Tiak m ruti ideli in J glasilo slovenske: N -YEAR X. PODPORNE: JEDNOTE ILLh PETEK IS. JANUARJA (JANUARY) 1»17. STEV .—NUMBER 10| AVEZNIKI SO DALI WILS0NU POGOJE. iVSTVO ZAHTEVA GRAFT, GRAFT, GRAFT!!! MIR. Sna stranka t Ameriki a-| mir in posivi ja dela v vojskujočih sa državah iVA 0OCIAUBTI0NE K MIROVNEMU VPRAŠANJU. Državni pravdnik ▼ Ohioagi pravi, da js šef policije "aaalužil" $28.000 na graftal zadnjega pol leta. ŽUPAN JE IMENOVAL NOVE OA &BFA. Chicago, ni., 11. jannarja. — Državni pravdnik Hojna ja dana« --is javil, da ja dobU bivši poiicij o, IU., 11. jannarja. — ,ki M Heallay $90.000 do $28.000 tWa socialistične strankeIp^kupnina od sloglaanih lokalov od 1. Julija do konoa ainnlaga la-ta. Župan Thompeon ia h—aval lo je skoraj trideset straš- Hermana F. Schuetlerja npvim žabcev od izbruha svetovne 'fom policija in občinski svat ja &e nikdar ni v svetovni dane« potrdil imenovanja, i v enakem času se poto-| . jela tole izjavo: ri! liko krvi, ni bilo toliko o-»ja in razširjene toliko be-ijseto stoletje je z njego-z njegovimi iznajdbami, rimi gospodarskimi organi rodilo nekaj tako o-Iga, da se zde vsi pretekli \zgodovini človeštva pritli-ivnotako pa sedanja voj BOMBA V HOTELU <4 Tolado, O., 11. jannarja — ftti- ri sobe v hotelu, vkatereni so na, sta njen i stavkokazi sa napeljavo el/ktričnih vodilnih žic Ohio State Telephone družbe, je raadjala bomba. Ranjen ni bil nihče. .... , . Hotelski pisar pravi, da je eks- nljuje vse do sedanje p,o/.ju MRwtaU v tretjem QAdatro. pjn, kjer je bil nastanjan morna-! risk i st rojnik C. C. Connors is Clevelanda. Bomba je padla v drugo nadatropje, kjer sta bila nastanjena stavkokaza, ki ata bila ob času eksplozije odsotna. Dve sobi v sakem nadstropju sta bili zrušeni, šipe Zdrobljene, parne in vodqe cevi slpnljene. Seveda so takoj obdolžili Žtraj-karje, da so položili bombo. Ali komedija z bombo je bila tako nerodno prirejena, da ni težko uganiti. kje je traba iekati krivce. grozoti, v opustošenju in človeškega življenja. Isti duh veeh in stvarjajo mnogih modernih uaro-rtralnih in vojskujočih, proetituirana za hrepenje-rojui. Zdaj, ko je bilo mi-Koveikih življenj žrtvovalo bili drugi miljoni uuj-raodjani, in je bila vsa čila vstavljena, kriti svet. jne sit, po miru. Celo vla-sredi uvidevajo končno strahove in breakorist-rojne in pričenjajo odprti o njikovik micpvuih še- t**' llistiono gibanje naj bo iu jto največja sila na svetu za Bvanje miru. litrti vsega sveta lahko več la, se doseže pravičen, tra-ir mir, kot diplomatje in Li vsega sveta. Igi v vseh vojskujočih dir-celo sredi peklenskega ra, brutalnih stranti in v ski nevarnosti za njih ose-tli zvesti načelom Interna-in so oponirsli proti bar-metodam vojevanja, in to so vstopili za mednarod-»lidarnoat in mir: Bila bi ki se da primerjati z voj SODIŠČE, IN "LEAK1 Vrhovno sodišča v Waahingtonu bo najbrž iaraklo rasaodbo o u-«tavnesti sakona v par tadnih. ARGUMENTIRANJE PRED 80-DlidEM JB KONČANO Washington, D. 0., 11. jannarja. Včeraj so vladni saatopnkki in ad-vokatje želeanišltih družb koriaU t argumentiranjem pred najvišjim zveznim sodiščem o ustavno« ati Adamsonovega sakona. fekom raaprave so sc sodniki zanimali za atvaryin večkrat posegli vmes s vprašanji. Raasodba se pričakuje v par tednih in sliši, se, da bo raaaodba mogoče razglašena dne 26. februarja. Zadnjo beaedo v razpravi ja i* mel Prank Hagerman is Kansas Cityja, ki je dodeljen kot pomožni pravdnik glavnemu pravdniku. Hagcrauan je ves čss z ognjem zagovarjal stališče, da ima kongres ustavnp pravico uravnavati mezde železniških uslužbencev, id ustavno oblaat nad meddržavno trgovino. Povdarjai je, d* se aa-kon lahko uravnava od časa do časa kakor meddnŠavna trgovska komisija uravnava voanino. "Ali obstoji tak zakon!" je vprašal sodnik McKentia. "Meddržavna komisija to izvršuje praktično vsaki dan," je odgovoril Hagerman. Ko ja Hagefeman dejal, da so vsa legalna naulranja — vsa nkai- D^mekratika večina v kongres hsni odseku je sa vrgla praiaka Ire, Češ, da ni razloga aa njo. AU PRIDE LAWBON NA 1A-TOŽNO KLOP? Washington. 11. Jan. - Večina demokratov v poalovnam kongres nam adaakn ja dana« sklenila, da M ha odsek priporočal formalne ve Lawsonove obdolžitve, so MU baratjani sanpno obveš a Wilaonovi noU. Večina v trdi, da nI razloga aa pre-" Republikanci v odseku kongTasno preiskavo, toda »tja ao aaaeda v atrahu, da >va apravila vlado v aa- NOTO JE ll V WASHINGTONU IN 80 JUTRI OBELODANJEN. ' ■ Zavezniki zahtevajo "osvoboditev" Jugoslovanov, Čehov, Italijanov in Rumuncev taped Avstrije; Turčija se mora umakniti \t Evrope! — Angleži okupirali mesto na meji Palestine« Ljuti boji na Rumunskem in pri Rigi. Na Balkanu se pripravlja nova ofensiva. Grška se |e podala zaveznikom. \ organizirano socialistično i ne izrabi svojega velikega in moči, da napravi hiter i ohraniti kot blagoslov vojni blaznosti. 8c več. So- tvo. Vojni kolektivizem Kot soeialadl aiiio izjavljali, ds je kapitalizem nezmožen in nesposoben, da naše naravne naklade in: induatrtjalne moči razvije, da dobimo od njih največjo korist. Gospodujoči razredi in povzročevzlci vojne so v toku vojnih nadlog to tudi spoznali in so bili prisiljeni na rss-ličnili poljih uvesti: kolektivisem mesto kapitalističnega industri-jalnega tekmovanja. Vojni socializem, o katerem se mnofo govori, sploh ni socizlizein. Socializem brez demokracije je nemogoč. Kolektivizem v zvezi s milj tarnam om, ki je naatal v toku vojna iu ki se ga napačno sodi k>ot dobrot vorno načelo socialna akcije, jc treba osvoboditi zlorabe in ga i človeš-aa mora bi zamudil ugodno pri-1spremeniti v socializem aa človeš-zgubil zaupanje, če nepois- (t*o. Nad vsemi potrebami ja zgraditev svetovne organizacije, ki je zgrajena na solidarnosti vaah as rodov. Odpraviti «ae morajo vse ovire in zaprdke kot eotnine, o-borožovanje, zveze, trgovake pogodbe, ki delajo napota, hi vae strategične trdnjave sa morajo zrušiti. Na podrtinab te največje Človeške tragedije vseh človeških tragedij, iz katerih še prihaja dim, ae mbra zgraditi temelj sa največji iJeal človeštva, sa zvezo narodu/ vsega sveta. Hposnavajoč res no dolžnost, ki je na ramah vseh socialistov Združenih držav kot zastopani sekciji socialistične ln-tcmaciouale v največjem nevtralnem narodu, je soeiallatMfua stran-ka vzela incijativo, da s« skliče iz-Zopet združeni delaiatki reden mednaroden kongres, ki naj m or s vladarjem in vojnim *e obdržava v najkrajšem času, da ki so industrijsko orod-jse peča z resnim vprašanjem, ki »ga, da zavaruje interewe /a pri bodočih uravnava- ptoletariat je bolj ™žna ga da bodo mirovni »klepi li in trajni, da nimajo v se-za nove bodoče vojne kot drugo ali dcuga vprašanja iviihvajoeih obravnavah iu inju deželnih mej. združena socislna demo-mora odločno odkloniti jitaliatični pobskua ali od-[i vadbuje mogočnost bodo- lllatiČne stranke imajo |»o-'nalogo, da v delavstvu iz potrebno razpoloženje in moči, da bodo sprejetf ki zabranijo prihodnje 4ms, ki so inausin^iao «n»*i- se PCt^a Z-----— w----» i imuim, u■ . i nriu i.»