i'oätniaa plačana v gotovini S L 0 V E N 'V/ :ET0 II., STEV. 17 fiepsr, DQtefe 2k. aprila 1953 POSAMEZNA številka h) din IV. kongresu Osvobodilni fronte Jutri se bo v Ljubljani pričel /J-k on f res Osvobodilne fronte slov&i-•kesa naroda. S tem kongresom se zaključuje obdobje bogatih sadov boja Osvobodilne fronte za temeljne nacionalne in socialne pravice stolet ja tlačenega slovenskega delovnega človeka ter boja za položitev temeljev za nor družbeni ustroj in gospodarski ter kulturni dvig sloven-'kega naroda v okviru bratske jugo-■lotanske skupnosti. Osvobodilna fronta je i> dobrem desetletju svojega obstoja uresničila 'trdetne napredne težnje slovenskega člor.ekn. 1'ovedla ¡e slovenski narod najprej v boj proti okupatorju, v Jolgi in krvavi borbi ga rešila tu-iega jarma ter skovala nezlomljivo politično enotnost. Izbojevala je po-ioje, dn smo postali iz naroda lilaji-¿ei narod junakov in s tem prvič i zgodovini državnotvorni narod, Po osvoboditvi je na podlagi iz-Itojeianih pridobitev smelo uresničevala svoj' program s tem, da je r .osnovi preobrazila slovensko družbe-flo stvarnost in postavila najnaprednejše socialistične temelje za uspe-■en nadaljnji razvoj in procvit. > tem so bile r osnovi odpravljene težke krivice, ki jih je moral kozi stolet ja prenašata slovenski de-Javec. zaničevani kmet in intelektualec. Obračun delu Osvobodilne fronte slovenskega naroda je bogat in rsak član je lahko ponosen na uspehe. Zato bodo tudi naši delegati lahko ■Po osnovi teh ugotovitev in njihovih .dosedanjih izkušenj plodno razprav-ljuli o nadaljnjem delu, prišli do no-iih odločitev in sprejeli take sklepe. ki bodo nakazali smer našega /■avzoja na vseh področjih javnega iirljen jo. 11 . k on greOsvobodilne fronte se bo vršil po obdobju bogatih razprav I J. kongresa Zveze komunistov in J t', kongresa Socialistične zveze delovnih ljudi Jugoslavije, ki so odprle vrsto novih pogledov na našo 'družbeno stvarnost in dale novih po-hud in novo perspektivo. t trjeni pogledi na naš gospodarski tistem, na našo zunanjo politiko, na poglabljanje socialistične demokracije■ terjajo novih načinov dela, vztrajne mobilizacije sil, tla bo Sel naš /razvoj nemoteno svojo pot, in smotrne ter razsodne iniciative, vseh članov. Socialistične zveze, da postane, .kakor je dejal tovariš Kardelj, par-Jament, ki neprestano zaseda in odloča o vseh problemih javnega življenja. Omenjene razprave so že tako litr--Jih. osji.ovne poglede, da bo IV. kon-jtres Osvobodilne fronte imel lahko delovni značaj in dejansko sklepal o konkretnih problemih. Članstvo r naših okrajih se že več mesecev pripravlja na kongres. Priprave so veljale v glavnem za IV. kongres Socialistične zveze, vendar pa tudi na naš kongres nismo pozabili, ker vemo, da bo ta prinesel neposredne odločitve in nam dal ne samo novih pobud, pač pa tudi nove. smernice za konkretno delo. Po IV. kongresu se je po vseh naših organizacijah začelo živo razpravljanje. o njegovih smernicah, posebno smo šli za tem, da smelo uveljavimo socialistično demokracijo. Naša zborovanja in sestanki postajajo zaradi svoje živahnosti vedno bolj privlačni. To prakso bi lahko ponekod bolje uveljavljali. Nekateri člani skušajo še vedno zavirati zdravo razi pravijanje zaradi bojazni in zaradi tega, ker se dovolj ne potrudijo, da bi obvladali probleme. Z druge strani pa imamo tudi nekaj poskusov speljati razpravljanje r nepravilno smer. Edino pravilno razpravljanje problemov pa bo razkrilo in onemogočilo vse tiste, ki poskušajo na kakršenkoli način naše delo zavirati ali pa, kakor temu pravimo, ribariti v kalnem. Vse te pomanjkljivosti bomo morali z vztrajnostjo in odločnostjo v prihodnje odpravljati. Uspeh nadaljnjega dela je odvisen tudi od organizacijske trdnosti naših organizacij. Vsebina dela je pa tako tesno povezana z obliko organizacije, da bomo marsikatero organizacijsko pomanjkljivost odpravili prav s smotrnim in načrtnim delom ter z uvajanjem novih oblik dela. C.e zagotovimo aktivnost in vsebinsko dobro dejavnost, nam bodo v prihodnje tudi težave organizacijskega značaja sume po sebi odpadale. IV. k on gre? Osvobodilne fronte sovpada r obletnico njene ustanovitve. Zato bodo naši delovni ljudje, praznovali istočasno zmago Osvobodilne fronte, praznovali svoj narodni praznik, spomnili se bodo vseh dosedanjih težav na poti izgradnje socializma in prav ob svojih zmagah zajeli novih moči za kovanje svoje sreče in svoje usode. Dejstvo, da je kongres prav ob obletnici, pomeni poudarek uspešno pra>\ojene poti. Čeprav je slovenski narod z Osvobodilno fronto dosegel, vetlike zmage, nam vendarle še vedno greni praznovanje trpka bol: misel na naše ne-osvobojene brate. Tuji pohlep, mednarodno intrigantslvo in i>se mogoče reakcionarne sile so onemogočile popolno izpolnitev temeljnih točk Osvobodilne fronte — združitev vsega slovenskega naroda. V Italiji, v Trstu in tudi na Koroškem so naši ljudje, ki smo skupaj z njimi prelivali kri za iste cilje, veiular jih niso dosegli. Naša misel je vedno z njimi. Posebno nas boli, da je Italija predstavnik listih mračnih sil. ki krati pravice našim ljudem v imenu svojega krščanstva in demokracije. Razvoj pa gre svojo nezadržno pot in napredna načela bodo prej ali slej popolnoma zmagala. Kako je to ime privlačevalo ljudi, ko se je v svet razširila novica o rudniku. ki daje velike množine živega srebra. Iz bližnjih in daljnih krajev fio se oglašali revni delavcu, bogatini in tudj pobožni ljudje — škotje in kardinali — da bi pristavili k studencu svoj lonček. Zadnji so pri tem kar pozabili na boga in se oklenili — kraljestva toga sveta. Bog nuj kar le.po počala ob strani. Po trditvah raznih zgodovinarjev je leto 1497 leto rojstva mesta Idrije. Tolminska zgodovinar Simon RuU.t pravi, da jc biilo živo STebro najdeno že nekaj let prej. To je skoro verjetno, ker so prve. hiše začeli graditi šele po najdbi živega srebra. Naj bo že kakorkoli, dejertvo je, da sn leta 1508 na dan sv. AhHcdja 22. junij a našli prvi večji sklad žSvoarebr-iie rude. Od takrat naprej ni skozi dolga štiri stoletja nikoli zmanjkalo rude. Živosrehirni studence je dajal življenj« tisočem delovnih ljudi. Zgo. dovinski viri omenjajo, da jc proti Mesfo živo srebrnega siudenca koncu vladanja cesarice Marije Terezije idrijski rudnik dajal nič manj k trt 3300 centov žlveiga srebra na leto v skupni vrednosti 660.000 goldinarjev. Od tega je imela država »samo« 536.793 goldinarjev čistega dobička! Zanimiva je zgodovinska drobtinica iz leta 1775, ko je 25. januarja zapadlo toliko snega —• du se je Se I d r i j <• a ustavila. Val rudarji in gozdni delavci so naporno delali, da bi vodi odprli pot. Torej je bila predlanska zima v primeri s takratno še kar mala. Kako se jo Idrija izkazala v osvobodilni borbi? Prve stike z osvobodilnim gibanjem zasledimo že poleti 1941. Prvi sestanek aktivistov osvobodilnega gibanja je bil 1. novembra 1941 pri »Žristovih« na »Prej-nihti«. Na tem sestanku so bili: Jak« P-tuein - Cvetko, Andrej Brovč — Janko, Ivan Sedej — Janez iu Ivan Toiuinc, Dne 5. januarja 1912 sta s« prri »Cigaletovih« v Dolah oglasili dva partizanska kuriirja. Z njima js stopil v stik Franc Bezeljak - Ambrož iz Kovučevega rov.ta, ki je prejel navodila za delo. Kmalu nati> je neki aktivist na ¡širšem sestanku na Gorah tako navdušil ljudi, da so takoj nato pregnali laško učiteljico, ki je poitalijarteevala njihove otroke v šoli. V sep.tem.bm 19-12 je. bila povezana v osvobodilno gibanje že vsa okolica in an est o samo. V novembru istega leta je biro KoonouvLstične partije dal pobudo za .ustanovitev mestnega odbora OF, ki je bil postavlje® na Kovačevem rovtu v gozd,it nad Be-zeljakovo hišo. Iz vrst idrijskih Midarjer jo iišri tudi komandant Vojkove brigade J»* že Miiheve •— RudaT, ki je padel nx Jelovici leta 1944. Eisenhowerieva akcija za pomiritev v svetü vana na načelih OZN .in en posamezne vlade ne. bodo iskale pri tem .svojih lastnih koristi ter ne bodo imele prikritih namenov, bo vsekakor morala uspeti in obroditi tisto sadove, ki si jih vse človeštvo želi po tolikih preizkušnjah. Računati pa je. treba na to, da ne ho šlo vse gladko in da bo treba vztrajnosti in odločnosti, posebno pa še podpore vseh miroljubnih narodov. rniiiiiiniBiitmiitmiinmitmnniinmiinmirtiiiiiuHiiHiffliitiHii« ZAMENJAVA BOLNIH IN RANJENIH KOREJSKIH UJETNIKOV POTEKA BREZ INCIDENTOV Zvezni častniki so se včeraj sporazumeli /hi bodo jutri obnovili razgovore za sklenitev premirja na Koreji. V ponedeljek pa se je začela zamenjava bolnih in ranjenih ujetnikov, ki je potekala brez incidesn-tov. Ujetnike so z nevtralnega področja prepeljali s helikopterji in vsak od njih je dobil pismo generala Clar-ka, v katerem mu izreka dobrodošlico. Dozdaj so Kitajci in severni Korejci vrnili okrog 200 ujetnikov, Združeno poveljstvo pa okrog 500. Poveljstvo OZN odvaža ranjene ujetnike z letali na Japonsko, kjer jih bodio sprejeli v bolnišnice. Politični odbor OZN je rapravljal o predlogu as-ge-atiadke delegacije ▼ zveza z burmansko pritožbo proti kuomintanški vladi. Načrt resolucije predlaga začetek pogajanj med burmansko ia ¿ormoško vlado. ITALIJANSKA KAMPANJA ZA PAR LAME NTARNE VOLITVE VČERAJ JE POTEKEL ROK ZA VIAG AN JE KANDIDATNIH LIST Na obletnico volitev leta 1918, to je Ifl. t. m., se je. praktično začela ▼ Italiji volilna kampanja, čeprav je uradni datum bil dan pozneje. Med konriniormističnimi govorniki je imel daljši govor tudi Pietro Nenni, ki je zahteval »politiko miru« in nodloč-nejšo politiko obrambe naših nacionalnih interesov zlasti v Trstu in Istri«. V volilni kampanji je še vedno zanimivo sindikalno področje. Vladi se je sicer posrečilo odvrniti grozečo stavko bančnih uslužbencev in stavko nameščencev Zavoda za socialno zavarovanje, vendar se je CGIL lotila novega manevra v zveza z zahtevami državnih nameščencev' in zahtevala izredno sklicanje parlamenta, ki naj bi izglasoval izboljšanje plač. O tem občutljivem vprašanju sta pisali danes predsedniku De Ga-speriju tudi socialdemokratska UIL in demokristjnnska CISL. Uradni krogi trdijo, da zahteva CGIL ni tako nujna, da bi opravičevala izredno sklicanje razpuščenega parlamenta. Včeraj je potekel zadnji rok za predložitev kandidatnih list za po-slotnsko zbornico in kandidatura za senat. Največ kandidatur za senat so do Mirovna ofenziva v polnem razmo zdaj predložili kominfor misli. večinske stranke pa še vedno poskušaj© najti pot vsaj do krajevnih spotrazu-1 tnov. Vendar v krogih štirih skih strank javno priznavajo, da so možnosti za sporazum zelo omejene-V Rimu na primer so se vse štiri večinske stranke domenile, da bode podprle kandidaturo Neueeia Ruiui' ja, zadnjega predsednika senata. Toda Ruini je sporočil, da odkl*nj£ kandidaturo ter da *¡e bo umakn r privatno življenje. V nedeljo je bilo v Italiji 610 volilnih zborovanj, od katerih so vib imeli naj ve* kominformisti. V WO' jem neuradnem govoru študentom De Gašper i postavil bodočo polfckt demokristjanske stranke na politike' evropskega združevanja. To temo ibf verjetno De Gašper i še bolj razvil nf-svojem prvem volilnem zborovaturii' ki ga bo imel po povratku iz Pa» riza, kjer se bo udeležil atlan'.*ke konference. SOVJETI SO SVOJE PRVOMAJSKE' PAROLE PRECEJ OMILILI Moskovski radio je. oddal običaj' ni seznam prvomajskih parol, ki jc precej razlikujejo od lanskih. FmíI-' vsem je poudarjeno geslo, da >tn'. problema, ki ga ne bi bilo mapK rešiti z miroljubnimi sredstvi na osnovi medsebojnega razumevanj i med zainteresiranimi državami«. ?s prav poseben poudarek ima parola-ki se nanaša na prijateljstvo mM ljudstvi ZSSR, ZDA in Anglije. POGOI ZA REŠEVANJE GOSPü-DARSKIH VPRAŠANJ JE POMOČ NERAZVITIM DEŽELAM V go.spoilarsko-soeialue.m svetu OZ>' so razpravljali o mednarodnem sporlaTske.ni vprašanju. Jugoslovansr. zastopnik Leo Mates je poudaril, d« je rešitev perečih gospodarskih vnašanj v finansiranju gospodarsko razvitih držav. Sovjetski delegat potrdil, da se v kapitalističnih dešo' lah bojijo zmanjšanja oboroževanji-ker je. to važen element njihove irta' sinje. Večina govornikov je mnenja, da vladajo v svetu deflee.ij' -ke težnje, ki jih je treba prepr»' čiti. ker bi gospodarske težave čla' nie OZN imele težke posledice n£ svetovno gospodarstvo. Skoraj v» t iC tudi izrazili mnenje, da je y sote1' resu industrijsko razvitih dežel, 'liñuda jo nerazvitim pomoč. Najvažnejši politični dogodek v prejšnjem tednu je poleg obnovitve podajanj na Koreji ,Eisenhowerjev ¿xjziv Moskvi, naj z dejanji dokaže FFojo voljo do sodelovanja za ohra-ïdttev svetovnega miru. Eisenhowerje-vi predlogi so globoko odjeknili po rrem svetu in naleteli povsod na zelo dober sprejem. Kaj predloga Eiscnhowetr? Ameriški predsednik je v svojem govoru založnikom ameriških časopi-pov dejal, da so j*o vojni zavezniki izbrali eno pot, ^ovjotpl pa so izbrali drugo. Pot, ki so jo izbralo Združene države, bi lahko označili s ICbiS smernicami: I. Nobenega naroda v svetu ne mo--ttao kar v celoti imeti za sovraž-ßika, kor je želja po miru, tovari-itvu In pravici skupna vsemu člove-rtvu. 2. Trajne varnosti in blaginje, re more noben narod doseči ločen od ¿rojih, -ampak samo v dejanskem »¿delovanju z drugimi narodi. 3. Pravica slehernega naroda, da si usta-coVi tist» obliko vladanja in tisti gospodarski sistem, ki ga sam izbere, jt neodtujljiva. Vsak poskus kakega lESkrda, da bi diktiral drugim lurro-¿Om tisto obliko vlade, je nevzdržen. 