49. *tev. Postnina piaAana ˇ gotovini. Celje, petek 21. junija 1929. Leto XI. lzha)a « pondeljek In petek. Stane mesečno Din 7'— za inozemstvo Din 20—, ^otamema števllka I Din. Lačun poštno-čekovnega tavoda štev. 10.666. NOVA DOBA Urednlfttvo In upravnl&tvo i «Jelja Strossmayerjeva uHca 1 pritUCje. Rokoplsov ne vračamo. OQlaal po tarlffu. Telefon Int. Stev. 65. izseljevanje \z naše j države. Število našib jugoslovanskih izse- Jjencev, piše g. dr. Ivo Belin v beo- grajskem »Trgov. Glasniku«. v preko- morskih državali se ceni na sedem do osemsto tisoč ljudi. Točno število je težko ugotoviti^Pred voj-no ie šlo naj- več ljudi preko morja iz onih krajev, ki so pripadali bivši avstro-ogrski monarhiij'i. Tarn se pa ni vodila toc-na statistika izseljencev. Niso pa vodile točne statistike izsedjencev tudli one države, v katerih so se naši ljudje na- seljevali. Eden del naših izseljencev je za nas že naci/jonaino zguhljen. Prav posebno v vseh onih slut-ajih, v ka- terih so se izseljenci poženili z žena- mi, ki ne pozmajo našega iezika. Nji- hova deca poznajo le še malo naših j besedi in polagoma se odvadijo mate- rinščine tudi očetje. Za obče našo gospodarstvo iina iz- seljeništvo še vedno zelo velik poinen. Doßti bo, če omeninio, da nošiljajo iz- seljenci svojim rodbinam in sploili svojcem v domovini letno do ene mi- lijarde dinarjev. Kaj pomeni to za nalo placilno bilanco nanram ino- zemstvu, ni treba posebej razlagati. Ako se ne bi bili v tem pogledu z raz- j nimi nerodnostmi in nerednostmi iz- seljencem za-merili in ako nc bi bili izseljenci po raznih propadlih denar- nih zavod'ih po vojni zgubili velikih vsot, bi bil dotok izseljeniškega denar- j.a v domovino še ranoso večji in bi bila gospodarska korist od tega do- narja za celoto še poniembnejsa. Po podatkih Iziseljeni&kega Komi- sarijata v Za,grebu se je zadnje deset- Ietje izselilo iz naše države 136.010 oseb, dot1 im, se jih je vrnilo 70.932, tako ostane saldo v našo škodo 64.784 oseb. Zaniinivo je. da je bilo po vojni število povratnikov mnogo veeje ko število izseljencev, medtein ko je zad- nja leta obratno. L. 1920 se ie izselilo j 5.988 oseb, vrnilo se jih ie na 18.922, j imeli sino torej plus saldo 12.922 oseb. Preteklega leta pa smo imeli 21.789 izseljencev. povratnikov pa samo : 5.827, vsled cesar smo zgubili 15.962 j oseb. Vzroki so na d>lani: r>rva Iota so se vrnili vsi oni, ki jih ie deloma za- držala vojna, pa tudi mnogi. ki so si obetali domn velikega gospodarskega razmahn in dobrega zaslužka. Zad- nja leta nas je zagrabila gospodarska kriza, ki pomenja pred vsem za roene delavce pomanjkanje zäsluzka. Vse pokraj'ine naše drzave ne dado enakega stevila izseljencev. Niti ab- Kolutno, niti relativno. Od 1. 1921 pa do leta 1927, ko smo že imeli detajli- rano statistiko, se je izselilo: iz Srbi- je 7.591 oseb, iz Vojvodine 31.963, iz Crne gore 1.600, iz Hrvatske in Sla- vonije 42.290, iz Dalmacije 19.638, iz Slovenije 15.427, iz Bosne in Herce- govine 4.588 oseb. To številke na.m kažejo. da ste Sr- bija in Bosna kljub teinu. da dasta polovico prebivalstva naše države, udeleženi pri izseljevanju z manj ko 10 edstotki. Vzrok pa ne leži v tem, da bi gospodarske razmere v tema dvema pokrajinama bile tako ugodne, temvec v veeji konservativnosti njih prebivalstva. Živelo kakor živelo. ono vejidar raje ostaja doma kakor da bi se borilo za težek kruh v nrekoinor- skih krajih. Na drufii strani pa po- vzroča zopet deloma slabo gospodar- sko stanje teh krajev izostanek izselje- niškega denarja. Računa se, kakor že onunjeno, da so povslali izseljenci v domovino lanskega leta eno milijardo dinarjev. !Od tega je prejela Srbija zelo rnalo. V drugih, liaravno revnej- ših krajih pa je izseljenis'ki denar to- liko pomagal domačinom, da so se ne lo vzdržali. tem.več se motrli izvršiti tudi še gotove gospodarske investieije. pomagati d'omaeim denarnim zavo- dom in s torn olajšati kreditne raz- inero. Hrvatska in Slav oni ja dasta naj- večjo število izseljencev. Toda samo nbsolutno. Pomn.oževanje prebivalstva je tarn zelo veliko, notran.ia oddaja delovnih sil majhna. Dalmacija da prilirno polovico toliko izseliencev fcot Hrvatskfl. Tarn je položaj iasen: kra- ševita tla z majhnimi pridelki, po- manikanje ind'ustrije in drugih za- Blužkov tira prebivalstvo v tujiino. kjer so si ravno mnoffi Palmatinci !