./ 1 cenili v morilno, manifes- J« tukaj sestavljeno na kratko. fjf^vate 1o VJ)r„AMnje, da Ihi do avaj aklap, da se spwmeni Mi verjamemo, ds tak kongrssjl|4. Vp«4tevate, da sej inoano orodje v zrsku, na lahko združi ločeno naatopanje v ifvgr ,thko fon; in na morju v živo orodje nsši mednarodni solidarnosti, in naloga je. da delamo za ds lahko delavce vsega svets poro nssadnjaikih birokrsrtič-1 xovemo skupaj, da Še enkrat sto-tav, ki so ssnesle vojno kot pijo drug poleg drugags v veli-I v najbolj demokrati^ne kem boju. ds se odatrani »istem ds take postave ne obsta gospodarskega izkoriščanja in rzsradtio vlado, katerih naravni ellj pri uravnavanjih, kljsndovi »» umor. naattnMt in vof sledila tej veliki svetovni no uničevanje. Naše posdrsve po liji. mors biti. ds se v v»eh šiljamo vsem našim soctaigotn v vahovni sodnik in dajal "Ns verjamem^ da aefa tako daleč — ne vsa naairanja, ampak vsako pamatru) nsziranjc." Hagerman je na to citiral odškodninski zakon sa zvezne uslužbence, sakon, ki določa delovni čas, zalkon o knmamtvu in druge zakone, ki dokaaujejo, da ima kongres pravico posegati v pogodbe aa delo. Ko ja sodnik Pitney vpra so ti zakotni enaki zakonu Izravnavo voznine, je Hagerman dejal: "Priznam, da gre v tem slučaju vprsšanje mslo dalj kot ate preje odločili." Hodnik McKenua je dejal, da ne prima, če se prizna omejitev pogodbe, da to pomeni oblaat nad pogodbo. "Ne rečem, da je vprašanje za vse veljavno — tudi ne v najmanjši stopinji," je segel vmes vrhov-ni sodnik, "sli državna legislat/u- ra sa uravnavo prodaje p ^ „ ^ .t.yil .W„ r vprni.1.j«: j(| j „ J#|# "Ali »Iu,*« knntr« n. v j'^Uucnb. d. M l.kko ui«mUHo-k.kfc;« n^in.l.hk« v.l.vi »tr.fkt Uov.rwrju m.nl.y- Al bi kBPgm Uhko ukM, v riu- ' dt ^S*1 •WStM. »m, . Mur-da plačajo mr. Ddmu $80,000, •mtaviatavkot" , ^ , „D ^ "To daje stvar, zelo nas,Ino li- d pHvadajo zamorca V Murray Bil Zu prisiljsn do te-bi isbko to storil, je dejal Ha- ^^ |iv|jenjt.M germs n "llislim," je sugestirsl sodnik j ________ Holmes, "ds vi zelo »jsmetno POSTELJ na VEWBT JE VBI la ženo. PttUbngrh, Pa., 11. jannarja. — ^Taakington, D. 0., 11. Jan — Kongresni odsek, ki poisveduje, kja ja bila luknja, skozi katero je cuNla vaat o predsednikovi mi-rovni noti, je podvsel korak proti Thomaa W. l^awaonu, da pride na zatožno klop radi žaljenja kon-grfia. Odsek je sprejel resolucijo, ki nalaga predsedatelju Garat tu in.Campballtt, da iadelata potrebne listina sa obtožbo radi žaljenja kongresne »bomice. y> kongresni odsek odloči, da prišle Lawaon na zatotoo klop, mU| mogoča še enkrat da priliko, da imenuja kottgreenika, ki mu je pravil o luknjici, in kabinetnega uradnika* ki je profltiral na borai radi prarane informacije o predsednikovi mirovni noti. Na predlog republikanca Campbells je damokratična večina v od-aklenila, da akcijo odloži sa dokler ue bo zaslišanje skoainakoz ltJ|> W, Boiling, predsednikov aval| .in član tvrdke F. A. Connolly k Co., je izjavil, da ni z afero v nobeni zvasi. Za predsednikovo mirovno noto je šele icve-del, ko jo je čhal v časnikih. W. A. Crawford, lokalni predstojnik biroja Central News of Amcrioe, ki 'oskrbuje "Financial America," list denarnih mogotcev in špakulantov, z zaupnimi vestmi, je prečita! zaupno vast, ki jo je poslal 20. decembra. Vest se glasi v smislu Lawsonovega poročila, da prida nota, ki pa ni mirovna in tudi se ue peča s posredovanjem. Arohiebald Jamieson, zaatopnik Central Nema, ni povedal nič novega; Cornelius Ford, javni tiskar, jeprtfal, da je čltal predsednikovo mirovno noto šele v časnikih. SODNIK SE BOJI LIMflARJBV ZADNJE VESTI. London, U. Jan. — Poročavalsc Associated Pressa ja lavadsl danes popoldaa, da vaabnja aaveanlškl odgovor na Wilaonovo noto naks podrobnosti s oairom na mirovna pogaja aavaznih držav. BntanU baja aahtava mad drugimi račml tudi "oavoboditav" Italijanov, JVfoalovanov, Oabov ln Rumun oav izpod Avatrija in odatranltev Turčija ia Evropa. Berlin, 11, januarja. - Osne-mini štab javlja, da aa daaea An-glaži napadli nrmikt noakdia aa- 9 ^^^^ ^»^^^^»^i^m wwmw^ fwvwuv «vwa varno ad Tprasa In pradrli nam-iko linijo na anam meat«, toda prt poznsjžih protinapadih ao bili vr-Mi nazaj. Dalja so AngM okupirali kos nemškega aakopa pri Beaumontu It na agipšaasfti fronti včeraj okupirala maato Rafo sa ainajakam polotoku. B mestom vred ja padlo Angležem v roka žaat linij turških aakopov. 800 Turkav ja bUo ubitih in 1800 ujatih. Rafa aa nahaja 80 milj sevarnoiztočno ad BI Ariaha ob morju in blizo maja mad Egiptom in Palaatino. Od Jeruzalema laži 70 milj proti Jugoaapadu. Gibanb mq mir. Odgovor savaanikov na Wilaonovo noto Ja ža v Waahlngtonu. —, Odgovor, ki bo obelodanjen ža danaa ali Jutri, ja praaaj dolg. — Belgija Ja poalala posebno noto, ▼ katarft aa aahvaljuje Ameriki aa atorjana dobrou — Pranooaki žurnaliat Hutln pravi, da ja nota "ultra-aanaaoijo- oukrajmorske deiuokracije naj-viržnejši dokument, kar jih je'do »daj sestavila katerakoli vlada. Dokument je bil izročen v mestu, ki je bilu priča tolikim revoluei-jam in prejel ga Je zastopnik velike konfederacije držav onkraj oceana, ki so hvojevale svojo n«* mlvisuoSt pred 1A0 leti tudi s po-močjo francoskih prostovoljcev, 4*riča temu Kgodoviuskemu dogmi-kit, ko je stari avet Uročil svoje pritožbe in želje novemu avetu, je bil zastopnik majhne Belgije, dežele, ki je bila zabodena v lir bet in katere bi ue bilo več, ds ji niso priskočili na pomoč njeni mogočni sosedje. Veličastnost tega dogodka mora vsekakor ganiti zavest Združenih držav v Atue-riki." < / ' Marcel 11 ist iu. zusiti francoski žurnaliat, je odgovoren sa izjava, da je oilfovor savsauiksv aa WII-soiiovo mirovno noto "ultra-sen /.suijouslen". y. : , r % Washington, 11. Jan — V vlad-uili krogih se je pojavila nesado-voljnost vsled poročila is Londona, da zsveaniška nota vsobuje le spl<»šiie pogoje xs mir in nič defi-nitivneg«, To pomeni, ds ho treba nadaljevati z diplomatskimi komunikacijami, ako hoče Wilson kaj doseči v prilog miru. Dalje so vladni uradniki radovedni, kaj znači vest ia 1'arisa, ki citira žilr ualiata llutiua, da je nota "ultra* seuxacijonalna". Nekateri si raz lagajo to vest, ds so zavezniki naj* brž odklonili vsako navajanje mirovnih pogojev ob tem času. Odgovor bo izročen časopisju nsjkas-ueje v soboto, Loudon, II, Jsn. —.Zavezniški odgovor bo tukaj objavljen Jutri kakor v Parian. "Manchester (iuardiun-' napoveduje gotov« splosue pogoje xa mir v odgovoru, med katerimi je zahteva po od-Akodniui iu Jamstvu ill obenem na- ' Washington, l|, Jan. - Odgo-M«"*" "paniki vor zavesu iko v na Wilsonova mi- seniiiavid Kvropa na rovno noto je začel prihajati v ši- I*"'»»«; ^odurninMt maj^ friranib odlomkih d.«r. ,jutraj. .^'^J'i.