Shoda v Smarju pri Jelšah. Zakaj dve društvi? Od zadnjih državnozborskih volitev semje bil šmarski okraj kranjskim liberal-c e m prirastel zelo k srcu. Za svoje časnikeso si pridobili v tem kraju posebne poročevalce, lažnjivi volilni katekizem in »RodoIjub« sta kar preplavljala okraj in različne dvomljive osebe so storile Se ono, česar časnikarska gonja ni mogla. Kranjska liberalna stranka je hotela, da postaneio šraarske razmere začetek dejstvenegarazpora na Štajerskem. Da bi Se lažje širili liberalizem med ljudstvom, začeli so snovati neko »kmetsko« društvo, v katero lahko pristopi razven kmeta vsak pisač, vsak študent, vsak žganjar, le katoliški duhovnik je izkljuCen. — Za blagor ljudstva odkritosrčno vneti rodoIjubi so videli, da se tukaj dela v strankarske namene, zato so osnovali vsakemu poštenemu Slovencu pristopno društvo, namreč kaioliSko-poiiučno jzobraževalno druStvo. Za zadnjo nedeljo je napovedalo to društvo za popoldne ob treh v Jagodičevih prostorih osnovalni shod. Hitro ko so snovatelji Iiberalnega društva to izvedeli, nastavili so svoje zborovanje na isto nedeljo in v iste prostore, samo začetek zborovanja so določili za polu 12. uro predpoldan. Tako sta zborovali zadnjo nedeljo v Šmarju dve društvi. V boj za kranjske liberalce! Da je šmarsko kmetsko društvo dete kranjske liberalne stranke, videlo se je že pri osnovalnem shodu. Najprej so poslali dva kmeta nad duhovnike. Popolnoma po kranjskem reoeptu! Jakob Vrečko iz Ponikve in Alojzij But iz Kostrivnice sta grmela nad duhovniško gospodstvaželinostjo. Ge jih. vprašaš, kje sta jo že občutda, ti inolče strmita v obraz. Ljubljenec kranjskih liberalnih učiteljev, nadučitelj Strmšek iz Medvedovega sela, je potem Sepetal nek govor. Nazadnje je društvo zopet moralo v službo kranjskih liberalcev. Ker je moral vodja kranjskih liberalcev dr. T a v č a r zaradi grde pisave »Narodove« in »Rodoljubove« na predlog našega dr. P1 oj a izstopiti iz hrvatskoslovenskega kluba, želelo se je v Liubljani, da se na tem shodu da dr. Ploju nezaupnica. In res, nezaupnica se je sprejela! Cel svet se bo sedaj smejal šmarskim liberalnim kmetom, kajti da bi kmetje Sli v boj proti svujemu pridnemu kmetskem poslancu in v boj za nedelavnega poslanca mest, to se še nikjer ni zgodilo. Da pa je Slo na tem shodu vse tako iepo po <•' iniskem liberalnem receptu, se niiiče ne bo t5udil, ako povemo, da je prihitel na sf.i : iz Ljubljane viSji ljublianski policaj Podgoršek. Priprava na shod katoliškega društva. Ko so liberalci svoje zborovanje dovršili, niso Sli vsi mirno domov, ampak mnogo jih je čakalo na zborovanje katoliškega političnega izobraževalnega društva, ki se je imelo vrSiti ob 3. popoldne. Dolgčas so si preganjali s p i j a č o in pa s teui, da so si razdelili uloge za zborovanje katoliskega političnega društva. Pek in krčmar z žganjem Maks Tančič je s svojim oddelkom že veselih Pon- kolanov zasedel zgornji vzvišeni del Jagodičeve velike dvorane, kjer je tudi predsedniška miza, drugi oddelek pa je stal ob vhodu. Tukaj so se postavili tudi »generalstablerji« kakor StrmSek, Podgoršek, Student ZabukoSek in drugi. Krik in vik se začne. Ob treh se je napolnila sredina zborovalne dvorane z nenavadno veliko množino katoliško-narodnih kmetov. Od obeh stranij je bila četa naSih vrlih mož obrobljena z liberalnimi stražami. Predsednik osnovalnega odbora g. Krohne otvori zborovanje. Za njegovim hrbtom je stal Maks TanCič ter govoril svojemu Iiberalnemu oddelku, ki mu je hrupno pritrjeval. Katoliško-narodni kmetje so odobravali besede g. Krohneta ter kiicali: »Tiho Tančič! Proč s Tančičem!