5, Upanje kakega naroda na trajen Bîir ne more biti trdno zasidrano na fe-ikršnemkolj tekmovanju v -oborožit- Eirjpak na pravične odnošaje tej jpjšteno razumevanje z vsemi drugi« jni stsrotK. Sovjetska vlada ima drugačne po- k piaiice Sloveče? f cifilm opravi COQS Ä V nedeljo jo bila konferenca slo-rtnskih županov in občinskih sveto-T-ilcev iz cone A. O konferenci smo ie na krulko poročali. Voda zaradi cjene pomembnosti bomo na tem rne-rta obširneje spregovorili o njej. Slovenski župani ia občiuski sv» tcvaiei so na konferenci postavili ne-titero zahteve, ki bodo nugao morali postati temeljne zahteve vseh po-tetičnih skupin in struni., ki se res ugkreno boxe za enakopravnost Slo-reneev v eoni A. Morda jc najvažnej-ic zahtevo, da se uveljavi načelo svobodnih volitev conskega sveta in u-ij njegovega predsednika. Dokler se iE zahteva ne sprejme in izvede, naj bi imenovali za predsednika conske-f£ sveta domačinu, ki pozna oba po mirovni pojjodbi priznana jezika. Za podpredsednika naj se -imenuje Slo-remee, v conskem svetu pa morajo biti sorazmerno zastopani predstavniki slovenskega prebivalstva. Slo-renci morajo biti sorazmerno zastopani v vseh ostalih odborih in komisijah, ki jih je postavila ZVU, kot fcjdi v vseh državnih, pobiržavnih in i miou pravnih uradih. Pri tem so ilovenski župani in >b-čtBski svetovaJkû navedli zapostavljanje slovenskega živija, ki se je Hopnjevaio v zadujih mesecih, odkar to prišli v Trst rimski emiaarji. Ti in pa oblastveno postavljeni funkcionarji v conskem svetu razveljavljajo sklepe in odločbe od ljudstva izvoljenih predstavnikov v občinskih rvetih. Na sestanku so izdelali osnutek resolucije, v kateri omenjajo tudi rw-c-e konkretne kršitve pravic Sioven-cev v zadnjem času. Ta to je bilo s 1. oktobrom 1952 ukinjeno mesto oOtrožmegii šolskega inšpektorja za slovenske šole in so s tem Slovenci ùqprbili edino zastopstvo, ki so gu ¿zrreii pn višji šolski upravi. Kljub obljubam Zavezniške vojaške uprave ie vedno ni potrebnih kreditov za otvoritev slovenskih otroških vrtcev f ulici sv. Frančiška in na Proseku. Državni uradniki slovenske narodnosti se premeščajo v Italijo. Slovenski jest prepovedujejo tudi pri krajevnih imenih. Poštni uraoi zavračajo JfStBta s elove.ns.kimi imeni krajev na področju cone A. Oblasti eo cel<5 pri ¡imenovanju funkcionarjev kmetijskega nadzorništva prezrle dejstvo, da I varijo 90 odstotkov kmečkega prebi-radslva v com A Slovenci. Povsod sc uveljavlja zakonodaja, izdana za čara fašizma z namenom zatiranji slovenskega prebivalstva. Resolucija zahteva, da je treba pre-itbati v zapostavljanjem Slovencev Jtr da je treha uvelja«ti načelo ena-bopravnosti obeh v ooni A živc-ah EErodrv, fia sestanku so ir,"olili petčlansko del^acâiiIstrskem tedniku« in pozneje pri «Slovenskem Jadranu«, Vse to bi t saj lahko vzbudilo Vaše zanimanje, tovariši pri Arbitraži, za odločanje pri odpovedih. vsaj majhno zanimanje, kajti Vaš forum je po mojem mnenju postavljen za to. tla kot razsodišče preprečuje, da bi se po dobri ali slabi volji nekoga metalo ljudi na cesto in tako menjalo članstvo v delovnih kolektivih, ki sami upravljajo svoja podjetja. Ali se Vam ne zdi. da je prav, občutek stalnosti odločilne važnosti za drugi občutek, namreč ta, da so delavci res gospodarji svojega podjetja? Toda Vi. ki bi. se morali po mojem mnenju zanimati bolj za moje izjave ter moji' stališče, ker sem socialno šibkejši kot pa za Izjave direktorja. sle reševali moj primer tako. da ste temeljilo preučili stališče direkcije Ex Ampelea, kar je razvidno tudi iz besedila Vaše rešitve, m e. ne pa sploh niste za s l i -šali. Zato je Vaša rešitev moje pritožbe taka, kol je. Zato je Vaša odločba utemeljena, da nisem v času službovanja pokazal nobenega uspeha pri delu. Ali se zavedale, da ste me s tem, ila m p niste sploh zaslišali, prikrajšali na moji osnovni pravici, da obrazložim svoje stališče pred Vašim razsodiščem v sli ari, ki je zame tako zelo važna? Ali se zavedate, da sle metli, ki sem toliko pričakoval od Vaše odločitve, vtisnili globoko prepričanje. da se mi je, zgodila ponovno krivica? Ta občutek imam Še. posebno po razgovoru, ki sem gu imel s tovarišem članom Vaše arbitraže, ki je prvi podpisan pod Vašo rešitvijo, dne 17. aprila letos. Rekel, mi je. naj se nikar ne priložim proti odločitvi arbitraže, ker bo urbitraža iz-nesla stvari o meni, ki bodo pokazale, kakšen sem. Obenem sem zvedel, da mi isti član arbitraže, ki je tudi delavski inšpektor, ne priznava pravice. da bi dobil zaposlitev v svoji stroki. Ali je res. da me je treba kaznovati? Zakaj? In ali je prav arbitraža za odločanje pri odpovedih poklicana, da me kaznuje? C i Id o B a r u c a MNOŽIČNO OBREKOVANJE NI NAJBOLJŠI NAČIN REŠEVANJA PROBLEMOV Pred dnevi so imeli na škofijah množični sestanek, ki so ga v glavnem sklicali zato, da »razčistijo« nekatere stvari, ki je o njin pisal naš list. Predvsem gre tu za Marijo Hrvatinovo. V našem listu smo pred tedni poročali o proslavi 8. marca na škofijah, Barba Vane pa je ozmerjal nekatere mladince, ki se ne trudijo dovolj, da bi obvladali svoj materini jezik, že to je pognalo ogenj v streho. Učiteljica Košuta Jožica je prišla v nase uredništvo in protestirala proti takemu pisanju, ki ne odgovarja resnici. Omenili smo ji, da se v časopisu marsikdaj zgodi kaj takepi), ker vanj pišejo najrazličnejši ljudje in uredništvi ne more pač vvg.i preverjati, ali je točno ali IV. Pruiili smo jo, naj napiše odgovor in nuj stvari pojasni. Omenjena, to'.ii.iica nam je res poslala dva-dopisa, ki ju je podpisala z ;-Mladin-ska organizacija«, v spremnem dopisu, ki ga je podpisala tudi Rener Nada in prosi, naj oba dopisa v celoti objavimo »in to radi položaja, ki je vsled navedenega, nastal na vasi. Problem se s tem verjetno šele začenja in mu sledi nadaljnji razplet.« Odgovora sta bila taka, da ne bi delala časti niti mladinski organizaciji na škofijah, kakor tudi ne-delata časti avtorici. Pravzaprav nista članka nikak odgovor oziroma dopolnilo našim poročilom, pač pa pomenita strupen napad na Marijo Hrvatinovo. Da se je problem s tem šele začel, kakor omenja Košuta Jožica v spremnem dopisu, uredništvo Jadrana ni moglo vedeti, ker tudi ni imelo namena zaostrevati stvari. če kje kak problem obstaja, naj ga vaščani sami razsodno in mirno rešijo brez podtikanj in sovraštva. Tako se je zgodilo, da je v naslednji številki bil objavljen daljši sestavek o Mariji Hrvatinovi. Ti sestavki spadajo v načrt uredništva, da popularizirajo v sporazumu z okrajnim odborom AFž najboljše žene v okraju, Na ta drugi članek pa je prišla protestirat v naše u-redništvo Rener Nada. Na pojasnilo. zakaj nismo objavili odgovorov,, se je njena razburjenost polegla in končno je dejala, da nam je celo hvaležna, da smo članek objavili, kei bodo tako stvar laže razčistili. Omenila je še, da imajo v Kopru najboljše mnenje o Hrvatinovi, da pa bodo morali to mnenje spremeniti. Dejala je tudi, da bodo zato sklicali sestanek. Prosili smo jo, naj nas obvesti, kdaj bo sestanek. Sestanek je dejansko bil, nas pa niso obvestili; iz Kopra je bil prisoten predstavnik okrajnega komiteja, kateremu je še pred začetkom sestanka Nada Rener dejala, da ljudje mislijo, da je ukazal objaviti članek o Mariji Hrvatinovi tovariš Beltram. Sama je izjavila, da je to slišala na našem uredništvu. Sestanek je bil tak, kakor so ga predvideli in na Škofijah vedo, kako. Nada Rener se je upala podpisati izjavo, v kateri pravi med drugim, da. je tov. Beltram zahteval, da se namesto njihovega odgovora objavi članek o Mariji Hrvatinovi. čudi nas, kako je mogla Rener jeva, kaj takega izjaviti, če so vse izjave tako resnične, kakor je ta, potem nam položaj na škofijah res ne more biti jasen. K sestanku pa še tole: naša u-rednica je Renerjevo vprašala, zakaj potem volijo Marijo Hrvatinovo-v vse mogoče odbore, če je taka, kakor ona pravi. Odgovorila ji je, da »je edina, ki dela in da drugi tako ne bo letal, če ne bo Hrvati-nova«. Vsakemu človeku lahko marsikaj očitamo. Tako tudi Mariji Hrvatinovi. Volilcem na škofijah pa toy da volijo v odbore ljudi, ki jih potem blatijo. — Naše mnenje je, da bi lahko z zmernostjo in razsodnostjo stvar na Škofijah razčistili. ALI SO RES POVIŠALI CENE V PRODAJALNI TRIGLAV? Prejeli smo odgovor oziroma pojasnilo prodajalne Triglav v Kopru dede prodajnih cen čevljev, o katerih je pisal Barba Vane v št. 15. Poslovodja tov. Trolla Zdenko pojasnjuje. da ne more biti govora o ni-kakem povišanju con čevljev, ker so cene že določene na njihovi centrali v Tržiču in so za vse poslovalnice v Sloveniji enake. Cene čevljem so pa iste že več mesecev in se, odkar je poslovalnica v Kopru, niso spremenile. imelo skupno prireditev v Novi vasi, kjer bodo L maja odprli novozgrajeni kulturni dom. Ob tej priložnosti bo domača igralska skupina uprizorila Linhartovo igro »Matiček se ženi«. Naslednji dan pa bo proslava v Sv. Petru, kjer bo prvikrat zagorela električna luč. V občini Marczige ho slavni do- godek 2. maja. ko bodo izročili svojemu namenu kulturni dom v Loparju. Domačini s pospešenim tempom dokončujejo zadnja dela. Dne 3. ma-za bo priredil občinski odbor množični izlet v Postojno. Obširne priprave za proslavo prvega maja so tudi po drugih krajih koprskega okraja. (Mpw(of ¡if©Mw§feii lw. f©mili i liil 11 lili V zvezi z dopisom »Luč in voda«, ki je -bil objavljen v našem tedniku dne 3. aprila v rubriki: »Ali je tako prav«, lahko damo nekaj pojasnil. Ta pojasnila smo dobili pri tajniku ljudskega odbora občine Kope.r-oko-liea ¡11 od podjetja »Eltc«, ki skrbi za naipciljavo električnega omrežja po vaseh. Ljudski odbor občine Koper-okoli-oa in tudi občinski odbor Fronte sta na sejah obravnavala vprašanje elektrifikacije in vode. Ker to zanima tudi prebivalce ostalih vasi občine, ki še nimajo električne razsvetljave, naj veljajo ta pojasnila itudi zanje. Pri elektrifikaciji vasi se vsa dela vršijo po nekem načrtu lin se gleda, da ima pni tem koristi oiimveč ljudi. Vsem je znano, da je bila zadnje čase v S al ari postavljena nova razdelilna trafopostaja. Predvidena je še. letos gradnja transformatorske postaje, in sicer razdelilni sistem 10 kV s transformacijo 27/10 kV za potrebe podeželja in bližnjih okolišev. Za vsa ta dela so že odobrene potrebne investicije. Zadeva sama pa je o d višina tudi od prebivalcev samih. Letos njihova zadeva ni v planu, zato naj se pozanimajo. da bodo svoje želje prenesli pravočasno na komisijo za izdeila-vo plana pri okrajnem ljudskem odboru za prihodnje leto. To je potrebno. da jih bodo pri izdelavi plana upoštevali. :S postavitvijo razdelilne postaje ('transformacija od 27.000 volt na 10 tisoč volt) bo omogočena napeljava električnega omrežja z zgraditvijo kabin za nizko napetost ne samo za kraj Sv. Tomaž, temveč tudi za Bo-samarin. Kampcl, Salaro, Pademo in še druge zaselke. Vprašanje vode pa je sledeče: Že pred loti je bivši KLO ponudil prebivalcem Sv. Tomaža sredstva za zgraditev vodnjaka, ki bi prinesel rešitev pomanjkanja vode v poletnih mesecih. To pomoč pa so prebivalci odklonili. Seveda bi bulo potrebno prispevati nekaj s prostovoljnim delom, kal' bi bilo vsekakor le v korist prebivalcem samim. V Kopru poznajo dobro voljo prebivalcev Sv. Tomaža, ki so veliko napravili pri popravljanju cest, kol pravijo tudi sami v dopisu. Prav zato pa je bilo nerazumljivo, kako da so naleteli pri njih na odklonitev ponude-niih sredstev. Če ta pojasnila ne bodo zadovoljila. naj se še oglasijo s predlogi in mn enjii. sreče je že pri koprskem stadionu ustavil službujoči zaščitnik, ker ni imel predpisanih luči. Na zahtevo je zaščitniku pokazal osebno izkaznico, nato pa je brez nje zdrvel naprej proti Trstu, dokler ni pri Bor toki h podrl Jurinčiča. Ponesrečencu je takoj pomagal organ narodne, zaščite, nato pa so ga odpeljali s taksijem v izolsko bolnico, kjer se bo dalj časa zdramil zaradi zlomljene uoge in poškodb na glavi. Š-ofenja Zetka, ki je priznal svojo vinjenost, so odpeljali v zapor. Piran Prejšnji teden je izbruhnil v piranski ladjedelnici na ladji »Vladimir Gorlan« požar, ki ga je povzročil delavec Miro Štefani s kiaikovim varilnim aparatom. Gasilcem in delavcem je uspelo požar pogasiti v dvajsetih minutah. Škoda znaša okrog 20 tisoč dinarjev. xxx Prejšnji teden so se učitelji piranske skupine pomenili o otroškem vrtcu v Portorožu in o raznih vprašanjih glede predelave snovi, učnih načrtov in o prestopu sposobnejših učenčev na gimnazijo. Pogovorili so se tudi o novem učiteljskem zboru, ki ga nameravajo v kratkem ustanoviti. Ob zaključku so počastili spomin pokojnega Borisa Kidriča z eno-minutnim molkom. I,. K. EDmfksim V soboto je gostovala v Dekanih igralska skupina iz Sv.Petra-Nova vas z veseloigro »Micki je treba moža«. Gostje so s svojim temperamentnim podajanjem presenetili gledalce, in želi zasluženo priznanje. Večina od njih je bila prvič na odru in je zato njihov uspeh še toliko pomembnejši. Precej zaslug za uspehe igralske družine ima režiser Gojkovič in učitelj-sivo tamkajšnje osemletke. Mtspes' V soboto popoldne so bile volitve novih delavskih svetov v koprskih podjetjih »Vino« in »Vodovod«. Volitev delavskega sveta v »Vodovodu« Se je udeležil ves delovni kolektiv. Od novoizvoljenih odbornikov je. 6 delavcev in 3 uradniki. V podjetju »Vino« so izvolili novi 9-čIanski delavski svet, v katerem je 6 delavcev in 3 uradniki. Največ glasov je dobil delavec Bertok Karel. V soboto so bile volitve delavskega sveta tudi v tovarni nAomigoni« v Izoli. Volite,v se je udeležilo skoraj 90 odstotkov vseh volilnih upravičencev. Med 35 novoizvoljenimi člani delavskega sveta je 26 žena, po narodnosti pa je 19 odbornikov Italijanov. 11 Slovencev in 2 Hrvata. xxx Po sklepu Gospodarskega sveta pri okrajnem ljudskem odboru v Kopru je podjetje »Vodovod« znižalo cene vode za domače potrebe od sedanjih 20 na 16 dinarjev za kuhični meter. Nova cena velja od 1. aprila dalje. xxx Pred okrajnim sodiščem v Kopru ■sta bila obsojena zaradi tihotapstva Tržačana Ciro Triearieo in Josipina Gabrovie. Obtožena sta priznala, da sta z osebnim avtomobilom obtoženega Tricarica pretihotapila v jugoslovansko cono 42 kg kave ui 160 kg r.iža. Del tega blaga sta na svoj račun prodala uslužbenca zadružne prodajalne v Škooipanu pri Kopru Anton Bonin iai Marjan Kotrle, ki ju je sodišče obsodilo na denarne kazaai 50 iisoč' in 10.000 din, Tricarica je sodišče obsodilo na 8 mesecev, Gabro-vičevo pa na 5 mesecev zapora. Sodišče je hkrati odredilo zaplembo «osebnega avtomobila, s katerim sta obložena tihotapila. Te dni so okoli aacèruânega dimi a velike priprave. 