309 NOVICE — Potrjen zakon. Presvitli cesar je potrdil zakon, kakor ga je sklenil deželni zbor kranjski glede uvedbe deželne naklade na pivo. — Umrl je v Krškem gosp. dr. Jožef Kersnik, c. kr. okrajni zdravnik v 43. letu svoje dobe. Umrli pokojnik, obče čislan kot zdravnik in rodoljub je bil brat deželnemu poslancu in notarju gosp. Janko Kersniku na Brdu. Bodi mu časten spomin ! — Sedma skupščina „Zaveze slovenskih učiteljskih društev* zborovala bode 4. in 5. septembra t. 1. v Novem mestu. Osnoval se je v Novem mestu posebni krajni odbor za to zborovanje, kateremu je častni predsednik ondotni župan g. Fr. Perko. Ta odbor pozivlje Novomesčane k sijajnemu vspre-jemu udeležencev, učiteljstvo pa vabi k najmnogobrojneji udeležbi — »Slovenske Matice« CIII. odborova seja bo v ponedeljek dne 5. avgusta 1895. leta ob 5. uri popoludne v mestni dvorani. Dnevni red: 1.) Naznanila predsedniStva. 2.) Odobrenje zapisnikov o CI. in CII. odborovi seji. 3 ) Poročilo gospodarskega odseka o hišnih poškodbah in popravah. 4) Poročilo književnega odseka o letošnjh društvenih knjigah. 5.) Poročilo tajnika. 6 ) Posamezni nasveti. — Krempljev spomenik se bode odkril s primerno slavnostjo dne 11. avgusta pri Mali Nedelji na Spodnjem Štajarskem. — Slovensko pevsko društvo v Ptuji priredi svojo letošnjo slavnost dne 4. avgusta v Ptuji. Brezdvomno se udeleže te tradicijonelne slavnosti pevci iz vseh delov slovenskega ozemlja v največjem številu Iz Lljubljane pohiti k slavnosti tudi. slov. del. pevsko društvo ^Slavec". — Politično društvo »Jednakopravnost« sklicuje na nedeljo dne 4. avgust* svoj javen shod v Idriji. — Občinske volitve v Tržiči. Dne 26. julija se je vršila zopetna volitev župana. Ker si je kapitalistična stranka 310 pridobila za prejšnjega župana A. L. Globotschnigga ednega pristaša stranke redu, je bil ta zopet voljen županom. Svetovalcem so pa voljeni sami pristaši stranke redu in sicer gg.; Jeglič, Euech in Goeken. Pri tem razmerju ne bo imel ravno lahkega stališča župan Globotschnigg. — Kočo na Velem Polju pod vrhom Triglava otvori dne 19. t. m. radoljiška podružaica slov. planinskega društva. Zanimivo je, da se bode ta slavnost vršila ravno ob stoletnici, kar je slavni naš Vodnik na Velem polji nočil ob hoji na Triglav. — Spominsko ploščo so slovesno odkrili dne 31. julija v Kropi bivšemu ondotnemu vrlemu učitelju gosp Marka Kovšci — Drugo sirarnico v Rovtah nad Logatcem nameravajo ustanoviti. Naročila na raznovrstni sir, katerega izdelujejo v prvi sirarnici so toli mnogobrojna, da se tem že ustrezati ne more. Katerega prijatelja kmetskega stanu bi ne veselil ta za Eovte prekoristni pojav! , — Vipavska železnica, čuje se, da vlada resno misli na to železnico in da predloži dotični zakonski načrt že na jeseni državnemu zboru. — Iz Novakov na Goriškem, dne 27. julija: Uprav sedaj vrši se po naših hribih in dolinah košnja, in spravljanje sena Kosci in grabljivke -- katerih kar mrgoli — se kaj odlikujejo po svojem petju in ukanju. Toda to bi že bilo, da nimajo ti vedno seboj onega škripač?j, ki zna stegovati „meh", potem se nori, pije in pleše celo noč, seveda tudi gospodar noče biti zadnji. V nedeljo večer 21. julija, so pijani leskovški fanti divjali po Davči, kakor zveri, da človek in druge stvari niso bile varne pred njimi. Poruvali so ograjo krog hiše, posestnika „Vrhovca" v Davči, gospodar prišel jih je mirit, v tem pa so gospodarja pretepli ter zdrobili eno roko, da sedaj trpi velike bolečine, in je v nevarnosti. V četrtek zjutraj peljali so