>ridobili kolosalna premoženja. Tudi Vojvcdina je dala veliko šte- vilo onigrantov, relativno mnogo vec ko Hrvatska in Slavonija. Pred vsem se od tarn izseljujejo Svabi in Mad- žari. Morda iz naciionalnih ozirov, rriörda vsled agrarne reforme, ki je iucrala vzeii mnoigiili poljskim delav- cem zaslužek. Vleklo je tudi to, da jim je braziljanska vlada dala mnogo zemlje za obdelovanje in jim je tudi plačevala prevoz. i Po narodnosti se je izselilo iz naše | države v dobi 1921—1928 76.201 Ju- j j goslovan, ostali/h Slovanov 1.205, I Nemcev 2.291, Madžarov 13.643, Ru- munov 971 in raznih 428. Po deželah : vseljevanja jih je šlo v Argentinijo 27.634, v Zedinjene drzave 45.867, v Kanado 17.021, Brazilijo 22.472, Uru- guay 3.720, Aivstralijo 4.922. ostanek v razne države. In da šo mi dostavimo: iz Slovenije je šlo 15.437 oseb, te-daj 15 odstotkov našega domačega prebivalstva. To pa še ni vse. Tukaj še ni upoštevan od- tok naših ljudi na evropski kontinent in v notranjost naše države. Mnogo naših ljudi vzame Francija, Belgija, Nemčija, Nizozemska. Luksemburg. Še več jih gre v Zagreb. Boograd in del curia tudi v Makedonijo. Služinča- di, pa tudi profesijonistov vsake vrste in raznih državnih ter privatnih na- mesčencev. ,.Cerkvena mis" v celj skem gledališču. (0 priliki vprizorltve mariborskega gledališČa.) Vse današnje žiivltjenje se suče y prvi vrsti okoli skorjice kruha; boj za obstanek je geslo današnjega časa. Vojna oz. povojna doba je bila mo- numentalna v strahioti in grozi, mo- numentalna v razkrajanju vsega du- h'ovnega zivljenja. V tej nemirni )dobi so zamrle vse le- }H» umetnosti, čas trubaduriev se je moral umakniti uglušujočemu tempu strojev. Kolo tehnike se ie vrtelo in se vrti vedno mocneje, vedno nreciznejc in izpodriva. tisoč delavnili in dela- željnih ro'k; kolesje moderne tehnike je vrgJo tisoce ljudi na cesto. Boj za drobtinice kruh-a narasca od dne do dne, je vedno silnejsi, vedno krvoloč- nejši. Danes je življenje težki boksar- ski boj; kdor nima moči, kd'or ni pri- pravljen na boj, mora brezpogojno podleci . . . Tempo, blazni in torn stro- jev je ustvaril socijalni problem, \\ je integralni del današnje dobe. , To je idejna in vzgojna misel, ki jo \ v dramaticni.h, duhiovitih. napetih in zabavnih ])rizorih v svo.ii tridejanski komediji »Cerkvena mis« razvija La- dislav Fodor. Baron Ulrich, prezidont dunajske | velebanke, se lepega dne po daljši od- sotnosti pojavi nenadoma z avtorn pred-banko, prišel je naravnost iz Amerike. Takoj je ves aparat na no- gah; od banenih direktoriev, proku- ristov, stenogral'inj do bančnili slug. Nov, ainerikanski duh zaveie po vseh bancnih prostorih; kar ni suosobnega za delo mora proč. Zacne se nov si- stem, sistemi neunxornega dela. Prva žrtev toga sistenia je privatna prezi- dentova tajnica, ki je po mnenju pre- zidenta »kot ženska uporabliiva moč«, a ni uporabljiva kot delavna moc1. Pu- der in »lipenštift« ne spadata v ta sistem. V času »cišcenja« in odpuščanja vseh neuporabljivih modi iz banke, se priplazi tiho, neopazeno »Cerkvena mis«, kateri je delo življenska potreba. Mala, a energična si hoče priboriti vsaj prilicno živiljensko e'ksistenco. S svojo naivno drznostjo, s svojo od- ločnostjo vzbudi zanimanie predsed- nika tako daleč, da jo slednii nastavi za svojo privatno tajnico. Vsa vzhi- čena teles oni ra takoj svoii ubogi ma- mi, da je dobila mesto. telefonira tudi trgovcu, pri kateremu kupujejo živi- la: »Posljite mami talkoi 10 kg moke, 10 kg sladkorja ltd., itd. . . .« Drugo in tretje dejanje se dogajata v Parizu. Mala miška ie šla s svojirn predsednikom v velemesto, kjer skle- nejo sijajno kupčijo . . . Miška je de- la la noc in dan in prejme zato lepo nagrado, tako lepo, da se ji o tem ui niti sanjalo. V veselem razpoloženju, gre delo izpod rok, v veselih. zabavnili, zanimivili prizorih se vrste pred na- mi zanimive stvari, katerih za danes se ne izdamo, ker nocemo publike, ki bö v petek zvečer posetila gledališče, prikrajšati za par lepih uric. Qomace vesti. d V petek, 2.1. t. nt. ob 20. uri vsi v (jledalüve, v fjlertalisce k »Cerkveni, in 1st« in ne bo nam zal. Ker se vrši ta predstava v korist »Udruzenja mari- borshih Igralcev« je naša dolznost, da do zadnjeya kotička zasedemo yleda- lm:e. To bo tudi zculnja vredstava v letmnji gledaliiki sezoni. d Visji tečnjui izpit na drz. realm guimuziji v Celju se je vršil t>od predi- sedstvom min. odposlanca g. dr. Jos. Pipenbachierja, difektorja v p. v Ljul>- ljani od dne 10. do 18. iunija. Pri- javilo se je 14 kandidatov in 1 kan- didatinja. K ustnieneiiiu izpitu, ki je sledil pisnienemu dne 17. in 18. juni- ja, je bilo pripuscenih vseh 13 kan- Oče Kondeiik in zeDinÜejuara Ceški spisal Ignat Herrmann. 