5e pozno ponoči vse razsvetljeno, ker pridni fantje 3i-.stljo in pripravljajo oder. napeljujejo elektriko in pripravljajo vse potrebno za nastop. Pni delil jih spremljajo veseli zvoki godbenikov, ki se učijo tudi do treh popolnoči. Zdi se skoraj neverjetno, da bi se bili v •razmeroma kratkem času treh mesecev že toliko naučili. Teoretično so se učili že prej, instrumente pa imajo malo časa. Za vse to se moramo zahvaliti Vlarlimirju Prinčiču in Silvu Kodarinu. ki sta po dolgi in V7trajni borbi dosegla, da je društvo dobilo inštrumente. Pevski zbor je šele pričel z delom, toda bo vseeno nastopil, ker so pevci pokazali veliko voljo do učenja. Res bo za nas v nedeljo velik praznik, Naniij se pripravljamo vsi. Prvič se bo naše društvo predstavilo in pokazalo uspehe vztrajnega in požrtvovalnega dela. Mde- Slavnik je zaživel Preteklo nedeljo je imel Slavnik lepo število obiskovalcev, saj se je v lepem spamladan^ean jutru zbralo na njegovem vrhu 65 ljubiteljev planin. Planinsko društvo Sežana je namreč dalo pobudo za ta prvi letošnji meddraštveni izlet P.D. Koper. Trst in Sežana. Medtem ko so bili Koprčani dobro zastopani, ne vemo. zakaj se. vabilu niso odvzali planin- Du t o vi je Hotel je ukrasti samo steklenico žganja? Pretekli teden je hotel nekdo vlomiti v vinsko klet koprskega gostinskega podjetja. Sosedni stanovalci so vlomilca pregnali, vendar pa so mu bili varnostni organi za petami in so ga prav kmalu prijeli. Vlomilec je bil 27-letni Surian Aldo iz Kopra in je izjavil, da je hotel u-krasti samo steklenico žganja, Po poklicu je Surian Aldo pek in zasluži mesečno 17.400 dinarjev. Ljudje se sprašujejo, ali si s to plačo ne bi mogel steklenice žganja kupiti, ampak mora zato vlomiti v vinsko klet? Divaèa V irBd&if o lio vloršMa kulturna priredite* Že lani je dramska skupina uprizorila Finžgarjevo »Razvalino življenja«. letos pa bo nastopila z Iluda-ilesovo igro v treh dejanjih »Zelena vrvica«. Gostovanje pevskega zbora »Srečko Kosovel« iz Sežane. V nedeljo je bil v dvorani zadružnega doma uspel koncert pevskega zbora «Srečko Kosovel« iz Sežane. Slišali smo veliko pesmi, ki so nam bile tako rekoč nove. Pod vodstvom pevovodje tov. Ivana Kjudra so jih pevci prav dobro zapeli. Zelo nam je ugajala napovedovalka, ki je o vsaki pesmi povedala kratko vsebino jnjen smisel in skladatelja. Moram pa pripomniti, da je bilo pri udeležbi skoro 80 odstotkov žen. pogrešali smo železničarje. Priznamo, da. imajo službo, vendar je, če bi pogledal v kako oštarijo za »trešči« in »briškolo« - število polno. Prav tako moram pripomniti, da je v Divači še vedno v veljavi (z malimi Izjemami) zapadnocvrcnpski ča-. Popotnik, ko prideš v Divačo, pomakni kazalec na svoji uri za eno uro — nazaj. Tako boš prišel na pri- reditev — med prvimi. Kritik planine tiste, ki nas — brate Slovence :— s svojim naravnim farom zbližujejo in združujejo prav lam. kjer uas krivične meje ločijo. Ob tej .priliki je na vrhu Slavnik a vgrajena skrinjica s spominsko knjigo. namenjeno vpisovanju in podpisom obiskovalcev tega lepega planinskega vrha Slovenske Istre. K temu dogodku pta spregovorila v imenn PD Sežana prof. Potočnik Ivan, a v imenu PD Koper predsednik tovariš Vovk. V svojih nagovorih sta prikazala tradicije slovenskega planinstva, lepoto naših planin, ki so res vredne, da jih pogosto obiskujemo ter čuvamo in gojimo do njih vso ljubezen. Popoldne so izletniki krenili preko (Skadanšč.ihe in Markovsčine v Sliv-je, kjer s.o si oiledali jamo Dimnico, ki je s svojo nepričakovano lepoto vsakogar presenetila. Zvečer so se udeleženci izleta vračali domov v splošnem dobrem raz- 331 TiailM WJIII Bertoki Prejšnji teden je pri Berlokih vinjeni šofer Karlo Zetko iz Trsta podrl Emila Jurinčiča iz Boršta in ga hudo poškodoval. Povzročitelja ne- Borš£ Človek obstane, ko pride v slovansko vas Boršt pri Trstu in vidi ob cesti velik napis: Sant Antonio in boseo. Kako naj razume, da je to Sv. Anton v gozdu, ko pa pri vsej dobri volji ne vidi gozda ne na levi. ne na desni strani in niti ne nad vasjo. Ce malo pozna zvito politiko Italije v teh krajih, se bo kmalu spomnil na nešleviilne »svetnike«, ki jih ima Italija in skoro ne ve kam z njimi. Tako je tudi prebivalcem slovenske. vasi Boršt »poklonila« takega svetnika. (Čudno, da ni zraven dodala še prašiča.) S tem je hotela zabrisati tej vasi njeno lepo slovensko ime. Koliko je v tem uspela, je pa drugo vprašanje. Prebivalci sami se. držijo nekdanjega izvirnega imena. Sant ,-Vntonio in boseo pa sameva na tisti napisni deski kot obešenec na vislicah . . . Prelivalloi Boršta se baviijo uajveč z živinorejo in mlekarstvom. Pa jim je to še premalo za skromno preživljanje. Kar jiim ne da zemlja, morajo nadomestiti z delom v Trstu. Potem gre za silo. Kot zidarji in zidarski pomočniki se zaposlijo v mestu. Poznani so tudi kot mizarji in kovači. Nekaj ljudi je zaposlenih v čistilnici' petroleja v Aqnili. Boršt je poznan kot izletniška točka Tržačanov. Polno jih pride »na zrak« ch nedeljah, da se naužijejo lepega razgleda na dolino in morje, ki je. že tam doli pri Zavijali. Ni • kaj pa se Roršlauom ne zdi prav. Med izletniki je tudi polno Slovencev", ki pa pozabljajo na svojo govorico in — kot Slovenci v slovenski vasi — govorijo f tujem jeziku. To vpliva na domačine v vasi in se čudijo. zakaj tako. Čeprav živijo precej izven mesta, pravijo, da je le prav, če ima človek vedno pred očmi pregovor: Kdor zaničuje se >am. podlaga je.-tujčevi peti. Prav bi bilo, če bi se sprožila misel ustanovitve olepševalnega društva. V visi hi se dalo marsikaj spremeniti in ji dati še prijetnejši in privlačnejši zunanji obraz, kar b' potom privabilo še več obiskovalcev. Kulturno življenje v vasi drži pokonci mešani pevski zbor, k' ima 10 članov. Ta zbor je nastopal tudi na koprskeni radiu. Obstaja tudi majhna godba, ki pa ima samo 10 članov. V vasi je dvorana, lei bi lahko služila za prireditve, toda je potrebna večjih popravil. Tu pa nastaja vprašanje denarja. Kje ga dohiti? Doma? Ne. lahko — toda ni nemogoče. Malo dobre in odločne volje, malo prizadevanja in prikazovanja nujne potrebe ljudem, pa bi šlo. Za kulturo se splača nekaj žrtvovati. Radovedni smo. kaj bi na to odgovorili ljudje sami Pa :e o šoli nekaj. Od treh učnih moči prihaja dnevno iz Trsta z vlakom ena učiteljica. Po opravljeni službeni dolžnosti se takoj odpelje nazaj v Trst. Ljudje jo skoro ne poznajo. Pravijo, da nimajo nič od nje. Vsaj včasih, da bi malo pogledala v kako hišo. pa ni nič. Se na pozdrav le nerada odzdravi — aho sploh odzdravi. Precej uspeha sta imeli dve predavanji: eno tovariša Jelinčiča o planinstvu s predvajanjem -lik, drugo tov. dr. Mašere o jetiki. Težja so bila nekatera drugih predavateljev (tudi iz Kopra), ki niso imela odmeva. Tu je treba gledali ua to. da so predavanja sestavljena čimbolj poljudno in razumljivo . Štirje doktorji in dvojezičnosl. II it-dirjeva reč je, če človek ne zna razen svojega nobenega tujega jezika. To je doživel neki Borštan. ki je bil poklican v Trst na IACP — Istiluto Antonomo Čase Popolari. Šlo je za neko stanovanjsko vprašanje. Na uradu je dobil štiri doktorje, ki pa niso znali niti besedice slovenskega jezika. Tovariš je potem pravil: »Iver sem jaz znal njihov jezik, smo se sporazumeli. Povem pa, da bi me bilo sram, če bi bil jaz doktor in ne bi znal jezika ljudi, s katerimi je treba imeti opravka-« Brez vsakega komentarja! Pik «•i iz Tirsta. Njihovo odsotnost «no zelo pogrešali, ker so ravno naie položen ju, 7. zadoščenjem in veseljem nad tem, kar so videli, izražajoč željo, da bi v bodoče bilo čimveč takih izletov. Kobal Ciril. Razstava plemenske živine na Pivki Na Pivki (§t. Peter na Krasu) je v nedeljo bila velika živinorejska raz-tava. ki jo je priredila Splošna kmetijska zadruga Pivka ob sodelovanju vseh zadrug s področja občine. Zadruge so razstavljale govejo živino sivorjave pasme. Zlasti veliko zanimanje in priznanje so vzbujali trije krasni plemenski biki, last zadruge Pivka. Na razstavi je bilo ocenjenih nad sto primerkov zelo lepih glav živine. Prireditev predstavi; a pomemben prispevek razvoju živinoreje. zlasti goveda sivorjave pasme, ki je za to področje uajtprihladnei-a. Brk o BOVEC Lotos bomo v Bovcu prvič praznovali 26. april kot občinski praznik. Leta 1913 na ta dan so Nemci in Italijani ubili na GolobaTju nad 30 bovških partizanov. V dopoldanskih lirah bo v Bovcu komemoracija za padli mi. * V nedeljo je pri nas gostovalo KUD »Simon Gregorčič« iz Kobarida s koncertom slovenskih narodnih pesmi. Zapeli so nam kar 22 pesmi, umetnih, narodnih in partizanskih. Poslušalci so nastopajoče sproti nagrajevali z burnim ploskanjem, tako da so morali nekatere pesmi celo ponoviti. Roja Pred občinskimi in krajevnimi skupščinami Zveze invalidov Okrajni odbor Zveze vojaških invalidov je te dni razposlal organizacijam po terenu navodila o vprašanjih, ki naj bi j.ili člani obravnavali na svojih skupščinah. V kratkem izvlečku prinašamo nekaj važnejših vprašanj. Predvsem naj člani do podrobnosti pregledajo vsa vprašanja organizacije in posameznih članov. Obširno naj pojasnijo novi zakon o vojnih invalidih v Jugoslaviji, ki je bil raztegnjen tudi za cono B. Potrebno je ugotoviti stanje članstva, članskih knjižic, socialno stanje posameznih članov in njihovih otrok in za osebne invalide zadevo knjižic za znižano vožnjo. Ugotoviti jc treba vprašanje šolanja in dela otrok padlih borcev in uporabo njihovih invalidskih prejemkov. Ne opustiti razpravljanja o kulturino-prosvetnein delovanju članov in njihove vzgoje. Za čim boljši izid skupščin je okrajni odbor Z VI v Kopru razpisal tekmovanje, ki obsega šest točk. Deset najboljših občinskih in krajevnih invalidskih organizacij bo ob zaključku tekmovanja nagrajenih. Prva nagrada je 15.000 din. druga 10 tisoč dinarjev in tretja 5000 dinarjev. Ostale nagrade so darila v knjigah in razno. Na skupščinah bodo volili tudi delegate za III. kongres ZVVI Slovenije. k.i bo v drugi polovici meseca maja. Tekmovanje traja do začetka konsresa. NEPOŠTENA POT Pred dnevi, v zgodnjih jutraujih urah. se je kmet \ ežnaver Jože 'Z šmarij št. 29 z nepoštenim namenom napotil v njive G. A. iz Šinarij ter pričel s krajo ž.ice iz trlne prede, ne misleč, da ga pri tem opazuje pošten državljan K. O., ki ga je zaradi nepoštenega dejanja na škodo naših poštenih kmetov prijavil organom NZ. Organom NZ je kasneje pod težo dokazov priznal še več lakih nepoštenih dejanj. Ukradeno žico je zakopal pod kamenje v svoji njivi, toda tudi tam ni bila varna pred-organi NZ. Oškodovani kmeti so bili zadovoljni, da jim je bila žica povrnjena, saj jo sami nujno rabijo v svojih vinogradih. Od oblasti pa pričakujejo, da bo pravici zadoščeno. M. Milkovič. Idrija nudi danos lujen dokaj čudno sliko: sredina mesta je vsa prekopana. da človek le z, največjo silo napreduje po ulicah. V lekju so dela po regulacijskem načrtu, ki bodo dala Idriji res pravo mestno lice. Gradbeno podjetje »Zidgrad« je sicer obljubilo. da bodo ta dela do 1. maja končana, vendar dvomimo, da bo ta obljuba izpolnjena. Na samem trgu podirajo sedaj štiri poslopja, ki bodo morala napraviti prostor novim, modernim stavbam. Kopljejo temelje novemu poslovnemu poslopju, kjer bodo imele lepe prostore razne trgovine in Narodna banka, v drugem in tretjem nadstropju pa bo tudi nekaj modernih stanovanj. Tudi za stanovanjsko poslopje v Rožni ulici se ir uravnava prostor. Te dni bodo •ddana tudi dola na muzejski stavki. Tudi rudnik napreduje s svojimi investicijskimi deli na več področjih, najhitreje pri urejanju nove mehanične delavnice. Nov električni stroj že deluje na Inzaghijevem ja-Sku, s čimer bo rudnik prihranil »grom 11 o premoga, ki ga je do sedaj ««oral dovažati iz oddaljene železniške postaje v Logatcu. Do jeseni bo clektirifinirán tudi jašek »Dela« in Tcčstolelni prevoz premoga bo skoraj • dpadel. Rudnik mora skrbeti tudi svoje obolele rudarje, s čimer na leto izgublja mnogo delovnih dni. Ta problem bo letos rešen z zgraditvijo večjega okrevališča na bližnjem Vojakom r višini okrog tisoč metrov. l*rav te dni so izbrali prostor, sred-»iva pa so že zagotovljena. Spričo vsega ■ tega dela pa so nekoliko začrtala dela na Vajenskem domu, ki ki morala biti letos končana. Tudi idrijsko planinsko drivtvo je že za-»elo z uresničevanjem svojega lelne-sa. načrta. Začenjajo se dela na preureditvi planinske koče na Hleviških »Janinah. V to kratko poročilo pa mismo zajeli še vseh manjših del — zato lahko zaključimo . z ugotovitvijo, da je danes Idrija veliko delovi-«če, ki se je razvilo na podlagi naših ukrepov o decentralizaciji državne uprave in upravljanja podjetij po fastoih kolektivih. L. S. Z ureditvijo starega gledališča t Idriji je dobil kino lepe prostore, vendar je podjetje še.p.ulo zaradi zastarele kina aparature, ki naui je že nekaj let kazala zelo medle slike. Mnogi, posebno mladina, so zato zahtevali, da se v letošnje investicije »•nese tudi kredit za nov kinoprojektor. Mestni odbor je moral ta predlog odkloniti, knr so pred njim .«tale druge, mijnejše potrebe. Vneti kino-obiskovalei pa niso odnehali in so našli drugo rešitev, ki je zadovoljila obe stranki: večji del kredita je dalo na razpolago Mestno klavno podjetje iz svojega ogromnega dobička, ki ga je ustvarilo lani in ki se menda suče okoli 10 milijonov. Do hi je vse v redu in vsi smo zadovoljni, le gospodinje, so upravičeno povzdignile svoj gla« in ugotovile, da bi to podjetje lahko delalo z manjšim dobičkom, če bi meso prodajalo nekoliko ceneje, cesar bi bili veseli k*veda tudi moški! Na to uho pa podjetje nič ne sliši, ker jo prav zadaje dni meso celo podražilo. Res je. d'a so za to dani »objektivni pogoji«, res pa je tudi, da se sme meso v me-»tn tudi ceneje prodajati. Mogoče pa fci bilo le dobro, če bi kolektiv te probleme še enkrat pretresal in nas razveselil še z novico o pocenitvi me- «. L. S. Ha Bloški planoti V poletnih mesecih bodo na Bloški planoti temeljito popravili tri šole. V ta namen so odobrili 1,700.000 dinarjev kredita. Občinski odbor sedaj razpravlja, kako bodo to vsoto razdelili za obnovitvena dela šol v Novi vasi, pri Sv. Duhu in pri Sv. Trojici, kajti če bodo hoteli izvesti vse. načrte, bo potrebnih še nadaljnjih 700.000 din. Pri Sv. Trojici se potegujejo, da hi stavbo razširili, oziroma dvignili za eno nadstropje. Ta šolski okoliš ima nad 100 otrok in samo eno učilnico. Za ta dela pa bi potrebovali nad 2 milijona din. Pri Sv. Duhu bi morali dokončati popravila pri obnovi požgaue šole, v Novi vasi pa bi bilo nujno potrebno popraviti na šoli streho, ograjo 111 okna. Ker bodo stroški za popravila teh dveh šol večji kot nakazani kredit, bodo morali seveda odbori v Novi vasi pri Sveti Trojici čim bolj smotrno izkoristiti nakazana sredstva. Postojna Pretekli teden je bil na osnovni šoli v Postojni roditeljski sestanek, ki je bil zelo dobro obiskan. Starši so z zanimanjem poslušali predavanje Franceta Habota o spolni vzgoji. Diskusija je pokazala, da so taka predavanja zelo potrebna, saj so celo v nižjih razredih odkrili nekaj primerov nemoralnih dejanj. Ugotovili so, da imajo otroci glede teh vprašanj premalo zaupanja do staršev in vzgojiteljev in da je temu kriva zlasti nepravilna domača vzgoja. Sklenili so, da bi bilo treba ustanoviti v Postojni »Društvo prijateljev mladine« in »Vzgojno posvetovalnico«, ki hi lahko mnogo pomagala prdi vzgoji doraščajoče mladine. . L.B. xxx Invalidi so zborovali V nedeljo so invalidi postojnskega okraja imeli svojo letno skupščino, lia kateri so pregledali svoje elelo v preteklem letu. Zabeležili so mnogo Vidnih uspehov, morali pa bodo povečati svojo skrb Vdovam in ri-ro tam padlih borcev v NOV ter vključen ju vseli članov v gospodarstvo. Razrešili so stari odbor iit izvolili novega. Za predsednika so izvolili tov. Dimnika Adolfa, načelnika NU pri OLO. Popoldne je SKUD »Stane Semie-Dak« prikazali v kulturnem domu veseloigro in je čisti dobiček od predstave namenil invalidski organizaciji. Vsekakor plemenita gesta, ki naj služi drugim za zgled! Zv ■ečer pa je bil v jamski restavraciji zabavni večer. Dobiček te prireditve so namenili v glavnem za skupni izlet po Jadranu. Brko Hmelj v Loški dolini Letos je začel občinski ljudski odbor Loške doline skupaj z zadrutra-mi razpravljati o možnosti gojitve hmelja na tem področju. Po mnenju strokovnjakov so za to ugodni poboji ,saj so ga pred mnogimi leti že. gojili v Loški dolini. Kmetovalcem bo pomagal pri prvih poskusih okrajni ljudski odbor Celje-okolica, ki jim bo poslal, tudi -adike. Rezultate gojitve hmelja v Loški dolina lahko z zanimanjem pričakujemo, saj je hmelj važna industrijska rastlina, ki prinaša lepe dohodke kmetom in državi. L.B. Oživljeno kulturno prosvetno delo po vaseh Na pobudo tovariša Matevža Ilace-ta. sekretarja OK ZKS Postojna, je bilo sklenjeno, naj se pri vseh občin -kili odborih SZDL v postojnskem okraju ustanove posebne kulturno -prosvetne komisije, ki bodo skrbele za razvoj kulturno -prosvetne dejavno.