žandarji v zapor pet teh „mojstrov", ki vse kar čez teden zaslužijo, v nedeljo in ponoči snedo. Le tako naprej! No vaški. ~ Vojaška bolnica in oskrbovališče v Ljubljani. Vojno ministerstvo je o tem perečem ljubljanskem vprašanji sklenilo konečno nastopno: Ker je garnizijska bolnica po potresu tako hudo poškodovana, da ni misliti na nje popravo, se bode zgradila na stroške vojnega erarja nova bolnica na prostoru, ki ga bode dala mestna občina ljubljanska. Vojno oskrbovališče pa ni trpelo toliko in bi se dalo zopet porabiti, ako se nekoliko popravi. Vojno ministerstvo je navzlic temu pripravljeno ustreči želji občine in prepustiti ta prostor proti temu, da mu občina preskrbi drug za zgradbo oskrbovališča primeren prostor. S tem je stvar načeloma rešena. Brez dvoma se bodeta mestna občina in vojni erar v kratkem zamogla sporazumeti glede novega prostora tako, da se bo z novo gradbo že prihodnjo pomlad lahko začelo. Tako bodo vendar zginila nelična poslopja bolnice in oskrbovališča ob Dunajski cesti in dala prostor lepšim zgradbam ondi. — Prostori za dekliške šole v Ljubljani. Ker so poslopja, v katerih so bile nastanjene mestna osemrazredna dekliška šola pri Sv. Jakobu in nemška deška in dekliška šola, vsled potresa tako poškodovana, da ni mogoče več v njih poduka nadaljevati, dokler se temeljito ne popravijo, od-nosno na novo ne zgrade, je mestni zbor sklenil za nastanitev dekliške šole pri sv. Jakobu kupiti od kranjske stavbinske družbe vzhodno novo zgrajeno hišo ob cesti na Eožnik, 2a nastanitev obeh imenovanih nemških šol pa za tri leta v najem vzeti poleg stoječo zahodno hišo kranjske stavbinske družbe. Ko bode redutno poslopje popravljeno, preseli se osemrazredna dekliška šola zopet tje, obe nemški šoli pa prideta v kupljeno hišo ob cesti na Eožnik. — Zavarovalnica proti nezgodam. Dne 15. t. m. vršile so se kakor znano volitve načelstva pri zavarovalnici proti nezgodam, katere delokrog se razširja na Primorske,, Kranjsko in Dalmacijo. Zastopniki podvzetnikov so bili izvoljeni : Gr. A. pl, Gaddum, generalni tajnik tehniškega zavoda ^ inženir vitez Finetti, podvzetnik in Eudolf Mangold, izdelovalec papirja. Zastopniki zavarovanih pa: inženir Emil Cimadori,, tehniški vodja pri nabrežinski vodovodni družbi in K Eiltting^ uradnik pri tiskarni Kleinmayer & Bamberg v Ljubljani. Namestniki zastopnikov podvzetnikov: Viljem Tonnies, družabnik tvrdke W. Tonnies v Ljubljani; Filip Supančič, stavbarski podvzetnik v Ljubljani in S. D. Mediano, industrijalec v Trstu. Konečno namestniki zastopnikov zavarovanih: Gustav Eeininger, nastavnik v arzenalu v Pulju ; Fran Kalmus, uradnik tovarne* A. Drelse v Ljubljani in Gvido Helmpacher, ravnatelj Lloy-dove tiskarne. — Parni mlin v Ljubljani, lastnina kranjske industrijske družbe, preneha s 14. avgustom t 1. za zmirom % delom. S tem dnem se odpuste tudi vsi delavci iz službe. — Tatvina. Iz poštnega voza, vozečega mej Idrijo in? Spod Logatcem ukral je nekdo vrečo s 500 gid. denarja. — V vodnjak je pal dne 24 julija 65ietni Anto» Janežič iz Žareč pri II. Bistrici in utonil Vodnjak je bil % deskami pokrit, Janežič je stopil nanj, a ena deska se zlomi in nesrečnež pade v vodnjak — Z gobami se je zastrupil v Predrtrgu pri Ea-doljici tamošnji 631etni posestnik Franc Kleindienst. Gobe sr je mož sam nabral, jih zavžil in umrl. — Razžaljenje Nj. Veličanstva. Te dni bila je pred tržaškim sodiščem tajna razprava proti 251etnemu kovaču Josipu Grdoviču iz Javorij, občine Podgrajske, obtoženemu ža-Ijenja Nj. Vt-1 čanstva