^^sTJS Vladni uslužbenci so vsak milo- ............... ,V ^ g"' mrk sprntl prepissli in predložili «'« zavlačevanja MvaanMka- predsednik,, in tajniku Uiislngii.) »• "^'Z ^ Pariz, It Jan. Miuiat4i| "TSffif? .T ^"ffi predsednik Briaud Je včersj spre-^" v V§ JiLulT jc....................poslaniks Hlmrps > Z L ^Z Jn ZkZ in mu isrOčil skupili odgovor zs-|vi »K ^ noti veznih držav ns Wilsonovo mirov pradsrdslka ^ »e more odkloniti „o noto dne IH deeanibrs. Od * M«™Hov.nJeai kskor nemžks govor bo tuksj obelodanjen jutri;'"; -' temveč z.htevs da sa safik-(v petek), Zsvezne vlsde hočejo »lk "Prsvlčijo. zsk.J ds silijo a biti ns gotovem, ds predsednik|iwdaljarsnjam vojne. Wilson «li noto prej v rj mhihm, I4i« pmr rmm ms cfc*-sae* mš ^JPMVSTAr^ • iv-,.; ImUtmm LmwmAmU titf ae ustavi list. Mir in denar. £e nekaj dni prinaša ameriško časopisje kar pa eele strani "štofa' o takozvani Lawsonovi a-feri v Weehingtonu sli z drugimi bssedemf o denarnem izkoriščanju tajne vladne diplomacije. Tudi tui smo že precej poročali in še poro čamo o tej stvsri. lfnogo naših či-tateljev mogoče še ni v jssnem, za* kaj pravzaprav gre. Vsa afera je p«> domače povedano sledeča: Predsednik Wikon je, kakor f^™ znano, aeetavil in poslsl 18. decern brs m. 1. mirovno noto vojskujočim se držsvstn v Bvropi. Nota je ps bila spisana in odpcelsns v naj-vsi ji tajnosti in v Ameriki smo zttsli o tem Še le dve dni pozneje. Neksj uradnih gentlemsnov v Wsshlngtonu je ps nevede znslo, ds se pripravlje note in to tajnost so "pošapetali na uho" svojim prijsteljem sli morda sorodnikom, 1(1 ao igralci ali špekulant je na borzah. Ti prijatelji sli sorodniki ao "ušepetano tajnost" se-vade vzeli z velikim veseljem ns snanje ki je takoj iskoristili na borzi. Izkoriatili so jo na ta način, da so vrgli na borzni 1rg delnice listih podjetij, ki producirajo razne vojne potrebščine kot tnuiilei-jo Itd. Ker pa tiete dni na borzi še niso znali ničessr o mirovni noti, so imeis delnice Še z m i rs j visoko eetto in tsko so informirsni špekulant js pograbili nekej < mlljonov dolarjev profit a Ko je pa prišla nota na dan, ao eene dotičnim delnicam naenkratpadle in borzi jani, ki niao bili Inforaairani, «> seveda izgubili ogromne avote. Par dni po zu*je je pa boraijan Thomas W. Laweon, kateri igra na borzi Boatonu, prenaglo Utegnil jezik in leblebetal nekaj več kot bi smel iu tako je prišle stvar ns dsii. He veda na dan je prišlo le toliko, da js nekdo dal preagoduje informs eljf i edin mu namenom, da ae nje-go V i prijatelji — in ou z njimf seveda* — okoristijo ns borzi. Kdo so 11 informsnti, se še ne ve in najbrž *e ne bo še vedelo tsko hitro: Ijswmoii se je enkrst za-blebetal, e zdaj pravi, da ae ne bo več,.čeprav ga zaprejo. On pravi, da iuu je neki kongresnik poved« I. de so prezgodnjo vest o mirovni noti "pošepetali" nški član Wlletmovags kabineiH. neki senator In zraven je zapleten tudi neki ki nove milijonarja iu iz mnogih m)l]onarjev bo uaredil berače. Mir pomeni torej denar m izgul>o denarja. To je vae etvsr, ki se suče o-1 krog te wssliingtoiwke afere, o ka ! teri je toliko vpitja. Kdoz pozna kapitalistični sistem nekoliko globlje in kdor je v stanu pogledati v dušo kapitalistične be.it i je, ta se ne bo čudil lej sferi. To je nekaj vsakdanjega, nekaj, kar mora biti! f liolj nas pa zanima vprsšsnje tajne diplomacije. Borze in borznih špekulacij ni mogoče odpraviti, dokler ni odpravljen kapita-pravzaprav, dokler ni odpravljen denar. Lahko se pa odpravi tajna diplomacija in n tcin l>i bil zavdan velikanski udarec špekulantom, ki ne bi mogli več delati mlljonov z uradnimi tajnostmi. IHa dni ni Amerika znala ničesar o Wilaonovi noti Kako lahko bi Wileon spisal tudi ultimatum. ki bi prinesel vojno Ameriki, ljudstvo ne bi o tem nič znalo do zadnjega trenotka. I jawfto nov a afera nam je zopet pokazale, da jfc ameriška republika zakopane do nŠes v tajno diplomacijo, v ravno takšno diplomacijo« kakoršna je vrgla Hvropo v vojno. Kdo ve, kaj se godi za kulisami vlade v Weshingtouu in kdo ve,'kaj še lahko prinese prokleta tajna diplomacija Ameriki f Ameriško ljudstvo je po nstsvi suve-reniteta republike, to je najvišja vladajoča moč In predaednlk s svojim kabinetom in kongreoem jc le izvnšajoča *Ha najvišje moči. To se pravi, da jc ljudirtvo kralj ali cesar. Ali al pa morete misliti kralja ali cesarja, ki ne bi vedel, kaj se godi za njegovim hibtom v diplomat Ičnlh zadevah t Dokler bo ameriška vlada skrivala svoje načrte In nakane pred ljudatvoiu, toliko časa jc prava suvereniteta ljudstva — velika burka. LJ g pntkttSKOt rWCimrXWN<>tZT$OUQiY (JCRMlRVfMR^JOStPhSTIOCr^y) RS WM NURSE, hart, ki jc bila p I aretirana v nji ! South Bendu. En pred nekaj dnevi njegovi družbi v Krna obtožuje Jan-nesa. ki je vodil kot preabiteri-janski misjonar zborovanja ver nikov iu cesti in v cerkvi, da jo je učil krssti v trgovinah. Enia Miller je pod $1,000 poroštva fterif Sanford je priporočil, da se Jauuess izroči zvesnim oblastim, da gs primejo na podlagi-za k o i ta proti 41 beli sužnosti." PRODUKCIJA OLJA. Washington. D. C., 11/Jan — Zvezni geologiini in zemljemerski (biro naznanja, da so leta 1910 v lndiani producirali 1,000,000 veder olja, od katerih je vaako držalo 42 galon. i Produkcija olja v Zdmien i li državah je v minolem letu znaša la 292,000,00ft galoa. Daairavno se je prodpkeija pomnošils, ao olje dražje plačevali kot prejšnja lfta. rboio by Bivša Američanka Carojyn Foster, ki je zdaj omožena z angleškim plemenitašem, Aymonom, streže francoskim ranjencem v Parizu. nja so bila polna raznovrstnih mrčesov. Zadnji čas so bile plače sicer nekoliko izboljšane, kar pa nič ne šteje pri tako visokih cenah le.i«. Ni čudno torej, da so se organizirali v I. W. W. in zaztavkftli za boljše delavske razmere in por goje. Njih zahteve so jako majhne. Zahtevajo $50.00 mesečne plače, boljšo hrano, deveturni delavnik in čiščenje "kemp" dvakrat ne teden. To je vse. Družba je tgkoj v začetku stavke poalala po i eel ducat deputijev. V eni "kempi* ao po noči vseh 52 mirno spt&ih gozdarjev-stavkarjev, brejL naj manjšega vzroka povezali in Jih odpeljali v ječo v Virginia, Mjmn. Tako postopajo ti bogatini z-delavci. k t graji? ailf.tako,da^&jui gnala, da so zahtevali par tem je razumljivo, da bodo vsi prizadeti špekulant je molčali do Skrajnosti. fo~kW igra. f'italelji "Pni svete", ki so pred nekaj meseci čitali ro»an "Denar" v oešem li- ko ao na borzi DOPISI. Bo. Burgettatown, Fa. — Zopet smo nastopili novo leto. V preteklem letu je naša M. N. P. J. krasno napredovala in vsa znamenja ka* Oonemaugh, Pa. — Sporočam par novic, žalostnih m veselih is te okolice. Če se ne motim, o smrti našega aobrata in tovariša Peter Anžiča, ni še nihče poročal. Omenjeni je umrl za pljučnico dne 20. dec. v bolnišnici. Ker je bil evabo-domislec, smo mu priredili civilni ^ pogreli in ga pokopali na Grand-vies pokopališču, kjer počiva' že več drugih slovenskih tovarišev. Peter