-! i po vsej občini. Te, komisije bodo zlasti skrbele za vsebinsko in stil-sko dobro pripravljene različne proslavi; ob priliki državnih prazn.ikov itd. ter priložnostne manifestacije ob raznih prilikah ne samo v občinskih središčih, ma.rveč tudi po manjših vaseh. Člani komisij bodo predvsem učitelji, ki so že po svojem poklicu osnovni nosilni prosvetne dejavnosti med najširšimi ljudskimi množicami. Brko Kratke kulturne vesti VRBOVO TRI ILIRSKI BISTRICI Vaški aktiv LA1S je v nedeljo končno postavil na oder težko pričakovano dramo »Razvalino življenja«. Predstava je pri domačinih doživela velik uspeh in so številni gledalci nagradili požrtvovalne mladince z n avdušmiim pl osk anj cm. KtlD Planina je bilo v nedeljo s svojimi lutkami na Pivki, kjeT je z. »Žogico - nogico« doživel prodoren uspeh. Še odrasli, posebno pa najmlajši, so bili navdušeni nad živimi lutkami in si jih žele kmalu spet videti. Vaški aktiv LMS iz Trnovega pri llirski Bistrici je v nedeljo gostoval v Jelšanah z igro »Košček sreče«. Obisk je bil dober in tudi gledalci so bili zadovoljni z igro. Brko V soboto so postojnski osmošolet priredili v Jamski restavraciji svoj tradicionalni maturantski ples. Imeli so prav dobro udeležbo. Dobiček od prireditve, bodo porabili za izlet po Jugoslaviji ob zaključku šol. leta. Toka obsodba ni vzgojna Pijan šofer smrtno povozil voznika, ranil drugega, ubil dva konja — obsojen sam o na poldrugo leto zapora. Pred. dnevi se je. pred okrajnim sodiščem v Sežani zagovarjal Kačič Jožef ,rojen v Brestovioi, stanujoč v Sežani, šofer tovornega avtomobila Okrajne zadružno zveze v Sežani. Imenovani je bil obtožen, da je dne 31, jamvn.rja tega leta okoli 19. ure, ko je. vozil v Sežano na cesti med vasmi Crniikal in Petirimjaiiii v meglenem večeru in v vinjenem stanju zavori! na levo stran cestišča ter se tako zaletel v dva voznika: Mihaliča Antona iz Gradišča in Valenčiča Milana iz Javorja, ki sta vozila po pravi desni strani v razdalji 10 m eden od drugega s prižganimi svetilkami -petrolejkami in pravilno držeč konje za uzde. Obtoženec je z brzino okoli 30 km na uro zadel najprej v konja prvega voznika Mihaliča Antona, tako da je ta kmalu nato poginil, vreden nad 85,000 din, potisnil je naloženi voz z. deskami nazaj, se zaletel v drugega voznika Valenčiča Milana, ubil okoli 70.000 din vredno kobilo in povozil Valenčiča .Milana, ki je za- Udeleženke gospodinjskega tečaja v Kobaridu radi poškodbe S ur kasneje v bolnici umrl. S sunkom v drugi voz je * rgel z voza na cesto tudi spremljevalca dragega voznika Ljubica Dar-kota, ki se je moral zaradi poškodb S dni zdraviti v bolnišnici. Obtoženi šofer Kačič je poleg tega povzročil na vozilu, ki ga je upravljal, čez 8000 din škode. Obtoženi šofer Kačič je zakrivil hudo kaznivo dejanje zoper -plošno varnost, ogrozil v vinjenosti javni promet na cesti in zakrivil smrt družinskega očeta in povzročil veliko materialno škodo, ker sta bila pri nesreči ubita tudi dva konja. Po izpovedbi prič in po ugotovitvi prometnih organov in organov javne varnosti je. sodišče spoznalo obtoženega šoferja Kačiča v celoti za krivega, kljub temu, da je hotel ta v zagovoru prevaliti krivdo na voznike, češ da so prav v trenutku nesrečo prehitevali in da oni večer ni bil pijan, medtem ko je preiskava krvi šoferja ugotovila, da je imel v časti nezgode skoro 2 "io koncentracije re-d.uktiivmh snovi, medtem ko je skrajna d o jm.-Lna mera za vozače 0.5 "óo, Iz analize se da sklepali, da je šofer popil več kot en liter vina, zaradi česar so bile vozniške sposobnosti šo-lerja v onem času bistveno prizadete. Sodišče je kljub temu šoferja obsodilo le na 1 leto in 8 mesecev zapora in na 4.806 din povračila stro-' škov kazenskega postopka. Oškodovanec poginulih koncev, poškodovanega Ljubica Darkota in Okrajno zadružno zvezo je. sodišče napotilo s svojimi zahtevki na pot civilne tožbe. Okrajni javni tožilec je proti prenizki . odmeri kazni vložil pritožbo. Javnost v sežanskem okraju je zaradi tako mile. sodbe za tako težko kaznivo dejanje upravičeno začudena, kajti taka mila obsodba ne bo prav nič vzgojno vplivala niti na obtoženca. še manj na nevestne šoferje, ki v pijanosti zelo pogosto povzročajo bucle prometne nesreče. Prepričani smo, da bo okrožno sodišče na pritožbo okrajnega javnega tožilca prisodilo krivcu bolj resno kazen, ki bo odgovarjala veliki škodi. smrti in materialni škodi, ki jo je povzročil brezvestni šofer. Fi □ t? ^seriji w Izvleček iz originalne liste žrebanja: Glavni dobilki: 1. Kompletna zbirka znak zone B - je zadela srečka štev. 2803 — štev. dobitka 1776 prejelo filat. društvo •Kočami Makedonija. 2. Serije STT — zadela štev, srečke, 100. dobitek štev. 176, prejelo fil. društvo Sarajevo - BIH. 3. Zbirka serij STT, zadela srečka 'štev. 595, št ca*, dobitka 178. prejela Filatel. društvo Brod na Sari-Hrvatska. ■k Serije STT, zadela srečka štev. društvo Gornja Radgona. 5. Serije STT, zadela srečka štev. 983, štev dobitka 180, prejelo Fil. društvo »Lovrenc Košir« Beograd. 6. Zbirka serij STT, zadc-la srečka štev. 3318, dobitek št, 181, prejel Perme Dušan, Koper. 7. Serije STT, zadela srečka štev. 3912, dobitek štev. 182, prejel tov. Debeljak — kmetijska šola Koper. Posamezni dobitki: L UPU —- 1919 — zadela srečka štev. 2385, dobitek št. 1, prejel Suk-1 j au S l an ko. Kop e.r. ' 2. UPU — 1919 — zadela srečka štev, 3270, dobitek št. 100. prejel Dr. Juniševič, Koper. 3. UPU — 1919 — zadela srečka štev. 567, štev. dobitka 101, prejelo Fil. društvo Karlovae. 4. UPU — 1952 — zadela srečka štev. 2357, štev. dobitka 101, prejel Pikuž. Koper. 5. UPU — 1952 -- zadela srečka štev. 1353, dobitek štev. 102, prejel tov, Turk, Makedonija. 6. 500 dinarska avtionska znamka FLRJ — zadela srečka štev. 1981, štev. dobitka 120, prejelo Fil, društvo Kranj. 7. 100 — 1. žel. — bloki STT, za-dela srečka štev. 1018, štev. dobitka 2. prejelo Fil. društvo Svetozacrcvo. 8. 100 — 1. žel. — bloki STT, zadela srečka štev. 3017, dobitek štev. 5. prejelo Fil. društvo Ljubljana. 9. 100 — 1. žel. — bloki STT. zadela srečka štev. 59. dobitek št. 7, prejelo Fil. društvo Zagreb. 10. 1.000 1 irska — A MG — cona A, zadela srečka št. 261, dobitek št oa'. Ill, prejelo Fil. d.ruštvo Šibe-niik. Ostali dobitki: 1. Kompletna serija Roj. dan maršala Tirta so zadele srečke na štev. dobitka od 8 do II in od tek. štev. 23 do 33. 2. 1. maj 1918 - • tripling, št. dobitka od 13. do 20. 3. Znamke Tirubar-Marulič — STT od tek. štev, 37 do 80 in od štev. 515 do vključno 1927. I. Znamke FI.R.I —- Dan armije 150 dinarske od štev. 121 do 139 in od štev. 3991 do 4000. 5. .100 dinarske zelene avionske FLRJ od štev. 110 do 159 in od štev. 3910 do 3990. 6. Albumi »VUJNA« od štev. 197 do 200. 7. V.Tzduhoplovni zlet FLRJ ■znamke — od štev, 201 do 206 in od -"dev. 326 do 350. 8. Znameniti možje — znamke FLRJ — od štev. 207 do 235. 9. Razstavni bloki Filatelistične razstave v Kopru 1952 od štev. 187 do 193. 10. 100 dinarske športne STT — od štev. 194 do 126. II. Znamke FLRJ — TBC, RK in Ma ru.l ič-Trubar — STT od štev. 237 do 265. 12. VI. kongres ZKJ z FLRJ in Trubar STT od štev. 266 do 295. 13. Znamke FLRJ — balkoniada in Manilič STT od štev. 296 do 325. 11. 100 let žel. FLRJ od štev. 351 do 379. 15. Znamke FLRJ — maršal Tito 50 — od štev. 380 do 110. 16. Dan mornarice -— FLRJ 50 — od štev. 411 do 140. 17. Znamke cone A od štev, 442 do 176. 18. Znamke. FLRJ — razno — nominalna vrednost 45 dih. od štev. 477 do 54-1. 19. Znamke 100 let žel. STT štev. srečke 1169 — štev. dobitka 1928. 20. Kuverte Marelic od štev. 1911 do štev. 3132 — STT. 21. K'iver le Trubar STT - od štev. 3134 do 3608. 22. Kuverte Dečja nedelja STT od štev. 3610 do 3731. 23. Kuverte Dan armije FLRJ od štev. 3733 do 3793 z znamko v vrednosti za 3 din. 24. Rojstni dan maršala Tita kuverte FLRJ od štev. 3795 do 3824. 25. Kuverte Ivan Cankar FLRJ — od štev. 3826 do št, 3848. 26. Karte Roj. dan maršala Tita od štev. 3850 do 3866. 27. Kuverte Dan armije FLRJ — znamka za 15 din — od štev. 3868 do 3887. 28. Kuverte Dan armije znamka za 150 din od št. 3888 do 3894. 29. Ust a nk i FLRJ — kuverte od štev. 3805 do 3903. 30. \ L kongres ZKJ kuverte FLRJ od št. 3904 do 3908. Ob priliki filatelistične razstave v Kopru preteklega leta je Filatelistie-ni klub organiziral bogato loterijo, kakor vidite iz prednjih podatkov. Znamke, ki so bile oddane v loterijo so stale Društvu 212.000 din (dve-stodvanajst tisoč din). Ako bi Fil. društvo prodalo celotno naklado srečk, bi zanje prejelo 200.000 din. Zaradi tega smo mnenja, da je kritika od strani nekaterih članov popolnoma neumestna. Kritizirajo, da so prejeli po večini znamke :ili ko-verte Tmbar-Marulič, ker je skoraj vsak dobitek presegal vrednost srečke. Odbor Filatelističuega kluba Kope,- se za pomoč pri filat. razstavi toplo zahvaljuje Filatelističiii zvezi Slovenije, ki je z vzorno organizacijo pomagala, k uspehu filat. razstave, kakor tudi ostalim aktivnim članom Filat. kluba Koper. Istočasno obveščamo vse imetnike srečk Filatelist ične loterije v Kopru, naj čimprej dvignejo dobitke v društvu, ki se delijo vsak petek ob 20. uri zvečer v Makorjevi ulioi 8. Rok za dviganje dobitkov je do 15. maja t. 1. Po tem roku zapadejo vsi nedvignjeni dobitki v imetje Filiale-1-¡stičnega kluba v Kopru. S. f. — S. n.! Filatelistični klub Koper * Večno ¡b@ živel spomin na 4@@i žrS©w Sredi zelene ravnine ob zalivu v f.everozapadnem delu otoka Raba je pokopališče, kjer ne vidiš kame-Tiitih spomenikov ne cipres ne s peskom posutih poti, Vidiš samo grobove in lesene križe, dolge vrste kri-žev s slovenskimi imeni. To so grobovi slovenskih fantov, mož, žena, c1 rok. Morali so umreti, ker je tako santevaltt fašistična tiranija, štiri Tisoč :\rtev... To pokopališče je ob-tcia, ki je itabjH^-ri imperializem ne bo mogel nikdar ižrisati. Bilo je v juliju leta 1912. Na otok Rab so prišle močne enote fašistične vojske. Razlezle so se po vsem otoku, največ pa se jih je vgnezdilo okrog ravnine, kakšnih 5 km od pristanišča. Vrhovni komandant tc roparske bande je bil polkovnik Vincenzo Cuiuli. Kmetom je ukazal, »aj počistijo zemljo na ravnini, naj pospravijo z nje koruzo in poseče-jo oljke. Potem so pripeljali vojaki bodečo žico in z njo na gosto ogradili velik del ravnine. Domačinom, ki so jih vpraševali, kaj nameravajo, so na kratko odgovarjali: »Tu bo koncentracijsko taborišče slovenskih upornikov.« V Sloveniji je takrat divjala o-fenziva, v kateri je z vsem rompom ir, pompom sodelovalo nad 60.000 italijanskih vojakov. Hoteli so uničiti partizane. To naj bi bil uvod v uničenje vsega slovenskega ljudstva. Zato je razumljivo, da fašistični kr-voloki pri »čiščenju« niso dosti izbirali, ampak so požigali cele vasi, prebivalstvo pa so s silo gonili v internacijo na otok Rab. Kones julija so prišli na otok prvi interniran«: družine z otroki in starci vred... Karabinerji so jih odgnali kakor čredo živali v taborišče, jim vzeli denar in hrano, ki so jo prinesli od doma, ločili moške od žensk in otrok ter jih razdelili po šotorih: po 6 oseb v en šotor. Naslednji dan se je spet zlila v taborišče žalostna procesija slovenskih »banditov«. Dan za dnem so prihajali, dokler ni bilo taborišče polno — šotor pri šotoru, v vsakem šotoru 6 ljudi. Potem so ogradili še drugi del ravnine. Nastalo je novo taborišče, kamor so zgnali ženske, otroke in starce. Interniranci so bih odrezani od sveta. Fašistična komanda ni pu-> stila, da bi pisali domov, niti da bi dobivali pošto in pakete od doma. Fašistični načrt je bil več ko zverinski: »bandlt« naj v taborišču shirajo, naj pomro od gladu in vlaga Najprej so začeli umirati otroci, ker jim matere niso moglo dati mleka. Potem so začeli umirati odrasli. Vsak dan več je bilo mrličev, vsak dan je bil daljši pogrebni spruvod. Najhuje je bilo v mesecu decembru. Takrat je bilo taborišče podobno mrtvašnici živih okostnja- kov, kt so drug za drugim padali na vlažno zemljo in ugašali. Štiri tisoč žrtev ... Tem žrtvam bo slovenski narod postavil letos spomenik, ki bo ^e pozne rodove spominjal na strašne dni pod fašistično strahovlado. Odkritje spomenika bo 13. septembra — ob deseti obletnici konca taborišča in ustanovitve Rabske brigade (brigada bivših internirancev). Načrt za spomenik je naredil urch. Ravnikar. Spomenik bo pravzaprav pokopališče, ki bo urejeno tako, da bodo na skupine grobov položene marmornate plošče z imeni žrtev. Sredi med njimi pa bo stal lik, na katerega podstavku bodo vklesana imena tistih žrtev, o katerih ni znano, kje so pokopane (Italijani so namreč metali tudi po več žrtev v en grob), in tistih, ki so umrli za posledicami trpljenja drugod (doma, na poti ali v kakem drugem taborišču). Na gričku v bližini taborišča pa bo stal visok obelisk, ki bo viden prav do morja. Prepričani smo, da ni Slovenca, ki ne bi ,bil pripravljen nekaj žrtvovati za spomenik, saj gre za to, cla ovekovečimo spomin na 4000 žrtev, da uredimo največji slovenski grob. In končno: spomenik bo obtožba zločinov italijanskega imperializma, hkrati pa opomin našim otrokom in njihovim otrokom, naj do zadnje kaplje krvi branijo domovino, če bi jo napadel sovražnik, naj se varujejo »dvatisočletne rimske kulture« kakor garjevega psa. F. S. KUBEJSKI: Pomladna refleksija O moja Istra, ni le več spoznati! V zelen si plašč se žit in trav odela, v cvetovih češeni, jablan, hruSk vzcvetela, za cvetom sad obetaš nam bogati. Vinograd z gričev spušča se v ravnino in očarljivo breskev vmes zardeva, pod oljkami nekje dekle prepeva, galeb tam kroži nad morja gladino. ."stran sem. Vem: za to pomladjo v cvetu žehtela vsa omotična boš v suši, ječala v burji, zemlja mojih dedov... A vedi, da nihče in nič na svetu zvestobe mi do tebe več ne zruši, ne mraz, ne ogenj, ne pohlep sosedov. Ueiofaka StnU DVEH POMORSKIH ČASTNIKOV Bila sta to častnika bivše jugoslovanske vojne mornarice, poročnika vojne ladje Sergej Mašera. naš primorski rojak iz Gorice, in Milan Spasič, sin svobodomiselne. Srbije iz Beograda. Ko je bila objavljena sramotna kapitulacija, je poveljnik rušilca »Zagreb« izdal povelje, da posadka zapusti ladjo. Mašera ter Spasič sta se povelju odločno uprla in izjavila, da bosta ostala na ladji in jo branila. Svojo besedo sta tudi držala. 