in zasramovanja vere. Dasi se je obtoženec izgovarjal, da je bil dotični dan, ko se je bil pregrešil^ tako pijan, da ni vedel kaj govori, dokazali so svedoki, da je bil sicer opit, vendar pa ne pijan. Sodišče ga je obsodilo na 8 mesecev ječe. — Nadepolni dečaki. Dne 23. m. m. sol zaprli r Trstu 15letnega Torkvata Pertota iz Tolmina in ISletnega^ Ernesta Stalia iz Lošinja, katera so bili zasačili pri tatvini. Pertot je bil te dni obsojen zaradi tatvine, toda bil je še na svobodi, Stalio pa je sin znanega mednarodnega tatu Stalia. Kakoršen oče takšen sin. Nadepolna dečaka sta vlomila r družbi še treh drugih dečakov v skladišče tvrdke Dauch & Scheven v novem pristanišču, kjer je mlada tatinska družba ukrala okolo 6 kg kave, katero je potem prodala na grškem parniku „Thraki". — Grozna vročina je na Primorskem. Slednji dai> kaže termometer po 35o C. Po Krasu močno primankuje vode. — Oblak se je utrgal v Zagorju na Hrvaškem in napravil, mnogo škode V Lužaci je strela ubila kmeta^ Teodorja Pavi6a, ki je vedril pod senenim stogom. — Kraljica zaprta zaradi postopanja. Neverojetno, toda resnično. Stvar se je dogodila te dni v Parizu. Policijski' uradniki so namreč neko noč polovili po šetališči „bois de^ boulogne" 37 postopačev in šest vlačug. Med temi je bila 451etna avtentična kraljica Julija Bajon, rojena v okolici pariški. V svoji mladosti gnala jo je gizdavost in lahkomiselnost po svetu. Prišla je v Afriko, kjer se je kralj senegalski zaljubil v lepega dekleta ter jo napravil svojo ženo. Ko je kralj umrl. vladala je kraljica sama, dokler nista dorasla nje sina. Ta dva pa nista mogla beli svoji materi odpustiti, da je r njih rodbini mešanica. Oče bil je črnec, mati bela, sina mu-lata. Spodila sta svojo mater, ne da bi se bila dalje brigala zanjo. Siiota se je preživljala s prosjačenjem in se tako priklatila do Pariza. — Usmrtenje. V Stutgartu so usmrtili te dni nekega^ hlapca Mauta, ki je ubil druzega ilapca s sekiro. 311 — Samomor. Predzadnjo nedeljo zjutraj našli so v jedni sobi hotela „A1 buon pastore" v Trstu mrtvega tujca, ki se je bil tam nastanil v petek. Tujec se je bil prijavil za 261etnega Alojzija Pozzarellija iz Buj Na lice mesta došla komisija je konstatovala. da se je bil zavdal s strihninom. Pri samomorilci niso našli nikakoršnega pisanja, katero bi razjasnilo vzrok samomoru Kompetentne oblasti storile so potrebne korake, da se identifikuje oseba samomorilčeva. — Zaprti špekulant. V Parizu so zaprli barona Rus--sieresa, kateri je pognal vse svoje premoženje in potem poskusil več ljudi j s tem opehariti, da snuje veliko trgovino z ^vstralijskim mesom, ki bode donašala ogromne dobičke. — Razpok praharne. Dne 25 m. m. se je razletela državna prah.irna v Steyerlingu, V dveh letih je to sedmi razpok v tej praharni. — Dva sleparja je zaprla dne 25. m. m. budimpe-^tanska policija, ki sta skušala italijanske delavce oslepariti :2a ponarejene denarje Sleparja se imenujeta Alojzij Muniotti in Decarto, ter pripadata neki mejnarodni družbi sleparjev. v — Čuden slučaj. Lepa deklica Marija Petruska je bila nekaj časa blagajniČarica v Budimpešti. Pred nekaterimi meseci je pisala svojim starišem, da pride domu. Na njen dom prišel je res njen kovČeg, a nje pa ni bilo. Ko je le ni h\\o iu ni bilo, odprli so njen kovčeg in našli v njem njeno truplo. Policija sedaj poizveduje po morilci. Znanje je imela z veČimi moškimi v Budimpešti in mej tem upa policija najti morilca. — Nesreča na železnici. Dne 22. m m. dopoludne |)npeljal je 371etni voznik