69 Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko Svetina. Pepica je prebrala in je podala pis- mo mamici. j »Poglej., kaj Vejvara pise. Ti si mu kaj rekla, kaj ne?« ' j Gospa Kondelikova je zgrabila ; pismo, prebraJa, in kakor da bi sef šlo j za snirtno prisego, je o^govorila res- no, z globökijn glasoin: >Jaz, da sem mu kaj rekla? Niti bescde! Za božjo voljo. to ie otrocji. ! Kdo pa naj se jezi? Na ßospoda Ha- I vrdo — da, toda na njega . . . !« ! >J<.aj naj storim?« je vprašala Pe- | pica malod'usno. I »Kaj naj storiš? Takoj mu cdpisi, naj pride sigumo ... da smo že dav- i no na to pozabili.« Pepica je sedla in je s tresoco roko napisala na moder listič. kakoršne je tupatam pošiljala Vejvari. sledeče be- i sede: _ j »Dragi Jjubcek! Zelo bi me užalosti- j lo. ako In ne pri&li, in zelo bi užalili j mainico. Kako vam je le moglo priti i kaj takega na mdsel! In danes je tako | lepo in pojdemo na sprehod, in kar j se tiče včerajšnjega dneva. ne mislimo i na ono in zelo bi bila huda. ako ne bi prjsli in zboleti ne smete. Havrda je prismojen cJwek in Malka, ni prav nic na njega Uuda in če ne bi napra- i vil tega. tedaj bi bilo vse zelo krasno. L'oljnbljain Vas in ostajajii i Vaša odkritosrena vPepica.« ; V zvezi stavkov je bila Pepica sla- : ba. tcda o tem ni niti vedela, hitro je list, zganila, dala v kuverto in jo je iiotela že zapečatiti, ko jo iu mati za- držala: ! »Pocakaj, jiunca! Ta clovek lahko j Vizame s seboj ono š^katljo — in po- i tem irna cela stvai- liopolnoma dru- j gacno iice.« i »Adi si jo pripravila?« ie vpražala | Pepica. ! »Seveda! Vceraj na večer sem jo krasno zavila. In pripiši mu o tern par vrstic.« Gospa Kondelikova je hitela v spal- | nico, po prstih, da se no bi soprog | I'strasil in urezal z britvi.io in v tre- | Tiutku sc je pojavila s podolgasto | škatljo, prevezano z rdecim, svilna- | tim trakom. : Kje pa so kaki stari časopisi?« je l rekla hceri. j Pepica je izvlekla nekie izza skri- I nje veliko pölo papirja in obe sta skrbno in z vso, tega se tikajoco zna- nostjo, »katljico zarili in io zvezali. Vso skupaj je bilo sicer kakor veli- kanska, zvezana štruca. ztikaj znano je, da so dame pri zavi.ianiu sploh ne- rodno in da do srnrti ne spravijo sku- paj zavitka, ki bi bil manjši od njih siimih. Potem je skocila Pepica zopet k mizici, obrnila je list in je na drugo stran pripisala: »P. 8. Dragee, tu Vam z mamico pošiljavi običajni dar kot ženinu in upavi, da jih zdravi raztrgate in do- bro porabite. Sama sem jih šivala in ono vezeno sem sama vezla in to si vzernit-0 pri poroki in pridite g-otovo. Vasa odkritosrena V.« ^alepila je kuverto, gospa Kondeli- kova je vzela zavitek in pismo in je šla v kuhänjo. »Tako. mož«', je rekla res no slugi, »tole pismo in ta zavitek oddajte go- spoilu Vejvari in recite, da ga po- zdiavljtMno. Nesite mu to na stano- vanje. Saj l>o še doma, kaj?« »Prosim, milostljiva gospa . . .« »In tu inmte za pot.« Gospa je stisnila postreščku denar in mož je zginil s svojini bremenom. :;To je otrocji clovek n i do 14 kff. Najvec- jega, ki je telital 14 kg, je ujel gosp. Perisich, 4 velike komade od 9 do 12 kilogramov težke, pa je ujel g. Adolf Schmidt. Lani je bilo izdanih 17 knrf za sulčji lov, letos pa do 5. .junija lo 5, drugiih ribiških kart pa 85. d Cieljskemu Olepševalnemu dru- štvu vsa cast radi zares prelepe uro- ditve nasadov okrog kolodvora. Ti cvetlični nasadi napravljaio na tujca, ki pride v naše mesto. kar najprijet- nejši utis. Društvo zares mnogo dela in žrtvuje, zato pa zasluži tudi od ob- činstva obilno podporo! GOSPODJE se morajo dines ravno tako kakor dame ravnati po modi in svojc potrebščine turn ku- povatl, kjer je izbira vclika, kvnliteta dobra in cenc nizke. Fredno si n.ifoavlte klobuk, slamnik all Ccplco, oqlejte si vclikansko zalogo v veletrgovinl R Stermocki, Celje, kjcr doblte pokrlvala po slcdcCih iiizklh ccnah; klobuk navadni volneni 56 Din, boljSi 70, modni 88, finl v vseh inodernih bnrvah 110, iz zaieie dlakc 180, lovskl 78, fantovski 55, slamnik 20, 30, 36 in 60 Din, za fante 17, de- Lkllce 12, Ccpicc 31, 34, 40. 52 in 69 Din. Nakup neprisiljcn. To zaradi bolezni in mož si ne poželi druge žene. No, pri Vejvari bi ne bilo treba niti tega . . .