemi razpoložljivimi čari in sredstvi, ki jih poznate, prav nič sramežljivi ne boste, kaj šele, da bi se pred čim ustavljali. BIK [22.4. - 20. 5.] Ni vse tako, kot se vam zdi na prvi pogled; oseba, s katero se razigrano zabavate, morda ni ne zrela ne prava, da bi lahko obdržala vaš ritem. DVOJČKA [21.5. - 21. 6.) Vpliv planetov vas bo gnal v nove avanture, katerih srečni ali malo manj srečni konec za vas niti ne bo toliko pomemben. Veliko samozavesti boste imeli. RAK [22. 6. - 22.70 Raje, kot da bi poskrbeli za akcijo, boste videli, da vas akcija sama najde. Preleni boste, da bi iskati ljubezenske dogodivščine, raje boste izbrali preverjen recept. LEV [23.7. - 23. 80 Kljub nekaj zmede, ki vas čaka, boste hoteli natančno vedeti, kam stvari peljejo. Pojdite v tem mesecu na dopust, saj boste prekipevali od želje po akciji in avanturi. DEVICA [24. 8. - 23.9.) Znašli se boste v nekoliko bolj nejasnih razmerah, zaradi česar bo na dan spet prišla vaša legendarna bikovska trma. Na vsak način boste hoteli uveljaviti svojo voljo. TEHTNICA (24. 9.-23.100 Resnično krasen mesec je pred vami. Nikoli vam ne bo dolgčas, mnogim pa bo pot prekrižal tisti romantični trk, ki ste ga že tako dolgo in tako željno pričakovali. ŠKORPIJON [24.10. - 22.110 Sonce prehaja v vaše znamenje, kar občutite kot povečano energijo, potrebo po druženju in razkazovanju svojih čarov. Želeli si boste osvajati ali biti osvojeni. STRELEC [23.11. - 21.12.) Zelo nemiren mesec, v katerem se bo zazdelo, da so bili vsi vaši romantični napori prejšnjih tednov zaman. Vendar pa stvari sploh niso tako črne, kot se zdijo. KOZOROG [22.12. - 20.1.) Pripravite se na neprespane noči, neskončne žure, kjer boste početi vse mogoče, da se bo le dogajalo, tako kot je treba. Osvojiti svoj plen bo za vas prava malenkost. VODNAR (21.1. -19.2.) S pomladjo vred se boste segrevali tudi sami, čeprav vas bo še naprej prevzemal občutek čustvene negotovosti. Potrebovali boste veliko sprostitve in miru. RIBI [20.2. - 20. 3.) Če boste na delovnem mestu preobremenjeni, poskrbite, da boste imeli od tega vsaj finančno korist. V prostih trenutkih se predajajte lenobi in si napolnite baterije. ffifeps WWW.SENTJURSKEN0VICE.5I Šentjurske novice izhajajo vsako zadnjo sredo v mesecu. Uredništvo: MediaStar, d. o. o., Drofenikova ulica 15,3230 Šentjur. Telefon uredništva: 03 620 02 52. E-pošta uredništva: urednistvo@sentjurskenovice.si Odgovorni urednik: Jure Godler, urednik@sentjurskenovice.si Dopisniki: Bogdan Rahten, Gašper Andrinek, Nina Krobat, Saša Rečnik, Jasna Romih, Milenka Blaževič, Zoran Borovšak, Vid Aužner Bogdan Rahten, Urška Godler Matjaž Šrekl, Uroš Štruc matjaz@radiorogla.si Nika Zorič 041 677 561 Natisnili smo 1500 izvodov. Šentjurske novice tiska Grafika Cracer, d. o. o., Celje. Letna naročnina znaša 24 EUR. Naročniško razmerje lahko prekinete le ob koncu obračunskega obdobja, odpoved mora biti sporočena pisno. Časopis sodi med proizvode, za katere se obračunava 8,5-odstotni davek na dodano vrednost (vračunan v ceni). Številka transakcijskega računa pri Banki Celje je 0600 0037 3219 342. Časopis je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 1049. Stališča avtorjev niso nujno stališča uredništva. Lektoriranje: Oblikovanje: Oglasno trženje: VICI naših bralcev Petrček v mrzlem, deževnem vremenu plava v bazenu. Ko mati to vidi, začudeno vpraša: »Petrček, kaj pa ti v takem vremenu v bazenu?