« Gospod predsednik ie govoril pozdravilni govor ter prebral brzojave, s kojimi so različni možje in kraji pozdravili novo društvo. Skoro po vsakem stavku so naredili. Siberalci velikanski hrup. I kan reden, bas i bil. (Lahko govorim, kar hočem.) Po pozdravu je dobil besedo veleposestnik iz Hošnice g. Fran MI a k a r. Govornik je bil viharno pozdravijen. Začel je govoriti. Toda Tančič in privrženci so ga skoro pri vsakem stavku motili. Naši kmetje so glasno zahtevali, da se Tančič odstrani. Nastal ie bučen nemir in velikanska razburjenost. Vse se je rivalo k predsedniski mizi. Orožniki z nasajenimi bajoneti se prikažejo in začnejo miriti. Tudi naš predsednik upliva na vse strani pomirovalno. Tančiču se od naše strani z dobrohotno besedo prigovarja, naj miruje. On odgovarja v svoji ljubljeni n e m 8 č i n i: I kan reden, bas i bil. Liberalci za nemščino! Da bi se onemogočilo nadaljno vikanje in krikanje liberalcev za hrbtom naSih govornikov, preselili smo se s predsedništvom in z govorniki na drugi konec dvorane. Tančič je počasi prišel za nami. Tako je njegov oddelek ostal brez vodja, in gospod Mlakar je lahko nadaljeval. Smisel njegovega govora je bil: Kmetje, bojujmo se s svojo lastno močjo in pomočjo vseh nam naklonjenih stanov za izboljšanje g o s p o darskih razmer. Sedanje stanje kmetskega stanu je neznosno in zato vstajaimo po društvih kot klicarji svojih pravic. Ostanimo zvesti svojemu narodu. V uradih naj se govori z nami slovenski, uradniki imajo čas se učiti naSega jezika. Ostanimo zvesti tudi naSi veri, ki nam je že pomočnica in tolažnica tukaj na zemlji. Duhovnikbv ne odbijajmo, ker so naši prijatelji in skoro vsi tudi sinovi naših sotrpinov. Govor je bil večkrat burno odobravan, posebno ob koncu. Tudi nasprotniki so se dali še parkrat sliSati in sicer, kar }e posebno značilno, ko je gospod Mlakar zagovarjal pravice slovenskega jezika. Ugovarjali so ter hvalisali s kratkimi vskliki š v a b š'č i n o. Vsak si je menda mislil s Tančičem: »I kann reden, bas i bil«. Liberalizem — slepar. Po govoru g. Mlakarja je nastopil gosp. prefekt KoroSec iz Maribora ter govoril o gospodarskem liberalizmu. Le isti kmet, ki ni dovolj poučen, se lahko ogreva za liberalizem. Ljudje, ki so prisegali na liberalna načela, so spravili kmeta v bedo in uboštvo, v katerib je sedaj. Ko so bili na krmilu, proglasili so tudi za narodno gospodarske zadeve pravice močnejšega in to je bil v tem slučaju veliki kapital. Zato pa sedaj kmet ni več gospodar svojih pridelkov, ampak veliki kapitalisti dajejo cene vsem njegovim pridelkom, kmet je suženj kapitala, kakor je bil nekdaj suženj grajščakov. KrSčanski možje so začeli zadnja desetletja kazati kmetu pogubnost liberalizma za kmete. Tega so se vstrašili tudi liberalci in tudi oni gredo med ljudstvo ter pravijo: »Ne mi, ampak duhovniki, klerikalizem so krivi, da se kmetu tako slabo godi!