« Pepica se je obrnila. Sai je imela klopčič niti že davno shranjen — te- ga ne zgubi. Gospa Kondelikova je pogledala na hčer materinsko nežno in ie rekla z mehkim glaso.m: »In pr| tej priložnosti ti zopet po- lagam na srce„ Pepica: Veivaro spo- stuj, on bo dober mož. In veš, potem ne misli več, da sva ti midva prva na svetu. Verno bodeva stala ob vajini strani, nikdar te ne zapustiva — toda prva oseba bo tvoj soprog. On je ka- kor oče, kakor mati — prvi po Bogu. Seveda, ako je dober mož! In ako hi prišla k meni s k^kim očitanjem, mo- raš to prej desetkrat premisliti in pa molcati. Ako poravnata stvar sama med soboj, potem je kakor v grobu in zopet je dobro. Veš, niož dobro cuti, ako ga hodiš tožit, čeprav inu nihče tega ne pove. Jaz se ne bom vmesavala med vajine zadove, jaz dam tebe nje- mu, potem pa moraš sanm skrbeti in se truditi, da si bodeta dobra. Le no- bene razprtije, Pepica. Nobena stvar se tako lahko ne izprevrže. kakor žre- be in mož . . .« »Maimica, saj vem . . .« ie odgovo- rila Pepica in je gledala skozi okno. »No, saj ti bom še povedala, kar moraš vedeti«, je končala gospa Kon- delikova. ---------------------------------— d Iz okolihkvQü občinskeaa sveia. Clan okol. obč. sveta g. Ciril Böhm je bil obveščen od okrajnecra glavar- stva. da jo razresen funkcije okolišk. občinskega ödbornika. Pride DEÜiCfl ORLEÜNSHfl d Okrožni kmettfski urad y Qelju., Kakor citamo v »Slpvewü«-, '¦ ima okrožni kmetijfiki urad v Celjü rednc uradne ure za stranke vsako sroijo od 8. do 13. in od 115. do 18'. ure. Ob'a're- " ferenta, g. inž. Oblak za živinovojo in g. inž. Dolinar za hmdjarstvo sta pa .'trankam na razpolak'G tudi dr'?ge delavnike, ako sta doma. V huieljar- skih zadevah, vkolikor se ticejo ob- lasti, se naj stranke obračaio samo na okrožni kmolijski urad v Celiu. Mesttni kino Celje TZ petek 251., soböto 22., nedeljo 23, in pon- SENZACIJA! deljelc 24. junija SENZACIJA! Kaczmarek Velika vojaška komcdija v 6 dejanjih. — V glavnih vlogah najboljši nemški igralci. Film prekaša vsg Š vej- kove filme. — Naj ga nobcden nc zamudi !!! d Končni izpiti na drz. dvorazred- ni Irgovskl soli v Celiu fcio) se vi, da se udeleži ' plesa v kar najlepšem številu. Osebnih \ povabil se ne bo razpošiljalo. — Od- bor. d Pristen m-alinovec, citronado in oranžado ter vse vrste zdravilnih ozi- ! roina mdneralnih voda ima v zalogi tvrdka: Anton Fazarinc, Gelje. g. Alojz Zupnačič, delavec v Laškem, servis za pivo Julij Podlistek, trgov- ski vajenec v Laškein, šunko g. Franc Dirnberger, Ostrožno 54. d Urn Hi so v Celju in okolici: 17. junija v Polulah 73-letni g. Martin Zernljak, tajnik celjs'kega okrajnega aastopa; 18. junijia v Gretu pri Gelju trgovski nastaVljenec g. Stanko Kolar v starosti 25 let; 19. iunija v bolnici 8-letni Oskar Leskovšek. sin rudarja iz Velenja. Pride DEIItCA QRLE9NSK9 d Koroški pevski zbori v Sloueniji. Kakor cujemo, posetijo letošnjo jesen koroški pevski zbori, ki so pred nekäj tedni priredili velik koncert v Borov- ljah, tudi Slovenijo in sicer predvi- doma Maribor, Celje in Lj«ubljano. Drage goste že sedaj iskreno pozdrav- ljanio in prosimo, da nas swuriio ob- iscejo! d Popravila gramofonov izvršuje Anton Lečnik, Gelje, Glavni trg. 333 d Drž. deska mebčanska sola v Ce- lju. Vpisovanje v I. razred bo v pon- deljek, dine 1. julija od 8.—12. ure. Sprejemajo se ucenci, ki so uspesno dovršili 4. šolsko leto. S seboj naj pri- nesejo »Izkaz o šoLskem napredku« ter krstni list. Pri vpisovaniu je pla- čati vnaprej 20 Din za zdravstveni fond. Kdor pa želi biti oprosoen te takse, mora predložiti ubožno izpri- čevalo, izstavljeno od davene oblasti, ki ne sme biti nad eno leto staro. — lstega dne bo tudi vpisovanje za licen- ce II., 111. in IV. raareda. Tudi ti mo- rajo plačati 20 Din oziroma predlo- žiti ubožno izpričevalo. d Cvetlični dan drzavne krajchwe zamte dece in mladine v Celju je prav dobro uspel. Odbor si šteje v pri- jetuo dolžnost, da se vsem, ki so pri- pomogli do lepega uspeha cvetličnega dne, prav ijskreno zabvalsiuje. Pred' vsem gre iskrena zahvala ge. Logar- jevi in gdč. šol. upraviteliici I. Zu- ])anci€evi, ki sta vodili celo akcijo cvetličnega dne. Nadalje srčna hvala gg. vrtnarjem: Jelovšku. Hilingerju. Kokosiiiüku in Zdenku za podarjeno re slepo cvelje. Končno pa se zahva- ljujemo vsem deklicam. ki so s tako vnemo hi ljubeznijo ponuiale cvetje. Zatorej še enkrat vsem in vsakemu v imenu uboge dece src-na hvala! — Ol- bor. d Tombola Uäruzenja vojnih inva- lidov v Celju se vrši nepreklicno due 30: junija t. 1. ob 3. uri popoldne na Detkovem trgu v Gelju. Z ozirorn na dobrcdelni nam en te prireditve se vsa cenjena celj.ska in okoliška javnost prosi, da pridiio posega po tombol- skili sreokah, ki se dobijo v predpro- djiji