« Petrček odgovori: »Slišal sem, ko je oče rekel, da nam je denar za taborjenje splaval po vodi.« e Družina gre na izlet z avtom. Pred križiščem vpraša mož ženo, če prihaja z desne strani kak avto. »Ne,« reče žena. Mož pritisne na plin, žena pa doda: »Samo en tovornjak.« e »Ločil se bom!« je Franc rekel prijatelju. »Zakaj pa?« je bil ta radoveden. »Že mesec dni ne govori z menoj!« »Bodi vesel! Tako ženo je prav težko dobiti!« Prijatelj vpraša bogataša: »Sta imela z ženo ob ločitvi kaj problemov pri delitvi premoženja ?« »Sploh ne! Ona je vzela vrtnarja, jaz pa sobarico!« e Dedek vpraša vnuka: »Ali si lahko sposodim kolo, da grem na pokopališče?« Vnuk pa reče: »Kdo mi ga bo pa pripeljal nazaj?« e »Alije res, da že šest mesecev ignorirate svojo ženo?« je vprašal sodnik za ločitve. »Ni res! Laže! Že pol leta je nisem tepel!« @ Po pogrebu se pripeljejo v hišo k sedmini užaloščenega vdovca. Komaj se posedejo za mizo, se zunaj razbesni nevihta s strašnimi strelami in grmenjem. Vdovec pravi: »Evo, je že zgoraj.« e Mati se jezi na hčerko: »KAJ!?! Ti preklemana smrklja, komaj 15 let imaš, pa že hodiš okrog z moškimi, na moj 30. rojstni dan si pa čisto pozabila!« Matični podatki UE Šentjur Poročili so se: Gregor Kovče iz Tabora in Katja Škorc iz Šentjurja. Umrli so: Vincenc Majer iz Šentjurja, star 61 let, Julijana Koprivc iz Vezovja, stara 83 let, Ivan Povale iz Vrbnega, star 67 let, Matej Smodej s Ponikve, star 27 let, Erna Voga iz Tratne pri Grobelnem, stara 70 let, Danica Slatenšek iz Šentjurja, stara 61 let, Viktorija Konjič iz Brezja ob Slomu, stara 86 let, Milan Šolinc Melhijor iz Zlateč pri Šentjurju, star 81 let, Ivana Lipovšek iz Loke pri Žusmu, stara 80 let, Štefka Kovač s Proseniškega, stara 69 let. Na reviji narodnozabavnih ansamblov so ansambel Sekstakord preimenovali v Sextakord. Le na kaj so mislili pripravljavci programa? Na Šentjurjevem so skrbeli za zdravje obiskovalcev, saj so si prireditve sledile druga za drugo in so se lahko obiskovalci lepo nahodili v Zgornji trg in nazaj v dolino. Pa še vlakca so jim ukinili. Organizatorji Šentjurjevih družabnih iger so zaradi premajhnega zanimanja tokrat namesto mestnih četrti povabili krajevne skupnosti - zanimanje pa tudi ni bilo večje. Bodo naslednjič povabili občine, države, kontinente... Odpovedana je Šentjurčanova poroka, uradno zaradi neprijavljenih parov, neuradno pa, ker ni bilo profita. Dobjanski župan je pozoren na to, da je na slikah vedno iz lepšega profila. Če slučajno ni - grozi tudi fotografom. Organizator pevske revije se je ponovno uštel. Pogostitve za pevce je zmanjkalo v nekaj minutah, še dobro, da je bilo dovolj tekočih zadev. v Še dobro, da niso imeli tokrat na Šentro(c) ku zvenečih ansamblov, saj je višja uradnica preštela vsakega, ki seje koncerta udeležil. r ŠSBŠ&, ill MAMA SESTAVIL: FRANC PEŠEC RIMSKA 500 SLAVNOSTNA POJEDINA 16. ČRKA MADŽARSKE JOULE SLOV. PESNIK (1904-1926) TRST FOND DAN V TEDNU IGRALNA KARTA MESTO V ŠVICI ISKALKA BISEROV REPUBLIKA SOUTH AFRICA STAREJŠA ŽENSKA HRIBOVJE MED BELGIJO IN NEMČIJO VULKAN NA SICILIJI DIRKALIŠČE V ITALIJI ITALSKI NOVČIČI ENERGIJSKI CENTER V JOGI OBER POLMER NAŠA PISATELJICA ZOFKA MESTO V VOJVODINI MESTO NA