Anžič je bil -zelo mirnega značauja in vseskozi naprrduega mišljenja. Takoj po prihodu v to državo, je pristopil k dr. Adria S. N. IV J. in eoc. kluba št. 5, kite-rib član je ostal do konca*svojega življenja. Bil je član Slov. del. na novega leta dan, katera je bila vsestransko dobro obiskana. Veselice ae je vdeležilo veliko podpornih, pevskih in glasbenih- društev. Na pohodu po mestu je društva spremljala slov. godba iz Moxham. V dvorani na odru so pa nastopi^ sledeča društva: Slov. pev. dr. Bled, Slov. del. pev. in izobr. dr. Bled, tamburaško dr. Sloga in Slov. orkester iz Cone-maugh. Nastopili so tudi govorniki, kateri pa, po mojem mišljenju, niao govorili dosledno in stvarno, kar je obžalovanja vredno ob takih prilikah. Eden iz med govornikov je sploh z občinstva norce bril. Upam, da si bodo prisotni to zapomnili. ttofaki v naselbini So. Fork ao ai postavili tudi svoj lasten f'Qofn'Vkaterega otvoritev se pa še ni vršila. Omeniti moram, da v tej naselbini je prav malo Slovencev, raditega so v tesni zvezi « Hrvati, kar je vsega posnemanja in pohvale vredno. Dne 4. jan. se je od nas poslovil Frank Pavlovič s svojo družino in od$el v Forest City, Pa., kjer prevzame tajništvo dr. sv. Barbar^ Rojakom v Forest City ga toplo priporočam, ker v svojo sredino dobite delavnega, značaj-nega in poštenega delavca, delav ca, ki ae bori na strani zasužnjene mase. S Pavlovičein je tudi odpotoval aod. Louis K veder. Obema želim obilo uspeha ln pa srečne povrnitev nazaj v Iron Town. Fr. Podboj. žejo, da bo napredovala tudi v tekočem. Delujmo na to, da bo naša | pev. in izob. dr. Bled, katero dru- jednota štela o prihodnjem Novem letu 400 društev in dvajset štvo mu je podarilo lep vene«. Vence so tudi podarili njegovi eo- tlsoč članov. Tudi socialistična delavci, s katerimi je skupaj delal In soc. klub. Peter Anžič je 40 let in stranka in klubi J. 8. Z. so narasli. — Rojakom v Ho. Burgetts- star okoli town in okolici ae priporočam, kot Doma je bil iz Ijjubljane. Smelo £l*js"ntf New Yo^a Ako'je i^ «*t<>pnik Prosvete in ProleUrcs. j lahko trdim, da je malo kateri flo- Naročajte ae na ta dva napredna s vek, ki bi imel vsestransko toliko delavska lista, ps ne le naročiti,* prijateljev brez sovražnikov,-kot ampak tudi prečltatl jih je treba. Listi, ki ležijo neprečitani po kotih. ne koristijo nikomur. Apeliram nadalje na rojake tu in v okolici, da se zavzamemo in stanovitno soc. klub. Podporno društvo društv Že imamo ln sicer št. 287 H. N. slu. v katerem je Zolls opisal špe- V' ^ *** ^.^jPHH kulatitje pred šesldesetkni leti, ka-^ ^gitirajmo zs društvo, agitirajino moremo mi pomagati ali atorlti li v Parizu naredili P* M aoeiallzem in širimo aoc. »nj, nič" - ln pri tem je tudi jih je imel preminuli. Naj mu bo zemlja lahka./-^ I inJ^rtuj da Mialm, da koliko Johnstown, Pa. — Skoro vsak dopisnik se bavi najprej z delav-akiui položajem. Jaz uimaiu kaj posebnega poročati. Za Novo leto so kapitalisti preštevali ogromne vsote dobička, ktere no nagrabili preflftfft ffcto in njih veselje ao naznanjale tuleče parne piščali njihovih tovarn. Kak vzrok za ve-adje pa smo imeli in i delavci t K no leto smo starejši, to je vse, kar iinsmo od preteklega leta. Mnogo naših tovarišev, članov in članic ueožeujen. 8. N. P. J. se je v pretek leni letu za vedno poslovilo (»d nas in svoje dobre matere Slovenske nur. pod. jsdnote. Odšli so k večnemu počitku, nem pa pustili dolžnost, da nadaljujemo od njih započeto delo in da vneto delujemo za prepko rast in procvat S. N. P. .1. Rojakom priporočam, da se Sirom Amerike. ŽELEZNIČARJI ZBORUJEJO. Chicago, HI., 11. januarja. — Že včeraj ao pričeli prihajati v meato zastopniki štirih železniških bratovščin, da se udeleže zbo rovanja, ki je sklicano za danes. Zborovanja se udeleži do 500 zastopnikov, ki zastopajo do 400,000 organiziranih železničarjev, ki pri padajo k vlakoepremnemu m etrojnemu osobju. Zborovanje se bo bsvilo a situs cijo, ki je nastala, da je Adamso-nov zakon prišel pred najvišje so dišče. Kom h,V so pričeli prihajati zastopniki Železničarjev v mesto, že so jih obsuli poročevalci kapita lističnih listov kot sitne muhe, da kaj izvedo o zborovanju. Zastopniki so molčali, ker jim je bilo povedano, da je boljše molčati kot govoriti. Poročevalci so ae na to obrnili do precfeednikov organizacij, ki imajo nalogo, da povedo javnoeti, kar smatrajo, da je v interesu organizacije. Predsedniki so jim dejali, da zanje nimajo poročila. VRBBXO0T POLJEDSL6UOA PRODUKTA V KAN8ASU Topeka, Kana., U. januarja. — Kensaški poljedelski urad naznanja, da je lanski poljedelski produkt vreden $371,188^76. Vrednost poljedelskega produkta se je pomnožila od prejšnjega leta za 30 miljouov dolarjev. Vrednost goveje živine na farmah ae ceni na $341,020,835. ^ Gary, Ind., 11. januarja. — Iz obiošbe proti županu ne bo najbrž nič. Odelovljeni policajski kapitan Mestorovič dobi priliko, da m opraviči na zatožbo in s tem bo menda radikalna akcija proti županu končanj. • Občinski svet se jc menda odločil za ta korak, ko jc bil obveščen, da ne more obtožiti župana, ker nima tozadevne in potreb ne mestne odredbe za take slučaje. Vow City, QL, U. januarja. -William Laeey je po sili poljubil. May fibert, ki mu je vngla škat • lo a praškom v v glavo. Prašek ga je pobelil od glave do nog. Dekleta so zbežale in obvestile prvega policaja o dogodku. Lacey se je hotel odpeljati a prvim vlakom iz mesta, a prašek na njegovi obleki ga je izdal, da so ga aretirali. Kanaaa, Oily, Mo., 11. januarja Ko je J. R. Osborne stopsl doli po 29. ulici, ga je vstavil ropar in mu ukazal, naj mu hitro izroči denar. * "Nimam centa," je dejal Osborne," vse, kar imam, je tale vložka z mesom." "Tudi dobro," je dejal bandit. Vzel je vložko in pričel jeati. _ Santa Fe, N. M, 11. jMtaarja. Lorenzo Torres, ki je pobegnil iz jetniškega tabora v Tijeres Cany-onu bliz Aibequerque, je hodil peš do državne ječe. Prehodil je petdeset milj prek zasneženih hribov in je prišel do eela izmučen do ječe. Torrea je izjavil, da ne more terpeti tovaršije v taboru in zategadelj rajše Bedi za jetniškim zidov jem. ' < " Oblaeti so ga povsod iakale, ker se ni nihče nadjal, da ae vrača v ječo. mm^—rnmmm i *«' Los Angelas, Oal., 11. januarja. Župan Woodman zaklteva, da se država Kalifornija randeli v dva dela: aeverni ln južni. Župan navaja kot glavni vzrok, da Kalifornija nima skupnih interesov iu zato je boljše, da nastaneta iz nje dve državi. bil ne- dr. Adrijo št 8 iročilo o smrti hr. Ah-članl omenjenega društva 'deli roke nevskriž in rekli: "l{aj RUDARJEVA USODA. -. Sullivan, Ind., 11. januarja. — Škrlovina je vbiia v rudniku Peerless 601ertnega rudarja Dan Stoop-sa in ranila Bundy Plewa. Prvi podsutek je vbil Stoopsa, drugi je pa zadel Plewa. Njegove leve noga in roka sta zlomljeni. Stoops je umrl, ko so ga jemali iz rudnika. PoneMrečena rudarja ata prebivala v Hymeri. . Philadelphia, Pa., 11. jan. -Harry Thaw, znani tailjouar iu ino rilec arhitekta Whiteja, ki je bil nedavno izpuščen iz blaznice, si j« danes tukaj prereza! vrat in žile na roki. Odpeljali ao ga v bolni* nico iu njegovo Stanje je neverno Thawa so iikali detektivi, ker je bil obdoben, da je zlorabil neko ga dečka v Kansas City. Ko je videl, da ao mu detektivi za petami, se je poskušal umoriti. S. N. P. JyJr Johnstownu. Ko se fcmrouljti iu pridno čhajo naš dne- m i I jo ne v* led zgodnje novice, del11*™^ dn leU je bil sklenjen mir med Avslrijo "tranka. Frank Sii-k.»