v vseh celjskih trafikah in pri raznasalcih. Ne pozabite, da boste z zrtvovanjein 3 Din podprli najbod^ nejše žrtve svetovne vojne, s srečko pa v najsreen^jvsem slucaju dobili enega izmed glavnih dobitkov, ki so razstay- ljoni v izložbi g. M. Joseka, Glavni trg. Vasa naklonjenost pa ostane v neizbrisnem spomiinu med nami! d Seja celjsket/a obcinskegu sveta se vrši v pondeljek, dne 24. junija ob 18. uri pop. Na dnevnem redu so po- ročila raznih odsekov in nadomestne volitve v odseke. d Zglasltev vojnih obveznikov. Mestno županstvo poziva vse v mestu Celju bivajoče vojaške obveznike roj- stnih letnikov 1879 do 1908 in sicer ne giede na pristojnost, ki se čutijo vsled bolezni ali drugih hib za vojaško službo nesposobni, istotako vse one obveznike zgoraj navedenih letnikov, ki po letu 1921 še niso položili iz kateregakoli vzroka predpisane vojaSke prisege zvestobe Nj. Vel. kralju Alek- sand(u 1., da se zadevno osebno zgla- sijo do vključno 6. julija 1929 (izvzemši nedelje in praznike) pri podpisanem uradu v sobi St. 14, i. nadstropje med uradnimi urami, t. j od 9. do 12. ure dopoldne. Radi prisege se morajo javiti tud vsi oni, ki so med vojno ali po vojni od vojaških preglednih komisij spoznani sposobnim ter oproščeni služ- bovanja v vojski po poklicu ali kot hranilci itd. Utotako se morajo zglasiti vsi biv§i rezervni oficirii, ki so bili kot taki sprejeti v na§o vojsko. Razven zgoraj omenjenih letnikov, se morajo prijaviti tudi obvezniki rojstnega letmka 1898, ki so bili dosedaj začasno ne- sposobni. Nevednost o tern razglasu ne opravičuje. d Mestni kino Celje. Petek 21., so- bota 22., r.edelja 23. in pondeljek 24. junija: »Kaczmarek«. Briljantna vojaška kornedija v 6 dej. V glavnih ulogah najboliši nemški igralci. Ta film prekaša vse Švejkove filme. Prednaznanilo: »Devica Orleanska«. Največjl in naj- lepši film sezone. d Iz davčne službe. Premeščen je davčni kontrolor Ivan Bonačlč iz Krške- ga k davčni upravi v Celju. d Uspeh ravnatelja Sancina v Gradcu« Te dni se je mudil v Gradcu na povabilo tamkajšnjih glasbenih kro- gov ravnatelj celjske Olasbene Matice g. Karl Sancin, ki je imel tamkaj za- nimivo muzikalno predavanje, zvezano s praktičnem izvajanjem klasične in moderne vijolinske literature. Ob tej priliki so bile pokloniene g. Sancinu krasne gosli, ročno delo mojstra AI. Palfnerja v Gradcu. d Iz šolske službe. Imenovani so v osnovnošolski službi za učitelje gg. Babnik Josip v Šmarju, ZavrSnik Al- bin v Hrastniku, Uran Josip v Novi cerkvi, Salberger Bogomir v Trbovljah in gdč. Roza Perčič v St. Rupertu pri Celju. d Zgube in najdhe. Z g u b i 1 a je gdč. Regina Jelen, Polzela 83, zlato zapestnioo, vredno 350 Din. — N a j - d e n a je srečka drž. razr. loterije 18 kolo, 1. razred št. 066.404 — B. Ja- viti se je na policdji. PridLe DEÜICfl QBLEaHSKa d Pevski koncert v Laskem. Kakor | smo zadnjič kratko javili, priredi »Geljsko pevsko društvo« v nedeljo, dne 23. t. m. ob 16.30 uri v zdraviliški dvorani kopališea v Laškem koncert. Spored vsebuje v prvem delu umetne pesmi naših najboljših skladateljev. E. Adaniičeva »Molitev pastirckov« in dr. A. Schwabovi »Zvomovi« sta ucin- kovita in polnozvoena mešana zbora. | E. Adamičev ženski zbor »Ave Ma- ri ja« in St. Mokranjčev ženski zbor »Bolno čedo« s so])ran-solom kažeta §^v 49 »NOVA DOB A« Stran 3. Si H vam prihrani denančasindelo. Razpežava v kraljevini SHS Fran Ks. LeSnlk, Maribor, Cankarjeva ul. 26. mojstrs'ko tehniko skladateljev. A. La- jovčev mešani zbor »Medved z me- doni« predstavlja eno najniodernejših skladb, ki zahteva višek rutine pevske- ga zbora. Al. Krsteva bolgarska »Što mi ne clohoždaš« je skladba z orijen- talskim obeložjom in uc-inkuje svoje- vrstno. Vrhuncc pevske tehnike zbo- ra zahteva E. Adamičeva »Moravska narodna«, ki v mogočnem koralu za- ključuje tragedijo obupanega dekleta. Drugi del vsporeda vsebuje ruske, hr- vatske in slovenske narodne pesmi, koroske in prleske motive, slednje s spremljevanjem hannonike. — Opo- zarjaino p. n. meščanstvo v Laškem in vse prebivalstvo v okolici. da poseti to prireditev, ki bo nudila tako raz- vajenim, kakor priprostim poslušal- cem obilico lepega in zdravega glas- benega užitka. Tudi Celjanom so nudi prilika posetiti ta koncert. ker imajo najugodnejšo zvezo z vlakom ob tri četrt na 4. uro in za povratek ob 8. uri zvečer. Vstopnina je taka, da si zamore vsakdo privoščiti velik užitek za cenen denar. d Poravnava. V konkurzu Ivana Javorška z Gomilskega se je sklenila 25% prisilna. poravnava. d