« Ubogi oni kmetje, kateri si dajo pesek v oči metati ter gredo za ljudmi, ki niso bili ne prej ne sedaj njihovi prijatelji. G govornik je sovoril z odobravanjem katolisko-narodn.. ^uetov ter ob ugovorih nasprotnikov. Maks Tančič je stal ob govorniku ter mrmral različne opazke. Liberalizem ¦— hutlodelnik. i Viharno pozdravljen ja nastopil g. dr. Fran Jankovič, zdravnik v Kozjem. Rekel je, mi ne zahtevamo, da poslušate samo nas. Poslušajte oba zvona, posluSajte pa tudi svojovest. In potem boste vedeli, da ne smete iti za Ijudmi, ki vam lažejo, da so vaši prijatelii, ki pa vara hočeio odtujiti najprej vaše duhovnike, da vam potem lažje iztrgajo vero iz src in da vas s tem naredijo sposobne za svoje izsesavalne namene. Ugonobiti vas hočejo, žal, da ne bodo ugonobili samo vas, ampak tudi nas, sploh ceti slovenski narod. Liberalizem bo ubil na Štajerskem slogo, a s slogo tudi Stajersko slovensko ljudstvo. Skraja so hoteli nasprotniki govormka motiti, a pozneje so tiho poslušali za liberalce toli trpke besede ognjev;tega gorornika. Zopet pozdravi. Med tem so došli novi brzojavni pozdravi. V imenu slovenskega centruraa je brzojavil njegov predsednik dr. Ivan Šusteršič. Nastalo je ob tem pozdravu v dvorani kipeče navdušenje. Pozdrave kozjanokega poMičnega društva je prinesel osebno njegov predsednik 6. g. župnik Tomažič, kar je vzbudilo novo navdušenje. Kozjansko politično društvo šteje sedaj nad 400 udov. ,,Vse zalumpamo, vse zapijemo!" Med zborovanjem so se poftasi liberalci zopet zbrali v bližini svojega poveljnika ter torej prisli sem dol, kjer so sedaj govorili naSi govorniki. Po iadnnh pnzdravih so zagnali nov hrušč in truše. Nastali bo zopet nemiri, ker so se liberalcem pred nosom zaprla vrata. Naenkrat se oglasijo s svojo liberalno pesmijo: »Vse zalumpamo, vse zapijemo, pol' pa gremo prazni domo!« To pesen so ponavljali nepre.si.ano, zraven pa juckali in huckah. KatoliSko-narodni možje pa so si med tem krikom izvolili prvi odbor katol. političnega druStva za Smarski okraj. Nemir ni hotel ponehati. Predsednik je zaključil zborovanje. Liberal<;i pa so nadalievali svojo pesem: »Vse zalumpamo, vse zapijemo . ..«. H kateremu društvu bomo pristopili? To zborovanje je najlepše pokazalo, h kateremu društvu naj verni slovenski kmetje šmarskega okraja pristopijo. Na shodu liberalnega društva se ni Slo v prvi vrsti za kmeta, ampak napadali so se zaslužni in delavni kmetski poslanci in napadalo se je slovensko duhovništvo. Na shodu katoliškega društva se je govorilo za kmetski stan in se zahtevalo zanj odpomoči. Pobijale so se zmote, nihče pa se nobenega stanu ni dotaknil. Zborovalci katoliškega političnegadruštva so se obnašali mirno in dostojno ter pazno posluSali razne govore, liberalni zborovalci pa so krikali, vikali in prepevali, da bi motili zborovanje katoliškega društva. Ako se jim ni kaj dopadlo, naj bi se j a v i 1 i k b e s e d i ter povedali svoje mnenje, toda tega niso mogli, kajti resnica se ne da popravljati in pobijati, za to pa so hoteli s šumom in truščem zadušiti naše govore. S takim ravnanjem ne bodo liberalci nikdar rešili kmeta. Katoliško