\«« In Italijo, ko ao to novico ukradli iz privatne pisarne ministrske«* predsednika štiriindvajset ur prej ostalo. Niso ae brigali ne za trup- vnik i Vos vet a. Tiste težko pridušene centf, ki so jih nekteri dali Xa Slovensko Ligo. bi bilo boljše porabili, da so si naročili napredne delevttke liste. To bi jim bik) pomagalo k izobrazbi in stanov Chiiholm, preden je bila objavljena, lahko slavkarji is goadov Virginia atul **** » Ali ni temu takof zdaj vidijo, da ae ravno tista igra Itainjr Loke druAie pripovedujejo, še danea ponavlja, ds%ira\>Mi drugih okolščinah v v kakih rn z mera h ao laaAajšni lo iu ne sa pogreb, kar je vse«! I ski zavesti. Kar se Lige tiče, mi obžalovanja vredno. Po moje®L|i,„, dft jo ^e itak odpeljal Mr. mnenju je bde in je dolžnost dru- Uiajžla s svojim " luftšifom" čez dnšti d* skrlie za svoje člane v n^j4ieeki oeeeu in tamkaj pustil. — I Ts je et v je«'o v spremstvu 18letne Kmc Miller, farma rske h<*ere ia okraja Kl)t- lat tudi r« nek«j o raastrelbi. — (lerlaeh je doma ii Avatrije iu pred vojno je bil saiutereairan v družbi Ambrigettija pri nekem proavatrijskem Ii»tu v Vit toni ji). Duuaj, 11. jan. — Veal, ki je doapHa •aaiukaj, da je moral pre-lat Ucrlaoh oditi i« Rima, ja is-zvula veliko ugoden je v časopis- lieufer, *'ulo. -Jtev. David U. Fonse, odličen pastor protest ha litovske eerkve v inh mestu je pred nekaj uueyi v avojem govern pred člani Beu Prankliu Clubs priporoča 1 poroduo kontrolo - (umik /a omejitev porodov). Pastor je de jal, da porodna kontrola peineul moralni in raani napredek, "N'e-poananje spolnega problemu in veliko pomanjkanje siiauoati o spolu vobče je tikrivilo največje mi-dobile, ki t«rejo ljudi", je rekel pastor. New Yorl^ N. Y. r Mias Kthel Byrne, bolnika vtrežaljka (nttr-ae> in aestra Margareta Sanger, je bila pred par dnevi spoziumu krivi, da je kršila mestni zakon, ki prepoveduje razširjauje informacij o porodni kontroli. Obtošenka je sodelovala ua kliuiei aa porodno kontrolo vBrooklyuuJci je pred vodatvom njene aestre, Alai^arete ►Sanger. Zaduja je ttull pod oblo-ftbo, toda h m obravnava proti nji je preložena ua 29. januarja. Chicago, 111. — Chicago Wo-man'« (.Hub je pred kratkim sklc-nilj da začne s propagando sa porodno k t rolo. Dr Auna Blount, ki je voditeljica tega gibanja v o-uienjenegi šeuakeai klubu, ima preskrbeti potrebna knjižice z vsebino najboljših informacij. V klubu je aeveda mnogo žensk, ki na-aprotujejo temu gibauju in te so večinoma katoličanke. Hm. Daniel V, Gallery, ki vodi opozicijo v klubu proti porodui kohtroli, je isjavila, da 4'zakon je ustanovil Bog z edinim namenom, da se uiuoži narod iu kdor dala ovire temu nameuu, dela proti božji na-redbi". Neka druga članica kluba, ki je stara 74 let, je tudi nasprotna, pa ne iz verakega stališča; o-na pravi, da ja predvaem potrebna samokontrola, to je da mora žen-aka najprej kontrolirati sebe. (Seveda, kadar ženska d<»eže to starost, potem že I!t) Ustanov lisa* aprila XEQjKt , lukorp. 17. lunija 1W7 lf04 " . v drt. Illinois. GLAVNI 8TAN: HAT—AS 00. LAWNDAI.B AVI„ • vrlijo vaško prvo arodo la trotjl lotrtok v saoaocu. Zslotok ok oni uri popoldno. položaj v ru8ui Yundon, U. jau. — Ulaaom vesti iz Petmgrada jc vladnk kri»a v Kusiji, ki trajs že dva meaeea, dobila uaenkrat drugo lice. Knez dalltalna, ki je prevzel prodaed uiltvo kabinetu, je član skrajno naaadnjaAke stramke, kateri je vedno zagovarjal reakcijonarna načela. Ob nastopu wvoje nove al|i-»be je Golitzine dejal v nekem ip-tervjuvu: *' Moj program ie ni ig> delan, ampuk toliko rečem, da gf-slo vlade bo odslej: Vse sa vojno 1 Za kake notranje reforme zdaj a i času. Ako bodo potrebne kake reforme v našem notranjem življe« n ju, jih lahko Izvr&huo po vojni", List " Hmsku Volia" v Pctro-gradu komentira vladno izpre» menibo takole: "Kovica, da je v|u da preftla v druge roke, ima u$t> nek, kakorfciega je bilo pričaka* vati. Pomen je jaaeu. Stari reiiai je zopet v sedlu pojačan z oszsd-ujaikimi elementi. Praktično delo vlade, ki ga je bil tako nerodno začel T repov, je ftlo rakom ivilgft in adaj ni več govora o kakem ae-delovanju parlamenta. Vai dobri načrti dume leže pokopani * Berlin, 11. jan. — (Brezžično). Prekomoraka agentura razglaia, da je nemftka submarinka torpedl-rala in potopila italijanski razru-ievalec nedaleč od otoka Krf. Sedem častnikov in triintrideaet pomorščakov na razruievaleu je ia-guibilo življenje. , Omenjena agentura tudi javlja, da sta se valed pomote v megli ne-dolgo tega apopadli italijanska pomožna križarka in francOaka križanka. Večje Število pomorščakov je bilo ubitih in ranjenih na obeh straneh, preden je bila spoznana pomota. "PROSVETA" rrtnla .plin. vootlf sonlnalvo llsnko In lopo povostl vask dsn, as saasa ok arodsk. Nsrollto sol KADAR SE ZGODI M — go v vnll nnsolklni, kor vns snnUno, aporollt. nosa, ksjtl vaokakor k« aaahaaU tudi drngo. \ EAD BI IZVXD1L, kje se nahaja moj stric Lauia Vo-glar, domu iz l^eakovca it. pri Krtkem, V Ameriki biva ze okrog ITi let. PrtNtim cenjene rojake, ako kdo ve za njegov naslov, da mi ga javi ali pa naj ae mi on aaiu prijavi ua naslovi Frank Sarka, No. 1. Biekenbaoh Ht. N, H., Pittsburgh, Pa. (jan. 10—11—12—13.) Ako botete ragvaaeUti prijate-liS B dobrim tarifen, laroMta mu dsavnik "Proaveto," da bo čital ob dolgih, aimakih večerih. SLOVENSKI ZDRAVNIK B38 Parni At., Pittsburgh, Pa. *inHnmniiiiiinitinintaiiiiiiim«i«M. om ,l Dr. s..i. - i. • -m^^B|B s^aMfsMiaiw. WMJMOXJA imaovrvA OPOJ Naročite vae pijače pri naa po polti. Kkspras vam jih prinese v h iio. . Priporočani avojo gostilno v oblak vaam 81a-venoam in Hrvatom v okollal Yonngstown, 0. Kadar potujeta skoal masto ali po opravku, m o-glaaite pri meni. Imam raaaons stne dobre pijača, avsža pivo brin-jevee, slivo vac, visky, amotke Itd. Jotof Olfola, E 997 Federal St TouagftowB, O. Tendon, 11. jan. — Dve ladji angležke mornarice. Copnwallis iti BenwyoHree, 'sta bili torpeflirani in potopljeni po nem&ki aubmarin- Mi vui tfttv. irs ItuUnall a* SS1.M. Vm iMilaanl, ki prlluUaJf p« vfdiiMO <>il i n liu suravim |HI u*r»J4.ni Mttfdl. Bp* kor K Uro o|ift«u«. S« v«m (MHtckuJa m*4k* •moftnnat, n« 4.b.JU, Mav«4 priHU i« kvaio i« kom »up«t povrnil. 1 tutmmft >1 v»41 la McKurin »idr». vi« v krmit«« luv, HydmaaU .11 vodno kilo oftiimvlM v 89 urnk is .Imt kroa op- ^ssOs. Il.il.rnl mahurja. ki povarollj« kal.