Špedicljo, carinsko posredovanje protokolirane tvrdke Franjo Jošt v Celju izvršuje po svojih ekspožiturah pri vseh carinarniaah vse uvozne in izvozne carinsko - posredniške posle, oskrbuje reklamacije, daje nasvete, po- jasnila itd. ter se za točno in najce- nejšo izvrSitev interesentom najbolje priporoča. Industrijalci, trgovci, obrtniki in posamezniki. ki dobivajo iz inozem- stva carinske pošiljke ozir. ki izvažajo kakoršnokoli blago, naj se poslužujejo te solidno domače carinsko-posredniške tvrdke ter sporoCajo svoje želje in vprašanja na pisarno v Celju, Aleksan- drova ulica 4, kjer dobi vsa potrebna pojasnila in informacije ustmeno in pismeno, d Najden mrlič. V sredo so našlt blizu Sp. Poljskave truplo nekega ne- znanca. Identiteta zagonetnega mrliča tamkajšnje oblasti niso mogle ugoto- viti. Je srednje postave, 35 do 40 let star in kmetsko oblečen. Pri njem so poleg manj važnih papirjev našli ra- čunski lisiek tvrdke Pugeij in Rosmann v Mariboru. Vzrokov nesreče ali zlo- čina niso mogli ugotoviti. Najbrže gre za samomor. d Dvojni nmor v Mostah pri Ljub- Ijani. V sredo je doslej Se neznan morilec ubil v Mostah pri Ljubljana vdovo, posestnico in mesarico Marijo Zöchbauerjevo in mesarja Andreja Bi- tenca, s katerim je živela v skupnem gospodarstvu. Umor je izvršil z me- sarskim tolkačem, s katerim je razbil ubogima žrtvama glave. Strašen umor je izbudil v celi okolici veliko sen- zacijo. d Takse za privatne Izplte v me- Sčanskih šolah. Ker zahtevajo novi predpisi o izpitih privatnih učencev na meščanskih šolah od uCiteljev več dela in napora in ker tudi delj časa trajajo, je prosvetno ministrstvo odredilo, da morajo plačevati privatni učenci na meščanskih šolah učiteljem sledeče takse: predsedniku in stalnemu članu izpraževalne komisije po 60 dinarjev, upravitelju, ki vodi administrativno stran izpitov, 40 Din, učitelju, ki iz- prašuje, 40 Din, za pismeni izpit 25 Din, za izpit iz prostih predmetov 25 Din, za dopolnilni izpit pri prehodu učenca iz kake druge v meččansko šolo od vsakega predmota, izkaterega polaga izpit, 80 Din. Učenci, katerih roditelji ne plačujeio nad 30 dinarjev neposrednih davkov. kakor tudi učenci siromašnih invalidov, so brez izjeme oproščeni taks. d Nočno lekarniško sluŽbo v Celju ima od sobote, dne 22. t. m. do petka, fBvi $ P^rs i laoin in ravnaj pravüno! Ie slew zeh ctws\avtiof leda vaino: - it Raztopi Persil v mrzli vodi. Nopravljeno rczto- pisio vlij v hold napolnjen z mrzlo VO0O- Perilo rahlo vlagaj in pusti, da počasi zaure. '•'i uro kuhati zadostuje. Potem dobro izperi najprej v toplt in za- tern v mrzli vodi dne 28. t. m. lekarna »Pri Mariji po- niagaj5» na Olavnem trgu. d Gasilno društvo v Celju. Teden- sko službo ima od nedelje, due 23. t. m. do sobote, dne 29. t. m. I. vod pod poveljstvom g. Emerika Berne. d Umrl je v Pragi te dni upokojeni vojaski super!jor g. Jakob Tajek, ki je deloval prod vojno dolira leta kot vojaški duhovnik v Mariboru in je iinel med Slovenci mnogo prijateljev in znancev. N. v m. p.! d Cene za seno in slamo v Maribo- ru. V sredo so je prodaialo seno in sluma v Mariboru: seno do 8()—100 tlimirjev, slama po 55—70 dinarjev. Dovoz in kujK'ija slaba. 6ari planin pridejo do polne umetniške veljave samo s prvovrstnim zanesljivim fotomaterijalom, katerega imate v zalogi edino-Ie v »special - turist - foto« drogeriji CENTRAL -- Vrtovec, Celje, Kralja Petra c. St. 19. 8-20 d Moderno in tomo kuhinjsko uro, katero potrebuje vsaka kuhinja, do- bite najceneje le vvi:Anton Lečniku, Celje, Glavni trg, urar, zlatar, optik. d »Avtobus« rnesta Celie. (Itazpis.) Upravni odbor »Avtobusa mesta Ge- drzavljani; 2. vojaščine prosti; 3. ne- Prosilci morajo: I. Biti jugoslovanski državljani; 2, vojaščine prostis 3. ne- oporečnoga vedenja; 4. telesno in du- ševno sposobni; 5. biti morajo izuee- ni mehianiki in izprašani šoferji; 6. imcti morajo najananj 2^-letno prakso. Placa po dogovoru. Prosnie, oprem- ljene z dokazili za zahteve pod 1. do 0. je vlagati do 24. t. m. pri upravnem odboru »Avtobusa mesta Gelje« na jnestnem magistratu celjskem. Gelje, dne 17. junija 1929. — Predvsednik upravnega odbora »Avtobusa mesta Gelje«: v. z. Posavec s. r. 415 d Vaši sopropi izkažete veliko uslu- go, ako ji rajzložfite važnost pranja perila samo s sajmodeluiöcim pral- nim sredstvom »Persil«, ker si na ta naein obrani zdravje in oerilo. d Kdo proda daljnogled »Zeis-trie- der« z etuicin. BinokeL mora biti še dobro ohranjen. Kupec v Kersnikovi ulici št. 8, I. nadstropje. desno. d Kupujenw stalno razna zdn'avil- na zelisča. lepo v senci nosušena, brez korenin: kakor arnikovo cvetje — osmukano, tavžen.t rože v sredini po- rezane in brez korenin, linovo cvetje. ajbisevo perje itd. Pošljite vzorce z navedbo množine na Drogerijo »Sani- tas«, Celje. 