politično izobraževalno druStvo pa je žeprvi dac nastopilo resnoindostojno in tako bo tudi v bodoče nastopalo. Kdor torej hoče resno delo za kmetski stan in sploh za slovensko ljudstvo, naj pristopi k temu društvu. Bog blagoslovi delovanje novega društva! Pozdravi novemu društvu. Ljubljana. Živelo novo katoliskonarodno društvo! Bog živi zborovalee, trdne v katoliski in narodni zavesti! NeustraSeno naprej za vero, dom in cesarja proti izdajalskemu in pogubnemu liberalizmu! Za Slovanski centrum državnega zbora dr. Ivan Šusteršič. Ljubljana. V boj za krščanska načela! KatoliSki kmetje, za liberalizem nai mej Vami ne bo prostora! Dr. Krek, dr. Ušeničnik, Smolnikar, dr. Schweitzer. Ljubljana. Bog blagoslovi VaSe delo, narodu v korisl, ljudstvu v rešitev. Slovenec, Domoljub. Videm. Srčno pozdravljam vrle može, ki branijo naše najdražje svetinje, sveto vero in besedo materino. Ziveli! Jos. Žičkar, drž. posl. in preds. Save. Maribor. Vaše društvo naj prenovi in okrepi žmarski okraj v verskem, ,narodnem in gospodarskem oziru! Živeli katoliskonarodni kmetje! Kat. narodni Slovenci. Maribor. Živeli zborovalci! Naprej katoliško prepričanje! Tiskovno društvo. Ljutomer. Katoliškonarodni Slovenci ljutomerskega okraja radostno pozdravljamo novo katoliškonarodno društvo! Srabočan. Konjice. Katoliško politično društvo konjiško prisrčno pozdravlja naimlajšo posestrimo. Bog in narod! Voh. Vransko. Rasti, procvitaj! Novemu društvu slava! Katoliško politično društvo za vranski okraj: Zdolšek, preds. Sv. Lenart v Slov. gor. Iskreno pozdravljamo društvo kot novega scboritelja za katoliškonarodna načeia! Kat. pol. društvo za šentlenarski okraj. P r i s t o v a. Somišljeniki srčno pozdravIjamo zborovalce katoliskega političnega izobraževalnega društva. Rasti, procvitaj! Doberšek. Jarenina. Navdušeno pozdravljamo ustanovitev katoliškega političnega društva za šmarski okraj in lskreno želimc, da bi novo društvo vzbudilo celi okraj, poživilo katoliško in narodno zavest in združiio vse dobromisleče rodoljube in kmete v skupno armado neustrašenih bonlcev za katolisko vero, za narod slovenski in za avstrijsko domovino. Huda se vsepovsodi godi našemu narodu; tlačijo ga tuji sovražniki, pačijo ga domači nezvesti sinovi, ki hočejo naše ljudstvo z židovskim lažihberalizmom in z brezverskimi načeli odtujiti tisočletnim našim sporočilom, mu iztrgati iz srca ljubezen do vere in do cerkve in mu tako pnpraviti gotovi propad. Slava Vam, vrli katoliški možje lepega šmarskega okraja, da ste se vpričo tolkih nevarnostij vzbudili in si ustanovili domače ognjišče, kjer se bodete ogrevali za pravi krščanski napredek našega naroda, se bodete v vsem potrebnem izobraževali in se učili vojskovati se za staroslavne naše narodne svetinje proti tujtn in domačim sovražnikora. Ustanovitev Vašega društva je nova stopinja k popolni organizaciji južnoštajersklh Siovencev na katoliškonarodni podlagi. Ker nam je te organizacije proti dvojnim sovražnikom nujno treba, se ustanovitve Vašega društva kot novega sobojevnika še posebno radujemo Slovenci ob meji. Bog blagoslovi VaSe plemenito delo! tiog živi vse vrle zborovalce, posebno pa Se delavce na katoliškeiE-slovenskem polju! Kat. pol. drustvo.