17. aprila 1941 — okrog 5. ure popoldan — sta hrabra častnika dvignila v zrak rušilee »Zagreba in skupaj z njim poginila. Dne 6. aprila 1941 je bilo v Boki ICotorski več ladij bivše jugoslovanske vojne mornarice, med njimi tudi ponosni rušilee »Zagreb«. Bil je praznik. Ljudje so brezbrižno spali. Nihče se ni nadejal, da hudo tega dne skaljeni velikonočni običaji majhnih ribiških naselbin v Boki Kotorski. Ta nenavadno lep in sončen aprilski dan je ostal vsem ljudem globoko v spominu. Toda fašistični piloti katoliške Italije niso pustili, da bi mirno in go-mini preživelo velikonočne prazni- Inteniiranci na Habu Iz zbirke A'¡ka Pirnata: Domovi, gozdovi ke. Zgodaj zjutraj je bučni šum ita-loroko bokokotorsko prebivalstvo v lijanskih bombardejijev začel vznemirjati fortace, posadke ladij, ves narod. Zračni pirati so začeli metati svoj velikonočni pozdrav — bombe, ki so rušile in ubijale. Kmalu je bilo nebo prekrito z oblaki črnega dima. Sovražnik je ubijal, naši top-ničairji so odgovorili. Rušilee »Zagreb« je bil kmalu zavit v dim. Topniški ogenj na rušil™ je upravljal poročnik vojne ladje Scir-gej Mašera, topniški častnik. Pomagal mu je njegov zvesti tovariš, poročnik Milan Spasič, torpedi!! častnik. Ostale ladje, rušile.i, torpiljarke ter podmornice so menjale svoja sidrišča v zalivu in pričakovale ponovne napade. Huda borba se je ponovila dne 13. aprila. Hudo je bilo tudi 11. aprila. 15. april pa ni bil dan kot prejšnji. Poveljnik rušilca »Zagreb« je oibrog 3. ure popoldan prepovedal, da se strelja na sovražnika. To je bilo precej nerazumljivo ladijski posadki, posebno še Mašo mi in Spasion. Čez nekaj ur jc poveljnik ladje sporočil povelje, o kapitulaciji. Z drugimi bo. sedami je to pomenilo zapustiti ruši-.lee in ga izročiti sovražniku. Milan Spasič in Sergej Mašera se s tem nista mogla strinjati. Naslednji dan sta sama ostala na ladji. 17. aprila popoldan sta minirala rušilee in skupaj z njim junaško poginila. Od 6. .Tpoila so bili dnevi polni vedno novih in novih dogodkov. Vsi ti dogodki so bili vznemirljivi in strašni obenem. Tale je bil tudi 17. april. Narod Boke Kotorske je preživljal težke in nepozabne trenutke. Zver v ljudski podobi je metala bombe. Vojska je bila dcmoratlizirana in prepuščena sama sebi. Komandanti so bežali. Kako čudno je bilo opazovali tiste prizore, ki so dovolj jasno govorili o slabosti in nesmotrnosti vojnega aparata stare Jugoslavije. Kako te-žko je bilo pomisliti, da nastopajo težki dnevi okupacije in suženjstva. Stara država je dovrševala svojo vlogo in v kratkem času so jo p oni and rali škornji okupatorjev. Boka je bila zadnja točka, zadnje oporišče, ki ga je bilo treba zavzeti. Z njenih okoliških hribov, izrastkov Orjena in Lovcema, iz starih trdnjav Ošt re, Rosa Arze in Obosnika se je slišal osamljen slrel topa ali puške, ki je dopolnjeval ropot motoriziranih odredov fašističnih hord. Ljudstvo je vse to opazovalo in začudeno gledalo te prizore. Svobodomiselno ljudstvo Boke, katerega svetle strani zgodovine so izpolnjene z večno boirbo na morju in na kopnem, je bilo v teh dneh brez moči, prevarano in zapuščeno. Ko se je ljudstvo hotelo borili, je del izdajalske beograjske vlade bežal na podmornici iz Meljiu, majhnega vojnega pristanišča v Boki. Ko št; je. podmornica z narodnimi izdajalci oddaljevala od obale, jo nekoliko aviemov preletelo in odvrglo bombe, toda brez zadetka. Kmalu je izginila pod morsko gladino. Le periskop je rezal mirno morsko površino v smeri izhoda iz bokokotor-skega zaliva. Ponosni rušilee »Zagreb« je bil vsi. dran na koncu tivtskega zaliva, zapuščen, brez znakov kakšnega življenja kot vse ostalo ladjevje vojne mornarice. To so bile zadnje ure tega junaka, ki je častno izvršil svojo dolžnost nasproti narodu. V Boki je bilo pravo pokopališče zapuščenih ladij, hidroavionov, vsega plovnega parka. Nikjer ni bilo straže, nikjer mornarjev na ladjah. To je bil konce bivše jugoslovanske vojne mornarice. Na »Zagrebu« sta ostala le dva človeka, Mašera in Spasič. Razen teh dveh so se vsi člani posadke pokorili povelju komandanta ladje. Ko so mornarji zapuščali ladjo, so se s solznimi očmi poslavljali od nje in svojih [predstojnikov. Nihče ni mogel preprečiti poročnikoma vojne ladje Mašeri in Spasiču, da izvršita svojo namero. Dobro sta vedela, da gresta v gotovu smrt. Toda rajši sta izbrala smrt, kakor da prideta sovražniku v roke. Bolje je uničiti ladjo, kakor da bi jutri bila orožje v sovražnikovih rokah. Sonce je počasi zahajalo za hribom. Okrog o. ure popoldne je vso B < >k o pntrcsJa močna eksplozija. Rušilee »Zagreb« je zletel v zrak in z njim oba častnika, Mašera in Spasič. Ve- likanski steber črnega dima se je visoko dvignil skupaj z deli ladje, Vi so se razsuli na stotine metrov naokrog po morju in se potopila. Ti-soči so s solzami v očeh nemo gledali ta strašni prizor. Takrat je okupator prvič občutil moč in pogum svobodomiselnega duha našega Tiaro-da. Vznemirjeno morje je pogoltnilo ostanke ladje in oba junaška častnika Mašero in Spasič a. Čez nekoliko dni so morski valovi vrgli na kraj posmrtne ostanke Milana Spasiea, ki so jih ob ogromni udeležbi ljudi iz Hmvcgnovega ter okolice pokopali na vojaškem pokopališču v Sarini pri Hercegnoveni. Med pogrebei so bili tudi njegova prijatelji. Ob grobu je govoril eden od njegovih tovarišev. Dan je bil nena-vadno mračen, prav ustvarjen za ta-k"o razpoloženje. To herojsko dejanje bo ostalo kot svetel primer vsem mladim kadrom našega pomorstva. Maršal Tito je obema junakoma izrekel svoje priznanje s temi beseda-imen porotnikov vojne ladje j-uso.-do-mi: S spoštovanjem se spominjamo vanske mornarice. Spasiča in Maše-re, ki sta dvignila v zrak rušilee »Zagreli«, da ne bi padel v roke fašistom, in skupaj z njim utonila. V naši svobo O HCl o o \f \f Ali morda veste, koliko ur pouka rma na teden učiteljiščnik zadnjega, to jc četrtega letnika? Triinšti-rideset! To je približno sedem ur dnevno. Dodajte k temu na dan vsaj še tri obvezne učne ure v dijaškem domu, pa se bo njihovo število povzpelo na deset. Sedem ur dnevno mu toraj trpamo v mlado glavo vse mogoče in nemogoče znanje in v nadaljnjih treh ali petih urah mora izvršiti svoje pismene naloge in si usvojiti ter utrditi novo snov. Deset, enajst, dvanajst ur dnevno ! In to dan za dnem, mescc za mesecem, leto za letom. Ali se vam ne zdi, da jc to nekoliko preveč? Deset, enajst, dvanajst ur dnevno, ko cvete zunaj pred okni pomlad, ko si mlado telo'želi gibanja in sonca, ko si človek tako želi lepih knjig in filmov in teatra in koncertov in tihih pomenkov. Pa je že tako. Učni načrt ne pozna ne pomladi ne drugih letnih časov razen tistega kratkega poglavja pri matematični geografiji. To je strog in neusmiljen gospodar in z njim se ne da kar tako baran-iati. Učni načrt pravi: triinštiride-set tedenskih učnih ur je nujno potrebnih, da vsaj za silo izoblikuješ mladega učitelja in konec razgovora. Kam pa sicer misliš strpati vse učne predmete, kakor so na primer slovenščina iii italijanščina, občna pedagogika in zgodovina pedagogike, didaktika in metodika, psihologija in logika, uvod v filozofijo in moralna vzgoja, zgodovina in zemljepis, nauk o naši družbeni itj državni ureditvi, matematika in fizika, biologija in higiena, risanje in telovadba? Da, prav ima učni načrt. Toliko predmetov poučujemo v četrtem let-nikH učiteljišča. Nima pa prav, če trdi, da je to konec razgovora. Ne, k sreči se tu razgovor šele pričenja. Učiteljski poklic je čuda težak in zahteven. Od tebe ne zahteva samo širokega znanja ampak tudi to, da znaš to znanje tako podajati, da te bo otrok razumel, od tebe ne zahteva samo tega, da otroka nekaj naučiš ampak tudi to, da znaš oceniti, kaj bo otroku nekoč koristilo in kaj bi njegov spomin po nepotrebnem obremenjevalo. Pri izvrševanju svojega poklica pa ne smeš niti za trenutek pozabiti, da vzgajaš svobodnega državljana svobod-bodne države in da je od tebe in od tvojega dela v veliki meri odvisno, kakšen bo ta mladi rod. Pa to je samo ena, čeprav najvažnejša stran tvojega dela. že po svojem prirodnem poslanstvu je u-čitelj poklican, da vodi, usmerja prosvetno in kulturno delo v mestu, predvsem pa na vasi, kjer je in bo še dolgo ostal včasih edini, v vsakem primeru pa najvažnejši, pobudnik vsega napredka. O, učiteljski poklic je čuda težak in zahteven. Ne zahteva samo dobrega šolskega spričevala in dobrega metodičnega znanj3, temveč zahteva predvsem ljubezni do ljudstva in do o-trok, mnogo, • mnogo požrtvovalnosti in včasih, če smo odkriti, tudi nekaj samozatajevauja. Ali bo naš mladi naraščaj tej nalogi kos? O, da, mi čvrsto verujemo v to. Naš kraj je majhen in vsi slovenski učitelji še bolj ali manj poznamo in to ne samo na videz, temveč tudi po mišljenju, po nagnjenju in po navadah. In če ob priliki zvemo, da se je kaka mlada učiteljica, kak mlad učitelj, recimo v Krkav-nijo vrgel na delo, da lUjub mnogim čah ali kjerkolisibodi z vso ljubez-težavam pri svojem šolskem delu dosega lepe uspehe, da prireja že tretje odrsko igro v svoji vasi, tedaj je toplo pri srcu. Viš ga, fanta, si mislimo in pri tem smo čisto na tihem ponosni nanj. Včasih se seveda tudi zgodi, da zvemo stvari, ki nam ne delajo ne časti in ne veselja in potem premišljujemo: kdo je kriv, da ni izpolnil našega pričakovanja, ali mi, ki smo gaučili in vzgajali, ali on sam? Mislim, da si ob takih primerih ne smemo prati rok. Pri vsakem takem primeru je tudi nekaj naše osebne krivde, čeprav samo te, da nismo mlademu človeku pravočasno svetovali, naj zapusti učiteljišče in naj si izbere drug poklic. Veliko pomanjkanje učiteljev v povoj- nih letih nas pri tem le delno opravičuje. Ob takih prilikah pa se pojavlja pred nami še tretje vprašanje: Ali daje učiteljišče v svoji današnji o-bliki, s svojo današnje strukturo, svojim učnim sistemom in programom zadostno opremo na pot svojim mladim absolventom? Če mislimo pri tem zgolj na šolsko učenost, na njihovo pedagoško in metodsko usposobljenost za izvrševanje učiteljskega poklica, potem je odgovor še nekam pritrdilen, če se pa spomnimo na družbeno vlogo učitelja na vasi, na naloge, ki jih postavlja predenj vsakdanje življenje in ki jih bo nujno moral reševati, potem moramo priznati, da ga šola za tako delo ni v zadostni meri usposobila. Če govoriš s katerimkoli mladim učiteljem, ki je pred letom ali dvema zapustil šolo, ti bo vsakdo rad priznal, da je med teorijo in prakso le velika razlika. Marsikdaj je postavljen pred pedagoški problem, ki mu ne ve rešitve, in če še tako brska po zakladnici šolskega znanja, ki si ga je pridobil v onih znamenitih triinštiridesetih urah. Prav tako velike probleme, ali pa še mnogo večje, pa postavlja predenj tudi družbeno življenje na vasi sami. Stoletna praksa potrjuje, da u-čiteljevo znanje ni nikoli dovolj obsežno, nikoli dovolj globoko. Razumljivo je, da mu vsega potrebnega znanja Š0I3 ne more dati. Mnogočesa se bo v življenju sam nauči!, mnogočesa pa ga bo tudi življenje naučilo. Toda vse to nam ne pomaga mimo dejstva, da je sistem naših učiteljišč nezadovoljiv, da bu treba nekaj v tem šolskem sistemu le izpremeniti in učiteljišča reorganizirati. To vprašanje je že dolga desetletja predmet živahnih razprav mnogih pedagogov. Nekateri vidijo rešitev v petletnem učiteljišču, drugi predlagajo gimnazijsko maturo in enoletni pedagoški tečaj, tretji so za gimnazijsko maturo in kompletno višjo pedagoško šolo, četrti pa zahtevajo za učitelje popolno akademsko izobrazbo. Za katero od teh neštetih možnosti se bomo odločili? Cisto jasno je, da nas pri reševanju tega vprašanja ne sme zanesti predaleč. Predaleč pa bi bilo vsi tisto, kar bi prehitevalo naš splošni razvoj in kar ne bi bilo v mejah naših realnih možnosti. Naše šolske oblasti so se odločile t za petletno učiteljišče. S šolskim letom 1951/52 je bil uveden v prve letnike odgovarjajoči učni načrt in leto 1956 nam bo dalo prve maturante s petletnim učiteljiščem. S »»KROGOM S KREDO«« l^OJ gg s o i o b» o m @ g © kp@ga Grška je poleg Norveške med vsemi evropskimi deželami najbolj navezana na morsLi promet glede na ujene mnoge zalive in otoke, kar je njeno prebivalce že v nekdanjosti prisililo k momarstvu. Tako je tudi tu nastal najstarejši mornarski opos, Homerjeva »Odiseja«. V njem igrajo otoki največjo vlogo. Središče dejanja se vrši na znpadnojonskih otokih ob vhodu v Jadransko morje in doživljaji potovanja se odigravajo povsem na otokih. Prvi se odigra na sredozemskem otoku, v starem veku imenovanem Menings, na novih zemljevidih pa jc označen z imenom Djerba. Naslednji doživljaj spada v Siciiilijo, kjer se vrši grozotno srečanje Odiseja 7. enookim ciklopom Po-iiiemom, kar je v zvezi z vulkanom Etna. Strašno rjovenje pošasti, metanje kamenja, deroči krvavi vrelec iz prehodenega očesa, lu naj predstavlja tekočo lavo in še druge vulkanske poj uit. Nadalje pride junak do plavajočih otokov boga vetrov Eola v skupini kiparskih otokov. Še pisatelji starega veka so ugotovili, da so bili ti plavajoči otoki veliki bloki lave, izbruhane iz vulkana. A' podobni obliki .se odigravajo vsi doživljaji Odiseja. Sirene naj bi bil slišal na otoku K npr i. Hudobno čarovnico 'Kirko pa je srečni na otoku Eea, lokacija tega otoka pa ni do-gnana, nekaj časa so za tega šteli Malto, na kateri naj je Odisej preživel 7 let. Tako naj bi bila Itaka na otoku Korfu. Večkrat se v Odiseji omenjajo otoki na daljnem zapadu, imenovani »Otoki srečnih«. Že Fe.ničani in Grki so pripovedovali o prelepih oto- Novi učni načrt ne pomeni samo porazdelitve zelo obširne učne snovi na pet let namesto na štiri leta, temveč pomeni .dokaj več Novi učni načrt skuša olajšati prehod iz šole v življenje in uvaja zato v pete letnike nove oblike dela, predvsem