419 d Zahimla. Oclbor drustva nižjih poštnib in brzojavnibi uslužbencev v Golju, se tern potom iskreno zahva- Ijuje vsem darovalcem. lei so prisko- cili ob priliki tombole dne 16. junija 1929 z razninti podporaiWi drnštvu na pomoo tor na ta nacin omogočili, da se je tmnbola veličastno vršila. — Tombolskili kart se cenj. občinstvo ni posebno posluževalo, to pa. v glavnem vslcd teiga, ker je rav.no ta dan bilo ])ar vecjili priroditev v Geliu in oko- lici. Torej še enkrat iskrena hvala vsem! Priporocamo se pa za nadalj- njo naklonjenost. 424 d Zndusnice za Stjepanom in Pav- lom Radicnem ter dr. Basaričkoni so< | se vrsile veeraj po vseh vecjili hrvat- ! skill krajih. Posebno slovesne so bile v Zagrebu; udeležili so se iih poleg premnogih odličnjakov skoro vsi po- slanci bivše KDK z dr. Mačkom na čelu. Do kakega indiclenta ni došlo nikjer. d Strela je udarila v pondeljek i>o- poldne okrog pol 2. ure v crospodarsko poslopje posetnika l^otteria na Lopa- ti pri Celju. Vkljub hitri pomoči ga- silcev iz Celja, Babnesa in Levca so gorljivi deli poslopja z nekaj orodja /jgoreli. d Promocija. V soboto, dne 22. juni- ja 1929 bo na ljubljanski univerzd doktorska promocija gosp. inženjer- ja Franja Kccevarja iz Kamnika. Mladi inženjer, naš rojak in zet tu- kajšnje narodne rodbine Franjo Jo- «tove, je z odJiko maturiral na celjski gimnaziji leta 1921. Telnuione študijo je absolvirnl na univerzah v Ljublja- ni, Varšavi in v Brnu, kjer je dosegel istotako z odlifco leta 1920 inženjersko diplomo. Po dovTsenih visokošolskih studijab služ])uje ves čas kot šef ke- mičnega laboratorija državne baru- tane (smodnišnice) v Kamniku ter se kot strokovnjak i znanstveno udoj- I stvuje v raznem strokovnem časopis- ! ju. Vrlemu narodnjaku iskreno časti- tamo! d Dravinjska podruznica Sloven- sttega planinskecfa drustva v Konji- cah je kupila od dedicev Josipa Win- terja v Zrečah koco na Posku in jo preureja v turistovsko zavetišce. To bo sedaj najvišja koča na Poborju; j leži namreč 1382 metrov visoko. Ko- ča bo stalno oskrbovana in se bo otvo- rila 15. av,gusta. Z'asilna oskrba se nudi turistom ie sedaj. j d Auto zavozil v vlak. Veeraj zju- i traj je zavozil auto g. inž. Remica iz Dupljice pri Kamniku mi zelezniš- kem prehodu med Žalcem in St. Pe- trom v Sav. dol. v tovorni vlak. ki je vozil iz Gelja ])roti Št. /Petru. Auto, lep Mercedes-Benz, ie skoro cisto raz- d'ejan, dočim se potnikom ni ničesar posebnoga zgodilo. Ker zavira hmelj razgled po progi, bi se že na tern me- stu morale napraviti zatvornice. d Fiazpisana je sluzba sekundärija na javni bolnici v Ptuju. Prošnje do 8. julija komisarju obi. samouprave v Mariboru. d Razstavo kuncev prirediio v Ptu- ju. Otvori se 28. t. m. in bo trajala tri dni. Gostilnicarjem priporocamo, da si žigosajo steklenice sami. Jedkovica za pisanje na steklo se dobi v drogeriji San it as, Celfe, Aleksandrova cesta 5. d Žlka je tekoči kruh. Pozorno pre- čitajte navodilo, ki je pridejano vsa- kemu zavitku Žike, in prepričali se boste, kako velik uspeh je mogoče doseči z majhnimi stroSki. 421 Rnhstmn čiJJ za ^elodec in nilKIUrini čiščenje krvi, uspešno sredstvo proti debeljenju, slabi prebavi, ha- bituelne obstipacije. Dobiva se v vseh le- karnah. Proizvaja lekarna ARKO Zagreb, Ilica br. 12. Smoter prirodnega življenja. >Skavtizem je pokret mladine za mladino, ki hloče potom življenja v prosti naravi vzgojLti iz sebe telesno in duševno zdrave in koristne člane eloveške dfužbe.« Tako se glasi en del definicije skavtizma. 5 in vseposod Klima ..... ! I ! Azi .i a I ! ! ! A.r r ika ! ! I i ! An# ri^Miin Vvvvavs« ? i alia! ! »Evropa! ! JAsija! ! ! «Afrika! l'lIJ^^^C^0 Ija! ! !Afrika! MS! !Amerika! ! !l^^t^VQ- n, ^oO^'*' I I ! Afrika!! ; i j JAaerikaJjlI^^oir %eV& Ara^i^* "-I______ ¦'¦ vs ^ ¦ ¦••'•" '- • j_L_L ? ^JV<^_' '>• « f « J ' 1 « 5^'^*?