- . Pariz, 11. jan. — "Lu Croia", eorkveni organ, objavlja privatno pUmo belgijskega kardinala Mer-uierja, kateri piže: ' Belgija je 8-na sama ječa in mi vai amo jetniki. Ako bi neutralni svet vedej, kako se nain godi, ne bi ostal samo pri proteirtih z besedo, kajti ako bi, potem bi morali obupati nad bratstvmn in človečanatvom". Kardinal dodajc, da kljub utuČ-i*iu razmeram prenašajo Belgijci junaAko svoj križ in mak) jih ja, ki bi ai želeli mir breg zmage. Rudeč ri. Whiakay ft H50 $3.00 Ball ri. Wm$y $9. $SLtO $9.00 Bom (rdeč) ...... $2 1160 ».00 Oin ali Brinjevec., $3. $3.00 98.00 Kimal ............ S.00 $>300 AkRItti ......... brjOO Eoaolijo ..........3.13.00 $8 00 Vlaskl špirit.....$8. $9M $4 00 Viss iladka ali klala..... f t * * 11.1X^0 13.00 PtiUte po natančni cenik whi-skeya, vina, okrepčujočih pijač i. t. d- Mi plačamo ekapreana ali že-leaattke stroike, ako naročita za tf.00 ali več na vse kraja iztočno od Mlaalalppi raka. Naročit« ti-skovlne, salepke, zidna koledarja, kupica aa žganje, odpirač«, vaa dobita brezplačno a naročilom. Denar pallJIU po poM »a t pri C. F. ZA RUB A i CO. Sli TKEM) ATBWB. ARCHITECT KB H. La Slid St., Ckleii«, kija isdalal nsčrt ta gl. urad 8. N. P. J. ae priporoča 81o-vencem sa izdelovanje atavbinakih načrtov. Tel. PrsnkUn 8801 TEL. na DOMU austin 86008 ^a^AiiA^oj? f« .....Ml NORTH SIDE STATE BANK . nočit srni/fos. wto. IMA KAPITALA iN REZERVE $100,000.00 ... WUkas-Barra, Pa., U. jaa. - Organizirani strojniki, kotlarji, fteleznitki delavci in kovači ae sklenili a tvrdko Vulkan Iron Works pogodbo. Izucenim delavcem se poviša mezda za 47'/2c dnevno, pomaga-Čem za 30c, učencem pa aa 50c. Delavnik traja 18 devet ur. Prlaa-delih je 900 do 1000 delavcev, ki delajo v treh tovarnah. Dve tovsr-ui ata v Wilkes-Barru in ana j« v Pittaburghu. vljen In o ATI, SLOV. Poftll|atel|em denarja! Ao vodno so Isbko donsr pošlje v staro domovino po krtiiUnam brsojo.o in |H>toei po«to, toda sprejsmsmo gs Is pod pogojem, da ss vsied vojno mogočo ispls/s s ssrnudo. Doa.r •« ko v ■•bonom »JoioJa iaaoblj.n, smpsk nastati samor.Jo lo saaaudo. fm kros« lina M Wrsojovw se samors po*Ud I lo okroglo snoako po sto, ns primor 180 200, 800. 400. 600. 800 ia tako daHo do dooot tiso« kron. Za brsojsvno stroško je najboljAe. da so nam pošlj« »4 sa vsak sasiov; ako bodo kaj preveč ali premalo, bomo poslsll nazaj, odroma pisali ss prtsiaajktjsj. O osi rum na sodsaje rszmors, kor so veljava donarja skoraj vsak dsa Jsproetoni, nam Js nemogočo sa oddaljeno k^J« priobčoesU nstaačao caas donsrjs, ter bodomo od »daj noproj do proklka računali krone pe eeni, kakor bodo naznanjena v listu "Glas Naroda" isti dsi\, ko nsm dospo v roko doaar, mogočo tadi po nlftjl eonl, za slučaj, da bi resmoro naneslo tako. Kdor loll, da so ispialilo is*ril po broaštfooM brsejova, noj pripomni aa doasrai nskarnki "poktjs nsj-sr-hrsojavno".' , , . TVKOKA fSAMK SAKSRS, 8S Conloadt 81 root, No« Virb Prvi slovenski odvetnik v državi Ohio. JOHN L. MIHBLICH Attorney ši Ltm saar s4. cuk a.o. clcvelano, o 5323532353232353918953904853235348232353485353484853 pr08veta t K—M) Varno, d« živeti je dobro. Del in sohics mora ta biti. Imamo pa tudi ante, povodu ji in potrese. Ne. »memo pozabrti zdravja — — doma in ljubezni, pa tudi ne kufeiih boleoni in umorov. Kako maro to hsrmonirati skupaj? Blafoalov in prokletstvo in to m v pričujočnosti dobrega m modernega bogaf Bogoslovje uči, da to, kar imenujemo nadlo-«e, je nam v pomoč, ker niamo pojavi jen i na ta svei med greh m nadloge, zato da izpopokmjeMO lisi značej. Ako je to resnice, zakaj urorje otrok t ifiljonom in miljonom dihajo pljuča satno par trenotkov in umrjo v naročju mater. Tem ni dovoljeno, da bi izpopolnili značaj. — —-- Pravijo nedelje, da je bog dal kači atrup, zato da se brani sovražnikov. Čemu je vatvarH sovrstnike potem t Zehaj toliko kač nima strupe uih zobf Nadelje trdijo, da je bog oborožil ppvo--dttega konja po hrbtu a trdo kožo, da ga druge živali ne morejo vgrknitl. Pa ravno tisti bog je vat vari I nosoroga in mu dal tu konec noaa rog, da lahko povodnjemu konju raapara trebuh. , Kavno tisti bog je vatvaril orla, jastreba, kragulja, pa tudi kokoši in piščance. Pri vsem stvarjenju pridem do naeproutev. Ako je bog stvari! Človeka — in ako je on njegov oče, čknu je vetvaril med njimi morilce, norce in butce t Ali naj slednji potem hvalijo svojegs očete, lx>ga? Ali naj ga mati, ako vidi, da je rojen taJ< nestvort Ali naj gs hvalijo delavei s telesom pol-nini žuljev t Uče nas, da bog upravlja vreme, ds j# go-sfMslsr črez dež, solnee, veter in strele. Kaj naj mislimo o viharjih, povodnjih, suši injjtrelah, ki vbijejo. Kakšen je bog, ki upravlja to I Kaj hodemo mislil o človeku, ki lahko brani prijatelja, pa ga noče! Kako more vendar kri-st jaisiki bog dovoliti, da sovražniki mučijo njegove častilce f Kodo je moder dovolj, da lahko raztoliuači to stvar t Zakaj je toliko nedolžnih ljudi vrženih v ječo, vkovanih v verige in končajo življenje med mokrimi stensmi? Ako bog vlada svet, čemu ne brani -nedolžnost? Zakaj pusti, da krivica zmaguje! Kcdo more odgovoriti na ta vprašanja T Ako se nočem sam aebe goljufati moram reči: "Jaz ne vem." Bo« mors biti! Kajucf Kedo si more misliti nekaj, kar ni nič. Bog mora imeti silo — in sile ni brez tvsrine! Bog mora biti torej materjalen? In mora imeti tndi misli, da izrabi avojo silo v dejanje. Ako hoče prenesti silo is enega krsjs v drugega, mora pri tem mfcditi. Ker jo pa on neskončno moder, torej ne rabi misliti. Dejanje njegovo je tudi obenem konec. Ker ve kakšen bode konec, mu ni treba toliko misliti. Njemu ni treba i mot i upanja ali atrahu. Kjer je znanost popolna, taiu ni potreba veliko misliti. Ako je bog vsemogočen, potem ne potrebuje ničesar in ima vse. Ako noče, ne dela. Vas njegova mogočnost mora biti v večnaiu mini. 0 bogu ne moremo več misliti, kakor o krogu brc premera, ali o štirikotnoati trikota. % In vendar nas uče, da moramo ljubiti boga. Moramo ljubiti nekaj nepoznanega ter sploh ne-ksj, kar si ne moremo predstsvljati. Ali more biti nafta doUuost, da bi mi ljubili bodi ai kateregakoli. Mi smo dahko pošteni in odkritosrčni proti vsem, ne moremo ps ljubiti vseh. Nas ae ne more prisilili, da bi imeli radi to ali ono oaebo, da bi *e navduševali za tega ali onega pisatelja, aH akladstelja godbe. Navdušenju ae ne da zapovedovati ; okus in ljubezen niata volja. Ljubezen mora biti prosta iu prihajati iz arcs, kakor vonj od cvetke. Skozi tisoč generaciji ao sq ljudje prizadevali, du bi IjuhiM bogove; in prizadeveli ao ae, da jim omehčajo in dobe od njih pomoč. Vse to sem videl. Kakor panorama so ftli mimo mene. Vidim jih s sključenimi rokami — ter spokorno /sprtimi očmi. Molče k solnou, priklanjajoči ne v strahu in potrebi k meteoričnem kamenju — karam, živalim in avetim drevesom. Videl se m jih moliti k mslikom, narejenih is lese in kamne. Videl sem jih zidsti oltsrje nevidni moči, ter d a rov a joče na njih otrnke in živsH — brezštevilne duhovne živeče od oltsrjev, umirajoče modrijane in žalostne matere, ki so dsrovsle otroke. Videl sem. ds navadni naravni pojav se jim je zdel uganka in se jo raznesel kot čudež od ust du nit, preroke bereče svetu knjige v petju ki »panju. Asiree moleče svoje bogove! Asurjs in Ish t trs . 