seminarskega dela, predvideva pa tudi dvomesečno prakso mladih kandidatov na osnovnih šolah, pod vodstvom najboljših učiteljev. Kako se bo novi učni načrt ob-nesel v praksi, ne vemo. Nobena tajnost ni, da gledajo nanj sestavljal-ci sami z dokaj kritičnim očesom, in nobena tajnost ni, da ni pocl soncem ničesar dokončnega. Novi učni načrt ni rešil vprašanja družbene vloge učitelja na vasi, čeprav pomeni koncem koncev korak naprej. J. L. Uspela uprizoritev koprskega Ljudskega gledališča Besedno igro v naslovu popolnoma opravičuje zadnja uprizoritev koprskega gledališča. Vajeni smo bili namreč gledati na koprsko gledališče kot na nebogljenčka, ki dolgo ne more shoditi, pa čeprav je gledališče po številu predstav neka-kako zadostilo splošnim zahtevam, Tako lahko zapišemo šele sedaj, ko smo gledali uprizoritev Klabundo-vega «Kroga s kredo«. Staro kitajsko pripovedko o prelepi šestnajstletnici čang-Haita-ng, izkoriščevalskem mandarinu Ma in plemenitem princu Pao, je po kitajskem izvirniku priredii nemški dramatik Klabund (Alfred Hen-sehke), poslovenil pa Oton Župančič, že te okolnosti govore, da gre za kvalitetno, prijetno delo, ki mo- Mandarin Ma kupi Čang - llailang-o. Prizor iz prvo slike: Z leve., rta desno: Vong (Evgen Frelih), Čang - Ilaitang (Marga Filec). Ma (Janez Varšek) in princ Pao (Viljeni Tomšič) EPI? i 2 IZID NATEČAJA ZA SPOMENIK POLITIČNEMU JETNIKU. Pred kratkim je bil zaključen natečaj za spomenik neznanemu političnemu jetniku. Vsa prispela dela so po zaključku natečaja razstavili v galeriji Tate v Londonu. Večina del je bila zasnovana abstraktno, v obliki kletke ali rešetke. Prvo nagrado (4500 funtov šterlingov) je dobil angleški kipar Ray Bulter. Njegov načrt predstavlja neke vrste taboriščni stolp, okoli katerega so razmeščene tri silhuete. Madžarski emigrant, slikar Laszlo Szilvassi, je iz protesta poškodoval maketo. Sam se je prijavil policiji in rekel, da kot bivši jetnik protestira proti ne- humanemu umetniškemu stališču, ki izraža težnjo po svobodi z nekimi modeli, ki bi lahko služili le za svečnike. »TKE OUTSIDER«. Richard Wright, ameriški pisatelj črnskega rodu, ki ga poznamo tudi mi po nekaj prevodih, je napovedal nov roman »The Outsider«. Beseda je težko prevedljiva in pomeni človeka, ki se ne more ali noče vključiti v neko družbo ali skupnost. Roman bo vzbudil veliko zanimanje, kajti založba napoveduje, da je to pisateljev osebni obračun s kominfor-mistično ameriško komunistično partijo, katere član je bil Wright do leta 1944. Zdaj živi Wright v Parizu in ne deluje politično. Med vsemi črnskimi pisatelji je imel nedvomno največ uspeha. ra. zaradi egsotičnosti, globoke človečnosti in etičnih vrednot pritegniti pozornost igralcev in gledalcev. Kljub temu, da je doživela prepesnitev precej sprememb po evropskemu okusu, nam le pokaže strogo, družbeno razliko fevdalnega reda na Kitajskem, ki ga v malih ljudeh ureja verska miselnost, da mora biti žena sužnja možu, otrok staršem in vsi pa božjim in cesarskim postavam. Redki so, ki se poskušajo upirati tisočletni uzakonje-nosti in zato teče življenje mirno, vsakdanje, kot se preliva Rumena reka po širnih kitajskih ravninah. Nad vso to enoličnostjo in trpko vdanostjo v TFsodo pa trepeta nežna orientalska poezija. A tudi to. enoličnost poskuša prekiniti bratovščina »Belega lotosa«, nosilec napredne in revolucionarne miselnosti. Zaradi etičnih načel dela pa konec ne more biti drugačen, kot. da so dobri in pošteni poplačani, huddbni in hinavski pa kaznovani. Igor Pelan se je v Kopru prvič predstavil s »Krogom s kredo« kot režiser. Da je predstava uspela, je v največji meri njegova zasluga. Ob efektni sceneriji mu ni bilo treba iskati drugih zunanjih privlačnosti in se je laže poglobil v vsebino dela in izkoristil osvajajo-čo silo besedila. Prav tako mu je uspelo, da je iz številnih igralcev izoblikoval enotno igralsko skupino, ki je zvesto sledila njegovim režijskim zamislim. V glavni vlogi se je predstavila koprskemu občinstvu Marga Filče-va. Mlada Haitang je z . globoko čustvenostjo in prijetnim govorom, gledalce prepričala. Nadarjena i-gralka je vsekakor pridobitev za naše gledališče. Janez Varšek, tudi nov in mlad igralec, je poustvaril lik mandarina Maa. Pri njem je čutiti igralske sposobnosti, vendar še moti način govora, ki se zdi preveč priučen. Odlično se je izkazal tudi Evgen Frelih v vlogi zvodnika Tonga, Oskar Venturini kot sodnik ču-ču, Majda Skrbinškova v vlogi babice, Stana Mlakarjeva kot mandarinova prva žena Yu-Pei ter Ernest Zega kot Čao. Vse kaže, da sta Pušnarju (Čang-Ling) in Tomšiču (princ Pao) vlogi manj ležali in zato ju nista tako zadovoljivo i-zoblikovala. Isto velja za vlogo Hai-tangine matere Lojzke Gabrovčeve. K uspehu je pripomogla tudi originalna glasba Vladimirja Lovca. Da je predseava uspela, so mnenja tudi strokovnjaki iz Ljubljane, ko so primerjali uprizoritev istega dela v Postojni in v šentjakobskem gledališču v Ljubljani. w &gg®siowBn§ m pff*šp@i?®gškafo kili r Oceanu, s katerimi so tržili. Ti se najbrž nanašajo na Madciro in na Kanarske otoke. Še o mnogih drugih otokih jc govora v eposu. Zanimivo je ime Pharos, otok oh iztočju Nila, ki je pozneje za časa Rimljanov bil znamenit itja do konca srednjega veka po svojem svetilniku. Njegovo ime so romanski jeziki uporabili za imenovanje svetilnikov. Homer omenja še celo vrsto otokov, tako Sidon, središče fenioijskc pomorske trgovine, Asteris, Zahyntos, Same itd. V grški mitologiji imajo otoki veliko vlogo. Otok Delos naj bi plaval po morju in se šole ustalil, ko je Leta rodila Apola in Artemiclo. V več. pravljicah je omenjena skupina Santonmskih otokov na jugu Ege.ja. Pripovedka iz biblije govori o zatemnitvi Egipta v 16. stoletju pred našim štetjem. Bila je to grozna katastrofa, ki jo je povzročil izbruh ognjenika na Santorinskih otokih, ki je presegala ono ob izbruhu Kraka-taua v novem času. Na Kreto se nanašajo pripovedke o Minosu in Muio-tauru. Labirintu in Teseju, tako o Dedalu i Ikuru. Primeri so nešteti. Zelo zanimiva je grška pripovedka o oceanskem otoku Atlanti.su. O tem izginulem otoku je fantazija mnogih pisateljev -pletla najrazličnejše bujne pravljice. Okrog 2000 ti- skanih del se je pečalo z uganko At-Jantdsa. V resnici pa je Plato opisoval cvetočo zgodovinsko trgovsko mesto Tartessos, ki je stalo ob izlivu Guadalkvivirja v Španiji in je okrog 530 pred n, št. propadlo zaradi prn-cviita Kartagine. Historiki trdijo, da mesto, kii ga je Plato imenoval »At-lanti.s«, stoji še danes ne kot otok V delti, marveč kot kopni del Španije. Kretskega sodnika mrtvili Rada-manta je pravljica prestavila na Otoke srečnih v zapadnem oceanu, to je na Kanarske otoke. Tu je stal tudi neb ono seči velikan Atlas, tu so rasla tudi jabolka Hesperid. Atlasa je predstavljal 3700 m visoki Pik Tene-riffe. Keltski otok smrti je bil Britanija. V 2. stoletju pred n, št. so sezidali impozanten teanpel bogu sonca, ostanki so še danes vidni. V 4. stoletju pred n. št. jo raziskovalec Pythea iz Mnrsilje z ladjo obkrožil Britanijo, da se jc prepričal, ali je otok ali kopno. Njegovemu poroflilu pa niso verjeli in v Rituiu so še za časa Cezarja radi razpravljali o tem vprašanju. Šele Agrikola je to potrdil. Stara Evropa je kupovala tcdaij cink v Britaniji ,ki je imela nn jugo-zapadu bogate cinkovc rudnike. Prav tako so do 11. stoletja smatrali Skandinavijo za velikanski otok v Oceanu. Južne predele so dosegli Rimljani. Pythea iz MairsjJjc je oh priliki svojega potovanja okrog Britanije po 6-dnevni vožnji na odprtem morju proti severu našel nepoznano deželo Tliule. Menil je, da je to najsevernejši otok Britanije. Do 9. stoletja so iskali Thule na otokih Šcitland in Island. Toda obe domnevi sta bili nemogoči. V Thule je Pythea doživel 2 do 3 ure trajajočo noč, kar kaže. na 63 do 64 stopinj zemljepisne širine. Otok Island sc« odkrili šele v 8- stoletju in jc bil popolnoma lieobljuden. Pozneje je Nan-sen dokazal, da sc je Thule moral nahajati samo v zapa d ti i Norveški. Zanimivo je, da so v starem veku poznali tudi Helgolandijo. Tacatus, govori v svojih analih o. otoku, ki ga pa ne imenuje, da ima strmo obre- Tipično dejstvo je, kakor kaže-Kgodovina. da so raziskovalci novo-odkrite dežele vedno .smatrali za otoke. Prvi stik Grenlandije, to jc Vikingov s severno ameriško celino je-bil leta 1000. Tudi to so imenovali oceanski olok. Zvali so ga Vinilandi-jo; tam so sedaj združene države-Massachusctls in Rhode Island. Nasprotno so smatrali tudi mogočno» Grenlandijo za otok, v letu 1194 odkrite Spitzberge pa so imeli za polotok in to škorci več stoletij. Tako-je bil Kolumb 12. X. 1492, ko je prvič stopil na otok Kubo, prepričan. da je prišel v Azijo, kamor je želel priti. Nepričakovana veličina Kuhe mu je dala povod za to, V juniju 1-194 je to Kolumbovo mnenje s prisego potrdilo moštvo njegove ladje- (Nadaljevanje prihodnjič^ Sežiganje mrtvecev t . «ft: : Ob sveti roki Ganges žarijo grmade »ia Jalsaim Gathu, kje.r sežigajo mrtvece. Slišijo se glasovi: »Rama nanit salva bai!« — Samo Ramaso-vo itne je čisla resnica! Po vijugastih ulicah Bcnaresa tečejo upehani nosači. Hitreje! Hitreje! Sprevod se v naglici spušča h Gangesu, njihovi glasovi in vzkliki čudno odmevajo med hišami. Po poti srečujejo berače in svete bike. ki leno hodijo po ulicah in se za Ijndi sploh nc menijo. IX a vitkih bambusovih palicah je privezan podolgovat zavoj, ki se ziblje sem in tja. To je mrtvec, ki je zapustil ta svet, da bi se preselil v večnost. Glava in prsi so mu namazane - še vlažno kričečo rdečo barvo, torej je mrtvec poročena žena. »Rama nama salva hai!« Brez od-me-a ponavljajo nosaoi ta vzklik, mimoidoči pa se jim umikajo, kajti vedo: mrtvecu se mudi. Mož, ženina sestra, brat in prijatelj, lo so nosači. še nekaj strmih stopnic in prispeli i.-'kovanj a. ZRCALO. KI SE NE ZAMEGLI Vsakdo ve, da je ena najbolj neprijetnih lastnosti zrcal, da se zameglijo v vlažnem prostoru ali če neposredno pred njim dihamo. To vprašanje je rešila ameriška -trrdka »Dis-ponl de Nemours«, ki jc. izdelala kemično spojino, s katciro zrcalo premažemo pri proizivodnji. Zrcalo potem doma priključimo na običajni, hišni tok, da se segreje, tako da se na njem ne more kondenzirati arak in napraviti megle. Podobno metodo zdaj uporablja-j o pri avtomobilskih steklih, ki ostanejo popolnoma čista, dokler so priključena na elektr. tok. NAJMOČNEJŠA ŽARNICA NA SVETU Neko londonsko elektrotehnično podjetje je izdelalo najmočnejšo žarnico na svetu. Ta žarnica sveti z močnejšo svetlobo kot sonce. Na 2,5 kvadratnega centimetra daje. svetlobo milijon sveč. medtem ko daje najmočnejša sončna svetloba na isti površini svetlobo 800.000 sveč. Toda ta žarnica lahko obdrži svojo maksimalno jakost le 0.25 sekunde. Po izjavah nekaterih zdravnikov bo mosoče » pomočjo te žarnice ugotavljati ras: živih slanic v človeškem organizmu. kar bo veliko pripomoglo za izboljšanje dosedanjih načinov raziskava-nja raka. (6) Zrak je postajal zelo slab in spet smo si rešili življenje samo s tem, da smo odprli jeklenko s kisikom. Čudno je "bilo tudi to, da smo vsi trije postali lačni — skoraj bi dejal požrešni — ter se pridno lotili konzervirane govedine, kruha in masla, kar je v svoji previdnosti bil preskrbel Maracot, in vse skupaj poplaknili z obilnim požirkom žganja, pomešanega z vodo. Okrepčan in ves poživljen od zaužite jedače in pijače, ssm sedel pri svoji opazovalnici in si zaželel samo še zadnjo cigareto, ko se je moj pogled zaustavil na nečem, kar je v mojih možganih vzbudilo kopico čudnih misli in pričakovanj. Rekel sem že, da je valovita siva ravnina bila vsepovsod posuta z nečim, kar je izgledalo kot grički. Posebno velik grič pa se je nahajal nasproti mojega okenca, kakšnih deset metrov od mene. Na njegovi strani je bil nekak čuden znak in ko sem pazljiveje pogledal, sem videl, da se je znak venomer ponavljal, dokler se ni izgubil na drugI strani. Če .je človek tako blizu smrti, ga vse, kar je v zvezi s tem svetom, ne zanima bogvekaj, toda dih mi je za trenutek zastal in srce mi je nehalo utripati, ko sem se nedadoma zavedel, ■da imam pred seboj stebrni napušč, na katerega je morala, čeprav je bil sedaj pokrit hi s školjkami izlizan, človeška roka, kdo ve kdaj, vklesati te na pol izbrisane znake. Mara-coi in -Scanlan sta prihitela k mojemu oknu in sta vsa osupla zrla na te znake, ki so govorili o povsod pričujočih energijah človeka, »Pa to so rezbarije, o tem ni nobenega dvoma!« je vzkliknil Scanlan. »Po mojem je tale stvar bila streha neke stavbe. Potemtakem so tudi ostale stavbe. Smenta, doktor, prileteli smo naravnost na pravcato mesto.« »Da, to bo zares neko starodavno mesto,« je rekel Ma-racot. »Geologija nas uči, da so morja bila nekoč kontinenti in kontinenti morja, toda jaz sem vedno zavračal misel, da bi se bila dogodila pogrezanja v Atlantiku v tako zgodnjem obdobju geoloških premikanj kot je bil kvartar. Platonovo poročilo o egipčanskih izročilih torej vendar sloni na dejstvih. Te vulkanske formacije potrjujejo gledišče, da je to pogrezanje bilo posledica potresne dejavnosti.« »Pri" vseh teh kupolah opažamo neko pravilnost,« sem pripomnil. »Vse se mi dozdeva, da ne pripadajo posameznim hišam, temveč so to kupole, ki tvorijo okras strehe neke ogromne stavbe.« »Mislim, da imate prav,« je dejal Scanlan. »Na vsakem vogalu imamo štiri velike kupole in med temi so pa vrste manjših. Presneto lepa stavba, samo če bi jo lahko videli! V njej bi lahko stalo vse naše podjetje v Ameriki in še marsikaj povrhu.« »Zasuta je do same strehe od usedlin, ki padajo od zgoraj,« je rekel Maracot. »Ohranila se je pa zato, ker imamo v velikih globinah stalno temperaturo, ki se giblje okoli 0 stopinj Celzija in ki močno ovira proces razpadanja; celo razpadanje globokomorskih ostankov, ki pokrivajo dno oceana in ki nam dajejo to svetlobo, mora prav počasi napredovati. Toda, naj me vrag vzame, če ti znaki na napušču niso nič drugega kot nekakšen napis,« Imel je prav, o tem ni bilo nikakega dvoma. Isti simbol se je tu in tam ponavljal. Ti znaki so bili nedvomno črke neke prastare abecede. »Včasih sem študiral feničanske starine in v teh črkah je prav gotovo nekaj, kar mi hi popolnoma tuje,« je dejal naš voditelj. »No, dobro, moja prijatelja, videli smo pač mesto, ki je bilo pokopano pred davnimi časi, in to čudovito novico bomo vzeli s seboj v grob. K temu nimamo ni- česar več dodati. S tem smo tudi izčrpali vse svoje znanje.' Strinjam se z vama, da je najbolje, če se vse to čim prej konča.