Jakob Kulot v Trstu, na svojem vozu pohištvo nek.'ga železniškega uradnika, ki je premeščen iz Trsta, pred skladišče na postaji južoe železnice. V voz je hii vprežen vol. V tem so pričeli prevažati celo vrsto vagonov, da sestavijo tovorni vlak. Vol se je splašil in zdirjal. Kulot ga je hotel ustaviti, toda v tem je obstal stisnjen med vola, voz in ograjo, v tem ko je voz obtičal med ograjo in vlakom. Pohištvo se je pri tem seveda strio. Ubogemu Kulotu je oje raztrgalo trebuh, kolo pa mu je s trlo levo nogo, obležal je i>rez zavesti! Na kričanje prisotnih ustavili so vlak in poklicali so zdravnika, ki je ponesrečnega dal odpeljati v bolnišnico. Na strtem pohištvu ie škode okolo 326 gld. Siromašni, težko ranjeni Kulot ima ženo in dvoje nežnih otročičev. — Utonil otrok. Fran Mevla, sin kmeta, stanujočega na kampanji Cronnest pri Sv. Mar. M. Gornji pri Trstu igral se je te dni zjutraj sam na dvorišču Tam so uložene v zemljo velike kadi, v katerih se nabira dežnica. Otrok je padel v jedno teh kadij, v kateri je bilo po prilici 1 meter vode ter utonil. — Prestop iz katoliške cerkve. Dr. Ladislav Richter redovnik in profesor za klasično jezikoslovje na škofijski gim- >naziji v Nitri, je naznanil svojemu škofu, da izstopi iz katoliške cerkve in prestopi k protestantom. Kot povod je navedel to, da ga preganjajo soredovniki zaradi njegovega liberalnega mišljenja. — Kolera na Japonskem. Dosedaj je na Japonskem že kacih 10 000 ljudi j zbolelo za kolero, 5000 pa umrlo Kolera je tudi na Formozi in Koreji in hudo razsaja mej vojaki. — Samomor zaradi zgubljene dedščine. V Haschen-dorfu pri Dunajskem Novem mestu se je umoril 631etni Martin Kamper. 35 let je služil pri neki sorodnici brez otrok -v nadi, da mu zapusti vse premoženje. Ko je ona umrla brez oporoke, se je pa on obesil. — 140 invalidov ponesrečilo. Te dni je vozil iz Kieroshina v Kobe vlak s 400 v zadnji vojni poškodovanih ^ielavcev. Ko pelje železnica prav ob morji, je silen vihar prevrnil vlak. Vlak se je pretrgal, lokomotiva in 11 voz je palo v morje. 140 ljudi j je utonilo. — Dva otroka sta zgorela. Dne 26. je v Katlovici zgorela hiŠa pripadajoča železniškim delarnam. Dva otroka sta zgorela. Dve osebi sta se lahko, dve težko poškodovali, ko so poskakali skozi okna. — Vlak z romarji je skočil s tiru v St. Brieueu. Peljal je romarje iz St. Anne in Aldayr. Dvanajst oseb je mrtvih in 25 pa težko poškodovanih. — Ponesrečena ladija. „Lloydov" parnik „Thisbe" je 23. junija pri Sacramentu zadel ob skalo in se popolnoma razbil. — Dve ladiji vkupe zadeli. Pri Folkestonu sta vkupe trčili angleški ladiji „Cleveland" in „Dussild" in se| je prva potopila. Sedem Ijudij je utonilo — Nezgoda v premogovniku. V Bochumu na Pruskem so se v premogovniku vneli plini in je 36 delavcev ubilo, več poškodovalo. Mej mrtvimi delavci jih je 21 bilo oženj eni h. — Moreči Indijani. Iz Idaha došli Indijani so pomorili vse ljudi doline Jacksons-Hobe v Ameriki. Proti Indijanom so poslali konjike. — Pogrezneno poslopje. V Dortmundu se je pogrez-nilo pri nekem rudniku poslopje, v katerem so bili stroji. Od vsega poslopja se nič ne vidi. Le jama se kaže, kjer je stalo. — Ponarejalce denarja. V Altoni pri Hamburgu našli so delavnico, v kateri so ponarejali denar na debelo. Ponarejalce denarja so zaprli. Našli so-mnogo ponarejanja denarja. — Nevarno je zbolela v Parizu nedolgo omožena vojvodinja pl Aosta, ko je vroča popila kozarec jako mrzlega mleka. — Konec milijonarja — pijanca. Novojorški milijonar Willian Sedwick dospel