11 wide Itrshmo, Višno in Dravpedi; Kaldcjee dani joče Belu in lliju; Kgipčane, tuleče k Pta-Ba« Orisu in Uiau; Babilonce k Maradohu in Belu. Vidim jih nri Bfratu, Tigrisu, Gang* in Nilu t Irke /.idajoče tempelj Zevau, Ventsni in Neptunu. Rimljane moleče k svojim sto bogovom in Še tisoče drugih trapožev, moleče nebo sli kakšen drug predmet do današnjega dne. Vslel sem množice požirajoče besede duhovnov. ki so jih imeli r.a čisto reanieo in so dajale svoje delo in premoženje sa to nemarna*. Gradili s • err k ve in domove, duhovnom in bogovom. Videl sem jih opravljene v cape, živeče v luknjah, v samo, ds bi mogli več dsti duhovnom in bogu stiAsI sem tndi. ds so oznsnjevsli ljubezen, svet so ps napolnjevali r. vnjnko in laktrts Njih obraai imsjo vdrls lies ki njih pogled j* P° knmi kruha. Poljubu je jo mrtve u«tni«*e in njih solze padajo po lesu svetnikov. Vslel sem nsrode polagoma pnrpudle rsdi vere ter iti v lulnjoet. Na njih si-tsrjih je r satel msh in templji so so se začeli ispre miiijsti e prsh Videl sevn. ds so njih bogovi po si sli «1 shuttle jši, brez moči, stari, psdsjoei rar prestolov. Neresnica zmsguje. — — — — —. Njih molilei niso dobili pomoči, in bogovi ai asrui s-bi ne morejo pomagati! Njih delavei so plačani z bičem, in njih otroci prodsni. Narodi vmšrajo, bogovi izginjajo. Delo iu bogastvo je izgubljeno. Templji so bili zidani zastonj vsi,c vsi častilci bogov ao vmrli, moleči v zrak in tekajoči odgovora I . In zastavil sem ai vprašanje: " Je li tu kakšna nadnaravna moč ali vsemogočnost, je bog na predstolu, da vodi naravne sile T" Ne vem, pa tudi ne verujem! Verujem, da se v naravi ne izgubi nič. Nadnaravne moči ni, da bi odgovarjala vernikom, ne moči, ki daje molitvi moč, da bi pomagala ali odvračal* od dejanja; ravnotako ni moči, ki ljubi človeka Verujem, da narsva opravlja vse sama in ds se ne da motiti od nikogar in da ima vse, kar se zgodi, gotove vzroke v ozadju. Sam se morem varovati in ne smem ae zanašati na nadnaravno moč. ali na očeta v oblakih. Sam moram iskati dokazov v naravi, izpopolnjevati avoje misli, da lahko premagam vae težave, ki mi pridejd v na pot je od naravne moči. Je li tu bog? Ne vein! Je li človek neumrjoč? Ne vem! Kna stvar je, ki jo vem in ta je, da tie upanje m ne vera, ne strah in ne zanikanje ne iz-premeni resnice. Irma. Spisal Alojsij Poljk. e' Ko sem videl, ^a je vse naravno, da niti du hovni in ne bogovi, ki so bili v mojih možganih mi vaaki kaplji krvi, mi ne morejo ne škodovati, ne pomagati, tedaj sem se začutil prowtega. Stene moje verske ječe padajo in vsi ukovi in verige se izpremene v prah. Nič več nisem podložen nevidnim bogovom, nič več njih suženj! Na eflem svetu ni gospodarja črez moje misli. Proste so moje misli, da jih lahko v besedi izrazim in prosto lahko Živim svojim idejam in svoji ljubezni. Prosto lahko razpnem peroti svojim mislim in sanjam o u-panju. Prosto lahko sodim vsa dela človeštva, in. pripovedke starih časov, brez duhovnov in papežev, brez bojazni pred večnim ognjeni, nočnih pošali in hudičev, duhov in bogov! Sedaj aem bil prvikrat proqt. Nikjer ni prepovedanega prostora, kamor moje svobodne misli ne bi lahko šle in He radovale. Ni ga mojstra nad njimi, da bi jim lahko naložil verige krog členkov ali da jih zatre! Ni gospodarja, da bi jih samo ppgledal grdo, kaj da bi še zamahnil nad njimi. Moje misli so svobodne in lirez ovinkov gledajo svet. In teanu prepričanju je sedaj moje brezversko srce polno hvale in ljubezen se je vzbudila v njem do vseh junakov in mielecev, ki so dali svoje življenje za svododo človeških možgan. Ljubim sedaj vse tiste, ki se bojujejo za svobodo dela, tiste, ki so podli v boju z mračnjaštvom i poginili na gromadah ali v temni ječi, prikovani ob stene. Ljubim vse, katerim je bilo radi resnice meso raztrgano raz telesa in ko-atl polomljene. Nažgali so luči in te gore vedno svetlejše in bodo razsvetlile zadnjo temo na tem svetu. Bodhno pošteni napram sebi — do dokazov, ki so nam znani, in tudi a svojimi mislimi. Ako so bogovi, tedaj nam ne morejo pomagati in mi njim, pač pa lahko pomagamo svojemu bljiinjeimi. Ljubiti ne moramo nekaj, ker ne vemo, kakšno je, lahko pa ljubimo ženo, otroke, prijatelje in znance. I^ahko smo pošteni, pa tudi krivični. In ako nas kdo vpraša, kaj je nad nebom, moramo reči, če smo pošteni, do ne vem«i! Tako govorimo resnico. VeseVirno se svobode, ki so jo nam priborili raziakovalci. Zdaj lahko zaspimo in odpodimo vse prikazni, ki so dosodaj klepetale v naših možganih. lzohrazujmo sebe in bližnjega, napolnimo vwe naše življenje z dobrodelnostjo, umetnostjo, petjem in vsemi dobrotami ljubezni. Poplavimo naše Življenje po mogočnosti z žarki solnea in izpij-mo kupo življenja, kar ponuja dobrega, du dna. Tako desešemo nebesa. Robert Ingeraoll fako piše o verah v splošnem. Poleg tega bral sem še knjigo znamenitega starki osi ovca "(Jdtt lings". Njegov spis " Sein uud Werde" se niti z najmanjšo besedieo ne dotakne vere, vendar njegov opis "Na sledu pra-človeka," kaže koliko tisočkrat je bil človek prerojen, da je dosegel toliko uma, da si je pomagul s kamnom aH vejo. Njegove suhe številke in dokazi so v popolnem nasprotju z vsako vensko resnico. Toda v človeštvu, sem mislil, vendar i-mamo mogoče narode, katerim je vetu (»omagala do napredka, (" ital sem zgodovino mnogih, ali našel nisem ne enega. Sledil sem svojemu narodu nazaj do svoje prvotne vere in videl svoj nomadski rod, moleč v svetem gaju k svojim bogovom. Ni mu bila v nspredek ps t tuli ne v škodo. Živel je zs tedanje čase Še dovolj srečno v njej. Pridrveli so tujci iu mu vsilili drugo vero. Delsli so z mečem in križem ob jedneni. Krstili su moj nsrod po sili, in prinesli mu tujo vero, cerkve in gradove, v katerih je bil tujec gospod, In narod moleč poprej svojega boga v gajih hrez stroškov, moral je sedaj delati za cerkev iu grad. Dali ao mu potji»bovati križ iu gs bili s pestmi v tilnik obenem. Zgubil je svoje kneze, katerim je dajal sam oblast, da so vladali, dobil je s kri/mu okrašene nemške viteze in templsrje, ds je garal sa nje. — - - Prisilili so ga. ds se je začel bojevati zs vero, katero so mu vsilili in krvsvel je zs njo stoletja in se vedno bolj krčit. Brsnil jo je proti mohame-dancem in krvavel iz ran, noltcdcn mu ni pomagal, le papež mu je poslsl hlago*lov m ga imenovali "Prsdzidje krščanstva." Prišla je po iatem p»»4u drugs \ers pov*eai enake pni, seme v drugrm kušuhu, ga je cepila v stranke in imi sekal* rane. In voditelji obeh ver so psdli po njem. Akripale so luttczalnice, gorele grmade in tpsnekr device mi objemsle može, kateri so imeli še ksj svt4sidnib muli. Rini je zopet siaegsl. narod se je krčil in par slo let je moral pet ss cerkev. t*1o ker je imel kstoličsip ako vero. Svojegs vlsdsr js je is oral nszivali a aptmtnlskim veKČMiNl) »m in imel prihranjeno de (Nadaljevanji.) "Ah, suni, suni . ... prosim .te!" Sunil sem ... a v tistem hipu sem bil zagledal zdravnika Niklja, in pri spominu na oni pogovor me je »preletela mrzlica. Sirk pa se je zakrohotal. "Ha, bratec, kam ai neki meril?" ,Naglo je namazal kej in začel i-grati . . . Jaz aem se naslonil na bližnjo mizico ter mrko gledal za kroglami. "Tako ne sme ostati", mislil ievn. "To je niako . . . fej! . . danes jo umorim!" Sirk je še vedno igral. 