POLSKEM ZAROTNIK PROTI KRALJU CHARLESU II OSEBNI ZAIMEK URAN UVODNA BESEDA NATRIJ BIVŠA OZNAKA KRAPINE URADNO ME JAPONSKE KOS PAPIRJA ZVEZA SINDIKATOV ZELENICI V PUŠČAVI GRŠKA ČRKA ALUMINIJ IZBA, MAJHNA SOBA KRANJ SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA DEL MEDENICE ITALIJA VULKANSKI OTOK OB SUMATRI OSJE GNEZDO OBMOČNA ORGANIZA- CIJA MESTO V FRANCIJI ŠTEVNIK NA SREDINI, MED KISIK BAJKA, ZGODBA ANTON AŠKERC 100 M2 ŠPANIJA REKA MED ZD^ IN KANADO 1000 KG 4. SAMOGL. NAJDALJŠA FRANCOSKA REKA ORGANSKO VEČANJE Srečni nagrajenci marčevske številke so: Ana Božič - Pfoder iz Šentjurja, Alenka Kalan iz Šentjurja in Damjana Kresnik iz Šentjurja. Nagrade, ki jih poklanja ELI FRIZERSTVO ELVISA ČERANIČ s.p., boste prejeli po pošti. Iskrene čestitke vsem! Nagrade majske križanke podarja Picerija Osmica. Izpolnite geslo, napišite na kupon in ga najkasneje do 24.5.2013 pošljite na naslov: MediaStar založništvo d.o.o., Drofenikova ulica 15, 3230 Šentjur ali skeniran kupon pošljite na elektronski naslov urednistvo@ sentjurskenovice.si. Nagradna križanka Nagradno geslo: I Ime in priimek:_ | Naslov:_______ LE-pošta: _ ŠENTJURSK kuhinja Solata iz pomladnih lističev Sestavine: • pest berivke • pest mladih listov špinače • pest mladih listov brokolija • pest regrata • 250 gramov belega sira za pečenje na žaru • 10 črnih oliv • 25 gramov popraženih lističev mandljev • 3 žlice oljčnega olja • 1 žlica kisa • strok česna • pol žlice gorčice • pol žlice medu • sol Priprava: 1. korak: Liste brokolija operemo, narežemo ter jih kuhamo v slanem kropu pet minut. Mlado špinačo, regrat in berivko le operemo. Če se nam zdijo listi špinače ali regrata že preveliki, lahko tudi te poparimo. 2. korak: Dobro zmešamo oljčno olje, kis, na drobno nasekljan česen, gorčico in med, posolimo in preliv polijemo po odcejeni, a še vroči zelenjavi. Pustimo, da se okusi premešajo. Medtem sir narežemo na pol centimetra debele kose in ga popečemo na žaru ali v vroči ponvi. Prav tako na hitro prepražimo lističe mandljev. 3. korak: Kuhane liste zelenjave s prelivom položimo na krožnik, povrhu potresemo s svežimi lističi berivke, regrata in špinače, nanjo položimo pečen sir in potresemo z olivami in s popečenimi lističi mandljev. Obrok je lahko lahka večerja ali priloga k ribam. Pomladno solato si lahko naredimo tudi iz druge pomladne zelenjave oziroma nežnih zelenih listov. Poleg berivke lahko vmešamo v takšno solato tudi mlado listje pese, prve poganjke zelja, tudi mlade listke redkvic, ki imajo podoben okus kot rukola. NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO | immz m wsmvA NAŠIH ODLIČNIH PIC IN OSTALE NAŠE DOBRE HRANE NA VAŠ DOM BREZPLAČNO bo f km Ir centra Šentjurja! telefon: 03 749 19 6) mobitel: Oti 4H 590 ŠENTJUR Cesta Kozjanskega odreda 87/a »MO VAS TUDI, DA V NAŠEM TORU ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE IDO 80 OSEB, PREŽIVITE »ETNE TRENUTKE OB VAŠIH OSEBNIH PRILOŽNOSTIH! TAlPfN www.taifun.si REZALNO-CEPILNI STROJI TAJFUN GOZDARSKI VITLI TAJFUN 0 1111 AKCIJA letnih pnevmatik in Alu platišč Kormoran PROTCCT Tl Gaberšek Milan ŠCHTIUR C.l.Dobrotin/lm 17 Rego/ko o.$6 o o o o/rta it Ob nakupu 4 gum MICHELIN podarimo Ob nakupu 4 gum GOODVEAR podarimo potovalni kovček s 746 1160 —^ 'os )819 0240 NATE ČAKAM NA TEHNIČNIH PREGLEDIH ,vto<3