^^ Stran 4. »NOVA DOBA« Štev. 49 p E R I L. P E I L O za gospode in dame izgotovljeno in proti naročiiu, pietenine, nogavice, žepne robce. podveze itd. m v jpi i zb ir i. Čipke Vezenine Ročna dela Pr< dišskariia Nizke cene! Solidna postrežba! I A. HtuTnliim« di.vjakom, Ikd sicer ne zna pisati, pozna pa zato vso divjo naravo, vse živali in rastline, vse gozdnc glasove in §11 me, vse pri- rodno pojave, vsako sled, vsako stezi- co in ki se bojuje z medvedom, oboro- žen le z lokom in, puščicami. Skavt dela kakor vsak d!rug civili- ziran clan človeške dxuzbe. skavt dela v soli in doma, na cesti in v uradu,, povsod1 vrši skavt dolžnost človeka. Mod tern pa, ko drugi ljudie po dovr- šenem prvein delu svoiih dolžnosti pozabijo, da so ljiidje. da so bitja, vze- ta iz prirode ter si isceio odmora in pocitka v gostilni, kavarni in baru. izvršuje skavt tudi druco polovico svojih dolžnosti s tern, da poliiti von v prosto naravo, da so uinakne mest- nim zidovom, prahu in jetiki ter s tem ohrani svoje zdravjo in živlienje sebi in drugim. In sedaj še vprašaš, kaj jo smoter ]irirodnega življenja ? Pojdi v gozd, poslušaj naravo, ki te .poueuje in kateri si se cdtecnil v last- ;¦: no škodo in mir s tüboj! Starši, prijatelji in vsi tisti, ki se zanimate za taborniški pokret, obišci- 1'.' 23. t. m. tabor skavtov v Levcu. da spoznate veliko idejo skavtizmia. Železna Pest. Gostilsia W. Šup@i°^ei* na Lopaiti 7-10 Vljudno se priporočam cenjencmu qbcin- stvu za obiske. Nudim prvovrstna štajerska vina, kakor ljutomersko, virštanjsko ter sve- že pivo in pravi pristni sadjevec. Jedila : dobre domače klobase, svinjsko prekajeno meso in dobre šunke, Z ozirom na to, ker je tukaj stara znana vpeljana gostilna, ter nudi obenem lepa veranda krasni razglcd kakor tudi solidna postre2bü, se najvljudne- je priporočava ____________________________»JNUVA Odda se lepa meblovena soba s hrano in celo oskrbo. Naslov v upravj, Dobro motoFRQ holo s prikolico, poceni prodam. 8 HP, 3 brzine. Cene Din 11.000. Ogleda se v mehanični delavnici R. Perdan, Celje. iz vseh rudnikov prvovrsten dobavlja in do- == stavlia trgovina Franio Jost, Celje, Aleksandrova ul. 4 Hisa (vila) z velikim, ograienim vrtorn, na prodaj ali se zamenja z hišo v mestu z do- plačilom. Kramer, Lisce 42. Carinstto posrEdosanie, Spedicijo in vse v stroko spadajoče poile oskrbuje pri vseh carinarnicah toCno in najceneje ter se priporoča protokolirana tvrdka ^ranjo JoSl, Celle Aleksandrova ulica 4. Svetovno podjetje i š č e agilnega zssiopnika za mesto Celje (za obisk privatnih strank) veščega slovensWega in nem- škega jezika ter trgovsko izobraženega. Ponudbe poslati na upravo lista pod »Agilen in matljiv«. 2 2 Najnovejsi mc?deS5 D. K. W. motarcDkai po 200, 300 in 500 ccm so došli v zalogo. Povoljni pogoji plačanja. Generalito zastopstvo za SHS Opšti Trgovački industrijski Koatoar Bcogvad, Raičcva 12. Zahtevajte prospekte »MOTO«. Prazsi» sob» v novi hi§i, oddaljeno 10 mi nut od mesta, se odda brezplačno i'i dobo 2 let dotičnemu, ki posodi Din 6000'—. Naslov v upravi lista. 2 2 zdrav, s primerno žolsko izobrazbo, se sprejrrie v manufakturni in modni trgovini MiloS P.^eničnik, Celje. 2-2 ¦mnrrdwsiiihiM w a iff* ^—«m«iMMmt.i» ^aaa ¦¦——^— \ EE3!S3B^Sl IS I WaBULJiial üaeS Sal BffBSBlIBB¦ " Oglasujte! VABILO na Celjske posojiinice d, d. v Celju ki se bo vršil due 9. julija 1929 ob 17. uri v sejni dvorani Celjske posojiinice v Narodnem domu v Celju s sledečim dnevnim redom: 1. Zvišanje delniške glavnice. 2. Sprememba pravil. Kdor se hoče udeležiti občnega zbora, mora v smislu družbenih pravil položiti najmanj 5 delnic po Din 100*— pri blagajni Celjske posojiinice d. d. v Celju in sicer najkasneje 3 dni pred občnim zborom, na kateri dan se zaključi seznarn delni- čarjev, kjer jim je le-ta za vpogled na razpolago. Upravni svet. i____________________________________________________________________________________________________ Kontoristinja zmožna slovenske^a in ne»n.*kega je- zika v besedi in pisavi, se išče za vcčje podjetje v Celju. Pismene po- nudbe na upravo !isr? "no znlžanel ^a OfTCFI If Ale^ --"— i,WAFFLNRAD« «¦• ^h^ ^b^AA *«< ^Qp s, ^p^ (S3P ysa uolesa s torpedo prostotekom in povratno stopalno i 12 mesecev earanciia Cena od 1600 Bin n.iprej. zavoro. Največja zaloga delov kolc-s in Sivalnih strojev po najnižjih cenah. Popravilz ¦ 6 ' «»#* tu^ih izdelkov strokovnjaäUo, hitro, dobro in ceno. S fL NEGER9 CeSfe^ O&sp^skai ufi^ea 32. ^^et^ ^ep ^üsk« deiavnica. ° 2 ^ -5 • w Sr > Z .-=."§•> 2 W -C 3 M - So 2 So. Kmetsha posojilnica za celjsfio oholico y Celju ___!_,____ ii iii— regietrtnvana zadruga r omejenc uavexo i^^mB—sss^^esa^B^BSB^^^^ Pisarna v Prešernovi ulici 6 (pi-ej Lasini dom) Hranilne vloge otoresluje po 6-8% čisilh, brez rentnega davka. A , i Sbs 2 S fl « "2 2* OS ft S Tiska in izdaja Zvezna tiskarna. — Odgovoron za LHtaiatelja, tiskarno in redaicijo MUan CiUtta t Ctlfrt-