47 ... 48 ... 4» — arnago-slavno me je pogledal in s iiznova namazi kej .... 50. Poklonil ae mi je komično " Abmarkieren"! Jaz sem plačal.. Čutil sem, kako je vae trepetalo v meni . . . Vzel sem klobuk iu odšel. Sirk ps se je smejal zs menoj. On je mislil, ds me je rasburil karambol... Ko aem zavil okrog vogla v Goriško ulioo, sem zagledal dvajset korakov pred seboj adjunkta Iloj-nika. Z levico je kosil po zraku, in život se r^b je neestetično lama 1. Oziraf se je na deeno in levo, na vsa okna, in včasi je dvignil klobuk visoko nad glavo. Mene je hipoma minila maščevalnost. Utrujenost mi je legla na ude, povesil sem glavo in leno prestavljal noge. Bal sem se, da bi ae adjunkt obrnil, in začel sem polaganje stopati, skrivajoč se za hrbtom neke ženske. Tu aem bil pred svojo hišo . . . Pogledal aem po ulici: Hojnika ni bilo nikjer. Kakor bi mi nekdo brizgnil na teme curek .hladne vode . . . "Pri Irmi je." In planil sem v vežo ter po stopnicah gori. . Čutil sem svojo bledoto in vodeno mrtvost svojega pogleda. Odprl sem vrata na mostovž in po prstih stopil naprej. Spodnjo ustnico sem krčevito stisnil med zobe in se sklonil h ključavnici. Skozi luknjico ni bilo viideti ničesar. Vendar sem ostal sklonjen, opirajoč se z desnico ob koleno. Za hip me je objela neka vroča omotica, in skoro bi bil butnil a čelom ob kljuko. Čul sem nagle stopinje svoje žene, potem šklopotanje padajoče rolete . . . Par dolgih inoških ko-rakpv . . . navijanje žepne remont oarke . . . Potem zopet lahne Irmine atopmje . . . nekaj nerazumljivih besed . . . šumljanje {enake obleke . . . tišine . . . Hipoma zopet tisti lahno koraki . . . vedno bliže . . . bliže . . . Da, sedaj je pri vratih . . . rožljanje ključa . . . Kakor blisk mi je šinila megla preko oči . . . Sedaj sem v resnici butnil a čelom ob kljuko . . . Tišina . ! . V tem hipu je ključ iznova zahreščal... vrata so se odprla ... Naglo sem se vzravnal pokoncu in si leno potegnil z roko črez o-bra z. Irma je atala pred menoj smrtno bleda. "Kaj hočeš, Viljemf" — je šepetala komaj slišno. "Daj mi čist robec! Zjutraj sem pozabil ..." — Da bi jo popolnoma zmotil, nem se zaspano pre-tegnil: "A-a-a .. Kaka vročina!" Takrat sein za pačil, kako ae je nekaj zganilo v sobi za pečjo... Irma je še vedno stala pred menoj in me* plašno gledala. Jaz pa sem nestrpno vzkliknil:. "Prkieei, prinesi, vraga t Ona je odhitela, in mi v hipu prinesla zaželjeno ruto: Spravil sem jo mehanično v žep in ae obr- Začela je govoriti, in brbrala je, brbrala, vzklikala, vzdihoval,t tuintam ae čudila, ne da bi vede- nils kako ueumuost. Svak je sedel poleg svojega sče. ta in molčal. — On niiua navade, mešati se v vsakdanje pogovore. Tisto prazno čenčanje, s katerim ljudje čas more, m katero im«. nujejo zabavo, mu je zoprno. ()u ni eden tistih "ljudi družbe," ki jako vljudno blebetajo puhle fraze, neutrudljivi v uslugah, katerim pa ne vidiš nikdar v izžete duše . . . Kakšni so povpnnnu^ naši ljudje? — Vzgojevali so se v družbi, živeli so v. družbi, cilj in smoter jim je dober ugled v druž-bi, in vzemite jim družbo, pa ima te pred sabo mrliče . . ; Nekdaj so imeli priliko, razviti se v samostojne individualnosti. Pa ne da bi iskali sebe, so začeli iskati svojih sosedov; in posnemali so jih v govoru, v kretnjah, momlja-li so za njimi zastarele ideje m nazore in stopali v njih stopinje po sredi ceste. Posrečilo se jim je, prilagoditi se družbi z dušo in te-leteom; a zapravili so pri tem — sami sebe . . . Tuintam pa so src-čavali ljudi, ki so hodili po svojih potih in so živeli svoje življenje ; in videli so, da so to, boljši ljudje. Zato pu so jih začeli mr/i-ti . . . Moj svak Kri je tak boljši človek; a jaz sen\ bil vedno sain "človek družbe." On je precej prezirljivo gledal preko mene, in zato se mi je zameril. Pa zadnji ča« so mi prutudili moji bratci, in začel sem skupatiizirati % KrU . . . Po kosilu sva šla s svakom k "trem kroinam" na Črno kavxi. Na dvorišču, pod spletenimi vejami dveh murv je sedela družba domačinov. Gospode sem že večinoma vse poznal, le dvem, treni novim uradnikom sem se moral šele predstaviti. Že .takoj po prvih besedah, 1t bradtt * yedfni) napravila prostor. Iepa!'r "Kaj te je nagnalo, da si se naš Drobne ustnice so sc jI tako zn-vendar zopt spomnil? Joj, od bo-jpeljivd, napenjale in krožile, «1» žiča te ni bilo pri nas! . . . Dobro, :*em nehote našobil tudi svoje in da sem napravila malo več koai- ji ponudil poljubček, is." s I (Dslje prihodnjič). Io, da ga ni več volil sam, ampak je imel do vladanja dedno pravico, kakor je imel inoj narod dedno sužnost. « ln gledal sem čudno — —---Videl je. moj nsrod, ds gs zssušnjils vera. videl je, ds se je radi vere zmanjšal ua petino; videl je. da še .hI te petine mora iaseljevati v tujino, ds zms-gs davke, ki mu jih naklada apostoiaka vlada! Trpel je pri slovesu c dušo in v tujini s telesom, mod tem ko ho oansujevali vere in njegovi kadi lektni \ Isdsrji sedeli lepo doms vdobno. fn videt sein čudežno čudo! T&ko je pretrpel, videl je, ds mu je vers sovralnica, pa še vseeno je v tujini tiščsl vanjo. In agrtdiln ne je, da je napovedalo apostolsko veličanstva vojno narodu našega plemena in moj narod je pod pritiskom vere lepo vbogal in šel morit. In zapleli so se v vojne i« drugi vladarji, ki vsi verujejo v križ! Da bi pa križ križ premagal, vzeli so na potno£ mohainedance, kateri mojemu narodu prizadjali take gloWke rase is hoteli pomoriti vse, ksr veruje v križ — --- moj nsrod se bojuje ob strani teh. Škofje so stsli pred katedralami in blagoslavljali orožje mojemu narodu, v Vatikanu, v veliki cerkvi svetegs Pet rs stoji ps ssin Krisiii' sov usiiiestnik — papež in blagoslavlja iti moli zs zmago sovražnikov, da bi pobili čim največ ljudi ujegovegs apoatotskegn veličanstva, in »h I njimi tudi moj narod, ki je tvoril stoletja "pred zidje krščanstva." — Pap*ž je Italijan! Ker ljubim svoj nsrod. zseel sem zaničevali vem, katers ga je tako skrčila in gs še krči, ter stoji že od psmtiveka vedno na strani bogastva. Iztrgal sem jo iz svojih* misli in iz svoje dnae »n postsl — brezverec.