je o svojem potovanju po Evropi te dni v Pariz. Nastanil se je v „Boulevard" hotelu. MoŽ je smatral za največjo slast življenja — pijančevanje. Ugajalo mu je vino, še bolj pa žganje. Ker je nekega večera pijani milijonar razbijal v najeti sobi, spodil ga je lastnik hotela. Milijonar najel si je stanovanje v bližnji ulici Bergere. Dne 20. m. m vrnil se je zvečer domov, pijan, da je bila strahota. Opotekaje šel je v svoje stanovanje. Drugo jutro prišel je najeti vodnik tje, da ga spremi k izletu Vstopivši v spalnico, videl je, da je postelj vsa okrvavljena. Milijonar je ležal v kotu poleg postelje, na grlu zijala mu je široka rana. Nesrečnež si je bil v pijanosti z britvijo prerezal vrat. Pravijo, da je ta pijanec-milijonar pogoltnil na dan po dva litra žganja, razun tega pa primerno mero vina. — Velikansk vihar je opustošil Baxter Springs v Kanzasu. Pet ljudi je v hipu ubil, dva močno ranil in kakih dvanajst manj nevarno poškodoval. Odnesel je Cooper & Hod-kens'ovo prodajalnico, brez sledu odpihal tri cerkve, popolnoma je vničil več drugih poslopij. — Tatinski kapitalist. Tajnik Warner od Miners organisation v Pittsburgu v Ameriki je vložil tožbo proti T. Steinu, ker je ta delavec pri premogu goljufal. Že delj časa so delavci opazovali, da nekaj ni prav pri tehtanji premoga, toda dolgo niso mogli zvedeti kako se je to zgodjlo Zadnji teden pa so začeli na vso zadevo natanko paziti in tako prišli na sled goljufivemu in tehtanju premoga Tehtnica je bila kon-fiscirana, ker ni bila prava, ampak tako pripravljena, da so mogli podjetniki delavce krasti in goljufati. Vsa stvar se bode natanko preiskala — Strašen umor. Fr. Hellman v Čikagu precej premožen podjetnik je umoril svojo soprogo, pet otročičev in ko-nečno še sam sebe. V začetku se je menilo, da so slučajno in naravno umrli, toda po natančnejši preiskavi je prišlo na d-n, da je Hellman že delj časa previdno nameraval umoriti celo družino. Njegov brat Karel se je pismeno izjavil, da ne more drugače razlagati, kakor da je bil njegov brat slaboumen. Vso stvar so izročili v preiskavo sodniji. 312 — Električni cestni voz, ki vozi med East Liver-polom in Welisviliom je po neprevidnosti motornikovi skočil iz tira in padel čez most 30 čevljev globoko. Voz se je stri, toda čudo, razven motornika ni nikdo ubit. Kar jih je ube-žalo smrti, so pa zelo poškodovani in več od teh oseb znabiti vsled tega ne okreva. — Linčali so jih. Mladega zamorca v Winchesteru, kateri je bil zaprt zaradi nesramnega napada na neko deklico, so linčali Dvesto oboroženih Ijudij je prišlo pred ječo, vrata razbilo in hudobneža iz ječe potegnilo. Na to so ga zbrani možje iz mesta odpeljali in na bližnje drevo obesili ter z revolverji ustrelili — Policaja Krukstein in Stumpf v Čikagu bi bila kmalu linčana. Ta dva sta namreč hotela neke osebe zapreti, toda dve nemški gospe Louisa Seme in Julia Grrupp sta se jima zoperstavile in bile pri tem od policajev ranjene. Ljudstvo, katero se je med tem časom zbralo, je bilo silno razsrdeno in se ne ve, kaj bi se policajema zgodilo, da jima niso prišli tovariši na pomoč. — V okraji Hampton v Ameriki sta bila dva zamorca linčana, ker sta umorila nekega belega farmerja. Velika množica mož je prišla pred ječo in zahtevala, da naj se ji jetniki izroče. Ko je načelnik videl, da se ne more ustavljati toliki množici, je jetnika izročil, katera sta v malo minutah visela na visokem drevesu. Zamorci so razburjeni in hočejo maščevati smrt teh dveh tovarišev. Ljudje se boje, da bode prišlo do pobojev.