« In do konca ni bilo več daleč. Zrak je bil neznosen. Bil je tako prenasičen z ogljikovimi izhlapevanji, da je kisik le s težavo premagoval njihov pritisk, če je človek stopil na klop, je še lahko ujel požirek čistejšega zraku, vendar so se strupeni hlapi dvigali vse višje. Dr. Maracot je vdano sklenil svoje roke na prsih in povesil globoko glavo. Scanlana so strupeni plini že obvladali ter je v trzajih ležal na tleh. V glavi se mi je vse vrtelo in čutil sem neznosno težino na MILAMM lyíCIMJAlOM TOFLOME1 Križanka ( Nadaljevati je in kanec) Ljudje po že preti mnogimi stoletji spoznali.. da toplota razna telesa razteza (nekatera bolj, nekatera imanj) in da jih mraz na podoben način krči. Prebrisanim je kaj kmalu prišlo na utn, da bi na podlagi te dogpane resnice nekdo lahko napravil pripravo, ki bi kazala stopnjo mraza ¡Ji toplote. Med prvimi takimi bistrimi ljudmi je bil angleški učenjak Izak Newton. Naredil je bil f-teikleni toplomer, ki »a je napolnil z lancniui oljem. To ni zmrznilo tako brž kakor voda. Kol stalno točko na tem toplomeru je NVivton \zeil toploto človeškega telesa in jo označil s številko 12. Oni tu navzdol (Io vodnega ledišča je bilo dvanajst stopim i, navzgor do vrelišča vode pa 18. Torej tudi on je Že.dišče vode zaznamoval z ničlo. Nevvtonov toplomer ni mogel ibolgo vzdržati, ker so drugli kaj kmalu naredili boljše. Izkazalo se je, da je alkohol veliko boljši od kucnega olja, le pobarvati ga je bilo treba, da je bil v cevki videti. Tega so odslej rabili izumitelji, ker ne zmrzne v pri rodnem mrazu in je za spremembo toplote telo občutljiv. Le lestvica stopinj je učenjakom delala preglavice, ke.r se niso mogli odločiti za eno, ki bi ustrezala vsem. Trije nam znani učenjaki so se ukvarjali s tem izumom. Pred par stoletji so živeli skoro istočasno vsii Irijc. To .-o bili: Francoz Rene Reauniur (Reoiuir), ki je označil Iedišče vode z ničlo, vrelišče pa z 80 stopinjami. Predolgo Iii vzelo, če bi hotel razložiti, zakaj se je odločil za tako razpredelnico. Drugi je bil Šved Andors Celslus (Celzij), doma iz Upsale, ki je le-diišče zaznamovali z ničlo, od tam do vrelišča je pa načrtml sto stopinj. Tretji je bil mož nemškega rodu. doma v poljskem mestu Gdausku, in se jo pisal Cabniel Fahrenheit (Faren-hajt). Femu poslednjemu se je Nevvtono-va lestvica zdela pregroba, prevelike «lopnje je imela. Najprej je. te stopinje razpolovil, da jih je bilo dva-fcrait več. Po tem popravilu je dolo-eil drugačno ničlo. Spoznal je bil namreč, da nastane rolo nizka temperatura, če zmešamo skupaj sneg in kuhinjsko sol. Mislil je, da nižje temperature nt- moremo umetno narediti, pa je zato to temparaturo označil z ničlo. Na kratko povedano je njegov toplomer takole kazal: Ničla je temperatura s snegom zjne-šane soli. Za Iedišče votle je kazal že osem stopinj nad ničlo, vrela voda (vrelišče) je pa merila 53 stopinj nad ničlo. Pa tudi ta . razpredelnica ee je zdela Farcnkajlu pregroba, prevelike so te stopinje bile. Pa je nekag dne vsako stopinjo razdelil na štiri dele in pri tem je potem ostalo. Fare.idiajlov toplomer torej kaže da-nes (kjer ga pač rabijo) Iedišče vode za 32 stopinj nad ničlo, vrelišče ¡>a 212 stopinj. Reomirjcv toplomer je bil v splošni ralii v Frauuiji in Nemčiji, zdaj pa polagoma p-ad-a v pozabljanje, ker ga izpodriva praktične.jši Celzijev. Tudi prti nas velja samo še Celzijev. FaTcnhajtov je v Severni Ameriki še vedno v splošni rabi, znanstveniki se pa tudi lam poslužujejo rajši Celzije-vega, ki mu pa tam pravijo »eenti-gradski« ali »stostopjinjski« toplomer. Ne glede na stopinjsko lestvico je toplomerov mnogo vrst. Najboljši so ¿ivosrehnil. Da bi vse našteval in Opisoval, bi iz lega članka nastala predolga pesem. Zanimivi so tudi postopki izdelovanja, ki niso tako preprosti kot so komu zdi. Imamo tudi čisto posebne toplomere za merjenje visokih temperatur, na pr. za merjenje toplote različnih raztopljenih i udnin, ali to je spet poglavje zase in zelo dolgo poglavje. Naj vzamem v misel samo še klinični aH zdravniški toplomer. Ta innra biti posebno natančen. Ima velike stopinje, od katerih je vsaka razdeljena ne deset delov. Lestvico ima zelo kratko: od 35 stopinj do 12. Če bi z njim merili toplejše stvari. bi ga živo srebro raztrgalo. Mar-si.dkp je to v svoja žalost odkril, ko je skušati itak toplomer razkužiti z vrelo vodo. Doma smemo razkuževati «travniške toplomere le z alkoholom. V bolnicah uporabljajo v ta namen jedki sublimat. živega srebra, ki je šil no hud strup. V bolnicah so seveda v vsaki stvari hudo natančni. Na nabili domovih pa bo alkohol kol razkužilo popolnoma zadostoval. MoJ psiček Moj psiček mali kužek je davi šel na lov; prišel z razbito bučo zvečer je spet domov. Z mačko, zvito glavo sta tepla se. za stavo, pa skupil io je velikan, o. jojmnne, kalga je sram! Majda Ivravanja — Vaitloltra l 2 3 'i 5 6 T 8 10 9 ipj 11 ¡PS 12 13 H ¡H 15 16 17 Vodoravno: 1) nasprotno od vojne, 4) vas pri Kopru, 7) kontinent, 9) vrsta hrane, 10) osebni zaimek, 11) veznik, 12) kos blaga, 13) listnato drevo, 15) pamet, 16) del glave, 17) vzklik. Navpično: 1) varanje, sredstvo za omrtvičenje, 2) seznam i-men, 3) resnično, 4) dva različna samoglasnika, 5) stiskač, 6) vrsta platna, tudi država v Ameriki, 8) del telesa, 14) reka v Severni Italiji, Lm&mlkl 113. Mrak jo prinese, zora odpelje, d.revi se vrne. nima nedelje. 144. Svetel je, prostran, sega do neba, v sončku nasmejan, z mrakom odvihra. 145. Sem mala in gladka, le z enim ušesom, se pridno obračam, s šibkim telesom. Delam vse dni in kdaj tudi noči, ne zase, le vedno za druge ljudi. 146) Samo kos papirja je, pa ti vendar prav natanko pove, kateri dan danes, kateri jutri je! 147) Ko greš spat ne maraš več za njo. \ Ko pa vstaneš, spet vzameš jo! 148) Sonce jo je slikalo, videlo je ni; luna jo je slikala, videla je ni; zvezde je niso slikale, videle so jo! REŠITEV UGANK LESNIK: ključavnica — žabica. PIONIRSKA KRIŽANKA: Vodoravno: 1) Motovun, 7) Oka, 8) Igo, 9) ko, 11) ob, 12) kri, 14) Radovan, 17) Banat, 18) jan. Navpično: 1) moker, 2) oko, 3) ta, 4) vi, 5) ugo, 6) noben, 10) krona, 12) kdaj, 13) Ivan, 15) ab, 16) at. PIONIRSKE STOPNICE: 1) r, 2) rt, 3) trs, 4) star, 5) Istra, 6) pastir. LESNIKI: 142) gosli, violina. 9 fosh skica O, poglejte, poglejte! Tukaj sem našel neko pisemce, katerega lastnik prav gotovo že najmanj dva meseca čaka na odgovor! Kovačič Slavko iz Cajnarjev je to! V svojem pisemcu nam sporoča, kako so letošnjo zimo potekala tekmovanja drsanju! Cujmo, kaj pravi! Čeprav so ti dogodki že zdavnaj mimo, bodo prav gotovo rezultati tekmovanja zanimali ostale naše male prijatelje! Dragi stric Miha! Sporočam Ti, da smo tudi v Cajnarjih letošnjo zimo imeli tekmovanje, kdo se najbolje drsa. Vem, da si tudi radoveden, kdo je najboljši. No, da ne boš premišljeval, Ti bom kar napisal. Prva mesta so zavzeli sledeči: Zalar Stane, Štrukelj Alojz, Stritof Anton. Izmed teh štirih se posebno odlikuje Zalar Stane. — Izmed delklic se v drsanju na saneh odlikujeta Rudolf Marija iz Zupančič Ana. Prihodnjo zimo pa nas le pridi še Ti pogledat! Glej, glej, Slavko, kot vidim so med temi zimskimi športniki tudi naši mali ugankarji! No, to me zelo veseli 1 Tudi jaz se zelo rad spomnim na tiste, čase, ko sem takle fante, kot ste zdaj vi! In vsako zimo sem jo mahnil k stricu. Njegova hiša je stala na bregu! Hej, to je šlo navzdol, da se je kar kadil sneg za nami! — Toda pustimo zdaj sneg, saj je vendar že prava pravcata pomlad v deželi! Pa bi nam mlada Vesna zamerila, ko bi še vedno govorili o starki Zimi! No, pa si oglejmo še danes, kaj je lepega napisal Steglov Albin iz Zaloga pri Postojni, naš stari znanec! Dragi stric Miha! Zopet se Ti oglašam. Res sem bil vesel, ker si objavil moje pisemce. Zato sem sklenil, da bom postal reden dopisnik Tvojega kotička. Zelo rad prebiram »Jadran«, posebno pa Tvoj kotiček. Se najbolj so mi všeč križanke in Lešniki. Ker zelo rad rešujem križanke, sem poizkusil tudi sam sestaviti Križanko, ki ti jo pošiljam. Že lani si me prepričal, da ni Tvoj koš tako požrešen, kot si nekateri mislijo. Saj se tudi požeruh enkrat naje in prav tako je gotovo tudi s Tvojim košem. Upam, da bo moje pisemce srečno prispelo do Tebe, strieek! To upanje si prav gotovo že izgubil, kaj, dragi Albin, kajti presneto dolgo si moral čakati na odgovor! No, veš, kaj me v tvojem pisemcu še posebno veseli, Albin? To, da si sklenil, da boš postal redni dopisnik in ugankar in pa to, da se je le našel nekdo, ki je naše! prijazno besedo za moj ubogi, ved- Ž? no lačni koš! Kajti res je zelo, zeio lačen! Stric Miha namreč dobro,, dobro premisli, preden spusti van:: kakšno pisemce! In tako ubogi koš samo životar! Tisto tvojo križank» sem spravil, Albin in nekega dr.e ,ja prav gotovo objavimo! No, v u-panju, da se mi še kaj oglasiš, dragi Albin, te prav lepo pozdravljam? Iz Herpelj pa sem pred kratkim, prejel tole pismo! Saj vam niti ne-morem povedati, kdo ga je napisal,, kajti podpisal se je samo z začetnicami S. B. No, dragi S. B., prihoda njič pa le napiši celo ime! Pismo, pa glasi takole: Stric Miha! Ko sem čital o pionirjih tomajske gimnazije, kako lepo so pripoveflo-\ ali o svojem sodelovanju pri raznih krožkih, je prijela misel tudi. mene, da kaj napišem o naši her-pcljski gimnaziji. — Večkrat smo že, nastopili s pevskim zborom po raznih bližnjih vaseh, pa tudi oddaljenih. Snemali so nas tovariši i® Kadia Koper in so nas zelo pohva< lili. Rekli so nam, da bodo še prišli.. Dobili smo diplomo, ki visi v pisarni gimnazije. Diplomo smo dobili kot pohvalo našemu pevskemu zboru. Oprosti, stric Miha, ker Te nadlegujem ! Ce hočeš, pa Ti bom drugič še kaj kaj več napisal o delu v gimnaziji! No, dragi neznani dopisnik iz Herpelj, stric Miha bo zelo vesel, če se-mu še kaj oglasil! Prav tako vem,, da bodo veseli tudi vsi naši malt bralci! Prihodnjič mi le še kaj napiši o mladih Herpeljcih! No, pa si zdaj brž oglejmo, korr.it .je bila topot — kot pravimo — sreča mila! Srečni nagrajenci v tem, tednu so. naslednji pionirji in pionirke: Krajne Vanda, iz Brestanice, Jenček Lado iz Strmce in Oio-ničar Francka iz Poslivnice pri Sv,. Trojici. Malim nagrajencem v imenu vseh naših malih ugankarjev iskreno čestitam, vse ostale pa, ki. so danes ostali praznih rok, vabim., da še v naprej pridno rešujejo u-ganke! Tudi iz 15. številke sem prejel ve— liko število pravilnih rešitev! In veste kdo je bil med temi reševalci izžreban? Le oglejte si imena! To 3» Korošec Ivanka iz Ograde pri Sv\. Trojici, Nared Franc iz Mahnetov pri Sv. Trojici in Ogrizek Janko iz. Orehka pri Prestranku. V imenu, vseh malih ugankarjev čestitam srečnim nagrajencem! Lepo pozdravljeni! Vaš stric Miha svojih prsih. Zaprl sem oči in čutil, kako naglo padam v nezavest. Potem sem jih odprl, da bi še zadnjikrat pogleda! ta svet okoli sebe, ki sem ga zapuščal. Tedaj sem se pa s klecaj očimi koleni in s hripavim krikom začudenja, postavil na noge. Skozi okence je zrlo v nas človeško obličje! Ali se mi je bledio? Zasadil sem svoje prste v Maraco-tovo rame in ga divje stresel. Zravnal se je in je brez besede ter osupel strmel v prikazen. Ce jo je on prav tako videl kot jaz, potem to ni bil privid mojih možganov. Obraz ;e bil dolg in ozek, temne polti, s kratko, koničasto brado in z živahnimi očmi, ki so streljale sem ter tja z naglimi, vprašujočimi pogledi, ki so ocenjevali vsako podrobnost našega položaja. Na obrazu tega človeka se je odražala skrajna začudenost. Naše luči so žarko sijale in to je morala biti v resnici nenavadna ter čudna slika, ki se je nudila njegovim očem v tej krhki mrtvaški sobi, kjer je en človek ležal na tleh brez zavesti, druga dva pa sta buljila v njega z bolestno skremženim obrazom ljudi, ki jih bo zdaj zdaj zadušilo. Oba sva držala roke na grlu in planje najinih prsi je jasno govorilo o najinem obupu. Človek je zamahnil z roko in nekam odhitel. »Zapustil nas je!« je kriknil Maracot. »Ali je pa šel po pomoč, Dvigniva Scanlana na klop. Tu doli bo kmalu po njem.« Potegnila sva mehanika na klop in mu naslonila glavo na blazine. Bil je siv v obraz in se mu je že bledio, toda žila mu je še utripala. »6e ni vse izgubljeno,« sem izdavil iz sebe. »Pa to je blaznost!« je zahropel Maracot. »Kako morejo ljudje živeti na dnu oceana? Kako morejo dihati? Pa to je množična halucinacija. Nama se meša, moj mladi prijatelj.« Ko sem pogledal ven na pusto, samotno in sivo pokrajino, ki je ležala v somornem in pošastnem siju, sem začutil, da bo najbrž tako, kot je govoril Maracot. Toda nenadoma se mi je zazdelo, da sem opazil neko gibanje. Sence so, v daljini, brzele skozi vodo. Postajale so jasnejše in se zgostile .v premikajoče se človeške podobe. Množica ljudi .ie hitela po oceanskem dnu proti nam. Trenutek nato so že.ti ljudje bili zbrani pred našim okencem in se z živahnimi kretnjami nekaj dogovarjali. V skupini je bilo nekaj žensk, toda večina je bilo moških, od katerih je bil eden, mogočna prikazen z zelo veliko glavo in polno črno brado' po vsem videzu vplivna osebnost. Ta je hitro pregledal našo jekleno kabino in ker je rob le-te visel preko mesta, kjer smo bili pristali, je lahko opazil, da so bila na dnu zaklopna vratca. Tedaj je poslal hitrega sla nazaj, nam je pa z za-povedujočimi in energičnimi znaki skušal dopovedati, da odpremo vratca. »Zakaj pa ne bi?« sem vprašal.« Kaj ni vseeno, če utonemo ali pa se zadušimo? Jaz ne morem več zdržati.« »Ni rečeno, da moramo utoniti,« je dejal Maraoot. »Voda, ki bo vdrla skozi vratca, se ne more dvigniti nad stisnjeni zrak. Dajte Scanlanu malo žganja, Naj dá vse zadnje sile iz sebe,« S silo sem vlil mehaniku skozi grlo požirek žganja. Goltnil je in je z začudenimi očmi pogledal okoli sebef Nato sva ga postavila pokonci na klop in ga podpirala vsak s svoje strani. Bil je še na pol omotičen. Z nekaj besedami sem mu objasnil naš položaj. Ce voda pride do baterij, se nam lahko pripeti, da se zastrupimo s klorom,« je rekel Maracot. »Odprite vse jeklenke z zrakom, kajti čim več bo zračnega pritiska tem manj vode bomo imeli notri. Sedaj mi pa pomagajte odsu-niti zapah.« Uprla sva se vanj z vso silo in potisnila z dna naše male kabine okroglo ploščo, čeprav se mi je zdelo, da počenjava samomor. Zelena voda, blesteča in iskreča se v naši luči, je grgraje začela vdirati noter. Dosegla je naglo naše noge, narasla do kolen, do pasu in se tu zaustavila. Toda zračni pritisk je bil neznosen. V glavah nam je šumelo in bobnič v ušesih nam je hotel počiti. Nikakor ne bi bili mogli dolgo vztrajati v takem ozračju. Da nismo padli v vodo pod seboj, smo se morali krčevito oprijeti polic nad našimi glavami. Ker smo se tedaj nahajali precej višje, nismo mogli gledati skozi okenca, niti si nismo mogli predstavljati, kai-so vse počenjali, da bi nas rešili. Da bi nam v resnici kakorkoli lahko pomagali, se nam je zdelo povsem nemogoče. In. vendar je bilo v teh ljudeh nekaj tako smotrnega in zaupanje vzbujajočega, posebno v njihovem čokatem in bradatem poglavarju, da nismo še popolnoma obupali. Naenkrat smo opazili njegov obraz,'ki nas je gledal skozi vodo pod; nami, Trenutek nato je že zlezel skozi okroglo odprtino in se povzpel na klop, tako da nam je stal ab strani. Bil je-nizke, krepke postave — segel mi je komaj do ramena — in. nas je ogledoval s svojimi velikimi rjavimi očmi, v katerih se je zrcalilo prijazno zaupanje, kot da bi bil hotel reč:: «Ubogi revčki, mislite, da vam huda prede, toda jaz vam. pravim, da vam bomo že kako pomagali iz te zagate.« šele tedaj sem opazil nekaj zelo čudnega. Ta človek., če je v resnici pripadal istemu človeškemu rodu kot mi, jč-bil obdan z nekim prozornim ovojem, ki je pokrival njegovo, glavo in trup, roke in noge pa je imel preste. To .je bilo-tako prosojno, da bi tega nihče ne mogel opaziti v vodi., toda tedaj, ko je stal na zraku poleg nas, se je to bleščalo--, kot srebro, čeprav je bilo čisto kot najbolj dragoceno steklo.. Na vsakem ramenu je imel neko čudno okroglasto vzbolkit-110. ki je bila pod tem prosojnim zaščitnim oklepom. Bila je' podobna podolgovati škatli z mnogimi luknjicami in je izgledalo, kakor da je nosil nekakšne epolete. Ko je naš novi prijatelj že stal pri nas, se je prikazal; drug obraz v odprtini na podu in ta človek je potisnil skozi, odprtino nekaj, kar je bilo podobno velikemu steklenemu, mehu. Tri take naprave so drugo za drugo spustili noter in. te so plavale na površini vode. Nato so prinesli šest majh-nih škatel in naš novi znanec jih je pričvrstU z jermenčki,. 'ki jih je vsaka imela, na naša ramena, da so stale kot njegove. Začel sem že domnevati, da se v življenju tega čudnega ljudstva ni nič dogajalo, kar bi bilo v nasprotju z:: zakoni narave, kajti, medtem ko je ona škatla, po nekakšnem novem postopku, proizvajala zrak, je druga vsrkavali, vse škodljive pline. Pro p®llD©tlfS! je uporabna SffiTOfflGg®!® uep®GQOO®©G ta.ro ^JohlŠtVD VCifltO odvisno od prostora. Če gleda-stilno pohištvo, vidimo, da je vsak k«« izdelan ne kako sam za-ee iu postnvljirai tja k steni kakor ««krasna slika. Sčasoma je tako pohištvo izgubilo svoj pomen in uporabni fakt or je zmagal. pred: okrasnim. Kot prehod k današnjim načelom opreme stanovanja je bilo v polpretekli dolu v veljavi tako imenovano obzidano pohištvo. To je. nudilo bogate možnosti kombinacij, ker smo Eabito normirane in tipiziramo elemente. poljubno sestavljali. Arhitekti pravijo, da je ta način za naše razmisli se vedno najprikladncjši. Goreti jo pa tudi o vgrajenem polništvu, ti direktno oblikuje in omejuje sta-nor-afljsti prostor. Ta oovi tip stanovanjski» i]xrazni prostor«, ima iKVoJ izvor mi Japousikcm in jc znan i.e- stoletja kot primer visoke stanovanjsko kulture. »Prazni prostori« so bolj; ali manj. znani tudi v- južnejših krajih. Tod« mi severnjaki moramo upoštevati ostrejše podnebje. Naši pro-itori sc manjši, ker jih moramo kuriti, tudi boij polni so, ker se v hiši neprimerno več zadržujemo kot juž-njaii?. Toda lepota »praznega prostora« jo zr.lo vabljiva, zato smo segli po: vzidani omari ter ta ei.lj precej dosegi. Hkrati « t« ■ izpolnitvijo pa ggga ?o se pojavili še g^fjfi drugi problemi, itlfilfts. Steiia morajo bi- ¡gpP'" Si gladke in sve-IŽe v nasprotju temačnim in pre-natrpacim prostorom prejšnjega stoletja. Tadi masivni, temni i'e« se je umai-in.il svetlemu ter istkemn. Izginile so dekorativne oblike pohi-¿tva, rse je postajo «vetlo in ■oceno. Vsak človek je fAn. če stanuje r prostoru, ki i1 pohištvom tvori harmonično reioto. Toda dn-Kes je to težko iztr-dljivo. ker Pohištvo ¿n neksiaj /fs danos smo vsi utisnjcivi in ker gospodarski čiuitelji za oblikovanje stanovanj še niso ugodni. Naše opreme in prostori so večinoma taki, da služijo podnevi stanovanju in ponori počitku. Toda ko nam bo uspelo izoblikovati našemu standardu primerno stanovanje, bomo lahko tudi stanovanjsko kulturo preusmerili na now, sodobnejšo pot. Se ni dolgo tega, kar se je ljudem zdeilo, da morajo stanovati v velikih stanovanjih, ti imajo mnogo sob: sprejem nice. jedilnice, salone, spalnice, knjižnice itd. Vsega tega so- dobno stanovanje ne pozna več. Način življenja od takrat do daucs se jc temeljito .spremenil, tako da stanovanje danes pomeni samo zasebno človekovo bivališče. Kot so izginili vsi formalizmi iz vsakdanjega življenja. tako je izginila tudi diktirana organizacija arhitekture. Sodobna stavba je brez okrasnih profilov, vnencev in fasadnega nakita, pa jc kljub temu mogočna in lepa. Tako jc tudi današnje stanovanje, -tvarno po razsežnosti, pa kljub temu udobno, racionalno in ekonomsko organizirano. Kako se vedemo pravilno? Glejmo, da vzbujamo s svojim obnašanjem kolikor moremo manj pozornosti. Nc govorimo preglasno, pa tudi ne pretiiho (nekateri mislijo, da je to »iino«). govoriti jo treba mimo, ne hlastno. -Če j« komu narava dala močan ali trd organ za govorjenje, naj poskuša to omiliti. Obstaja namreč tudi kultura govora in glasu. Ne pokvarimo dobrega vtisa z glasnim in kričečim, neskončno dolgim smehom, s široko raztegnjenimi usti in z udarjanjem rok po kolenih. Ako moramo kihati. kašljati ali zehati, opravimo to kolikor mogoče brez hrupa. .Ve pozabimo, četudi nas drugi ne opazujejo, dati roko pred ZDRAVNIŠKI KOTIČEK -10, POSTOJNA: Ekcem na ro-kah zdravite že pet let z različnimi mazili, čeprav ste gospodinja, & vendar cele tri mesece niste močili rok. pa tudi to ni pomagalo Rrarite, da ne veste več, s čim naj roke m a žete in kaj naj storite, prui posebno sedaj, ko pričakujete otroka. Novica o nosečnosti, ki ste jo razodeli ma koncu pisma, je dobra. Morda ho normalna nosečnost nUdila vaše zdravje in vas rešila fc?*mičnega ekcema. Ekcem ali navadni lišaj jc pogosta kožna bolezen, ki dela nemalo preglavic tistim, ki se zdraho in nekaj manj tistim, ki ga zdravijo. Latinski izrek pravi, da je ekcem križ bolnikov in križ zdravnikov. Čeprav je. izrek star, pa kljub napredku moderne medicine žal le vedno marsikdaj dr-¡¿i- Obonem je primer navadnega ISaja prilika o resnici, da je z be-eed-iinri v časopisnih kotičkih sicer mogoče povedati ali svetovati nekaj, kar ne škodi, da pa po tej po!.l navadno ni mogoče, -zdraviti bolezni, ali ne ozdraviti bol- nika. Zunanjih vzrokov, ki morejo izdati ma preobčutljivi koži Jiš&j, je. lahko milijon, kot prše dr. Pertl v svoji krjjii.irfi »Zdrava in bolna Po vrhu je ekeem lahko samo zunanji inak notranje bolezni, iiS primer prebavnih tnoUtivj ali ▼netja jajčnikov. Kako naj vem, kako je ?. vami. ko vas irrti na luvo pod mizo, ne delu prav. Ravno tedaj, čeprav nehote, obrne pozornost prisotnih na dogajanje. povsem postranske stvari. Ne ližiimo prstov pri oitanju časopisov ali knjige, kar večkrat lahko vidimo v kavarnah ali čitalnicah. Ni posebno okusno za tiste, ki bi ho-teiVi citati za nami. In doma.? »Če že tako nanese, «e obnašam kar brezhibno, toda doma v družini se hočem počutiti čim lx>lj udobno,« reče mladi mož, si sleče sukajo, odpne ovratnik, sname kravato, se vrže na stol, iztegne noge daleč pred sebe in glasno zazeha. In mlada -žena, prav Ista, ki, preden gre iz hiše, uporabi precej časa pred ogled;dom. teka po hiši v stari, zaprani in neurejeni obleki, z nogami v na pol strganih copatah "m z uavijailoi za lase na glavi. Res jc, doma. med svojimi štirimi stenami, se lahko počutimo udobno, ker smo sproščeni spon poklica in oči javnosti. Nikoli pa ne sme ta udobnost spremeniti človekovo zunanjosti itn notranjosti - v zaostalost ali brezobzirnost. Človek naj bo doma oblečen enostavno in vendar čedno, njegova zunanjost naj bo vedno urejena. V vsakem .primeru mora biti domača obleka taka, da lahko v njej brez sramu sprejmemo znanca ali prijatelja. Kaj pa vljudnost, pozornost m obzirnost? Veljajo samo za tuje ljudi in ne za naše najljubše in najbližje? Vsekakor ni dober znak za človekov značaj, če kaže svoje dobro obnašanje samo zunanjemu Tctu ali sa.mo tam. kjer «.i od koga kaj obeta. M. G. MILO KOZMETIKE ZA O VELE OBRAZE je koristna parila kopel, ki jo pripravimo tako. da v liter kropa stresemo nekaj zmletega janeža in kopričn. DOBRO VODO ZA NEGO POLTI pripravimo tako, da vržemo za dobro pest svežega bezgavega cvetja v porcelanasto posodo, vlijemo čezenj 1 liter kropa in pustimo stati ID minut. Nato vse skupaj še kuhamo 10 minut in .precedimo, V dobro zapečatenih in zainašeiiih steklenicah lahko ohranimo to vodo do naslednjo pomladi, ko bezeg znova cvete- IZVRSTNA VODA ZA OBRAZ je Upov ali kamilčni čaj. Kamihmi čaj Francozinje tudi rade pijejo, ker ublaži razne bolečine in da svežo polt. POLT NAMAŽI od časa do čas« s koščkom surovega krompirja, z rezino limone, s svežim ktimarčtrim sokom, s sladko smetano aH 9 kislim mlekom. Zadnje zlasti priporočamo, če imate suho polt ali ste so dolgo sončili. PUDER PROTI PEGAM dobimo, če navadnemu pudru primešamo kini n. (Na 10 kavnih žličk pudra porabimo .1 in pol grama kinina. Puder to kinin dobro zmešamo it» pre-sejeino skozi gosto svilen» slttk. NASE lion+i+m Nekdo stopi v lekarno in reče: »Prosim vas, dajte, mi kakšno dobro <-redstvo proti .jnfluencd.« »Tukaj imam nekaj prav izvrstnega — tablete doktorja Kroeka«. »Oh ne, dajte mi kaj boljšega, doktor Krocke sem jaz sam!it !f * lt> iiMoj sin je pravi genij za jezike. Pomislite, govori nemško, francosko, angleško, italijansko in špansko-i ■»Ali zna tudi esperanto?« »Oh, seveda, kot bi bil tam rojen!« * i» Ameriški humorist Mark Twain je bil bolan. Hotel je je.sti. Bolniška sestra mu jc dala le nekaj žlic zele-njave. »To je pTemtflo,« je rekel Twain ves ogorren. »Toda zdravnik je prepovedal, da bi vam dala ri nas bi noben moški me pospravil posode z mize, kakor smo to videli tukaj, kjer jc delo skupna dolžnost.« Holandski študent pa je rekel: »Pri nas študentje študirajo. Vsak govori več jezikov. Ko sem sam dovršil nižjo šolo ,sem govoril štiri jezike. V Ameriki pa mislijo, da je dovolj, čc znajo angleško!« Na evropskih univerzah obisk predavanj ni obvezen, toda od študenta pri diplomi veliko zahtevajo. Zato študirajo samo sposobni ljudje. V Ameriki pa je drugače. Univerzo obiskuje veliko število študentov }H>-vprcenc ali tudi podpovprečne inteligence. Zato ameriške univerze ne dosegajo ravni evropskih in je izobrazba bolj praktična. « Arabski študent iz Libanona pravi. da je v Ameriki ves pouk preveč specializiran in, kar jc izven tega področja .ameriškega študenta ne zanima. človeka preseneča brezbrižnost do lepih knjig, do glasl>e, do vsega kulturnega udejstvoranja. V «i od kraja pa so močno kritizirali ameriško hrano. Indijci na primer hočejo vse bolj začinjeno. Navajeni so na razne dišave, posebno na »rnrr)-«, ki je neke vrste huda paprika. Zmečkan krompir se jim zdi zelo neokusen. Kitajci niso navajeni pečenja in cvrtja. Pri njih jedi kuhajo ali pa dušijo, kar je vsekakor bolj zdravo. Ameriška potrata hrane jim ne gre v glavo. Tudi naglica, s katero Amerikanei pripravljajo hrano, jim ne gre v račun, kajti hrana je ena izmed važnih stvari za človeško zdravje. V Ameriki imajo čedne kuhinje in ker ni gospodinjskih pomočnic, odpade vse delo na gospodinjo. V ta namen ima gospodinja mnogo strojev, ki ji lajšajo delo. Američanke pravijo, da so na slabem glasu, ker preveč hodijo v klube in na seje. Toda nemška študentka pravi: »Zakaj hi ne hodile. Pri nas en dan porotno, drugi dan likamo in tako naprej. V Ameriki pa imajo za vse to stroje, ki skrajšujejo in olajšujejo hišne posle, tako da imajo žene čas tudi za opravke in za razvedrilo.« 1 I* Di e obleki za bodoče mamice RADIQ - OGLASI •OS'JKV^ II. šahovsko prvenstvo koprskega okisja > soboto popoldne se je začel V Soli. V ospredje pa je začel stopati prostornih hotela »Triglav« v KoprU aktiv gimnazije, od koder bomo v II. šahovski turnir za prvenstvo ju- bodoče dobivali novo kadr«. Tudi na goslovanske cone STO. Svečane otvo- osnovni šoli aktiv deluje, čeprav jc ritve sta se udeležila tudi pokrovi- številčno še slab. Zaradi stalnega iz- •tttlja furnirja komandant Vojaške pobijanja najboljših šahistov je dru ht»r.ftl-'p nalerkvmlr \i i« ¿.f___ 1.__________• . 1 i uprave polkovnik M. Stamatovič in predsednik Socialistične zveze delovnega ljudstva koprskega okraja Julij Beltram. V svojem nagovoru te.V-«nova term je tov. Beltram poudaril, da imamo po mestih Slovenske Istre pa-crej močnih igralcev, ki pa se morajo potruditi, da se bo šah razvil tudi na podeželju. Žreb jc razvrstil igralce v turnir-tfko tabelo po naslednjem vrstnem redu: 1. Omladič (Koper). 2. Sara-«ovič (Koper), 3. Petri nič (Koper), •t. Gajski (Portorož), 5. Zutobradič (Portorož), 6. Prizmič (Buje), 7. Klolničar (Koper), 8. Uilier (Buje). <». Srtloč (Koper), 10. Petrovič (Portorož), 11. Hilel (Koper), 12. Hribar (Koper), 13. šob al j (Koper) in II. Že.rjal (Koper). Najštevihieje je torej zastopan Koper, Piran pa po delni krivdi organizatorjev turnirja tri m a svojega zastopnika. Do izida lista so odigrali že se-deni kol. lo je. polovico turnirja. V Vodstvu jc trenutno lanskoletni prvak cone Gajski s 5 in pol točkami io eno prekinjeno partijo. Na dni-£cm mestu jc Omladič s 5 (2) točkami, na tretjem Ililel 5 (1), na četrtem Hribar s 3 in pol (1) in na petem Petrinič s 3 in pol točkami. Največje presenečenje prve polovice turnirja predstavlja uspeh Hilela, na katerega v začetku ni ivihče resno računal in relativno slab rezultat letošnjega prvaka Kopra Hribarja. Zaključek turnirja bo v nedeljo popoldne. PRVA LETOŠNJA KOLESARSKA PRIREDITEV V KOPRSKEM OKRAJU V nedeljo je bila v Kopru prva letošnja kolesarska dirka na progi Koper — Porta — Portone—Koper, Proga je bila dolga 82 km. Dirke se je udeležilo 30 kolesarjev iz Ljubljane, Reke, Pule, Nove Gorice in iz Kopra, Po ogorčeni borbi je zmagal VALčIč Livij .iz Pule, ki je prevozil progo v 2 urah 3 minutah in 20 sekundah, s povprečno brzino 34 km m 320 metrov na uro. Drugi je bil Smerčan iz Reke, ki je zaostal 1 minuto in 24 sekund za zmagovalcem, Tretje mesto je zasedel Jelatič iz Reke, četrto Zanoškar iz Ljubljane, psto Blažon iz Ljubljane in šesto Miklavčič iz Kopra. PRESENETLJIV PORAZ PIRANA V nedeljo je bilo na sporedu 18. kolo nogometnega prvenstva koprske p0d7.ve.ze. ki je prineslo presenetljiv p'vraz vodečega moštva na tabeli. Za lekino med Piranom in koprskim Proletcrjcm je bilo precejšnje zanimanje ,v V nedeljo se jc na svojem igrišču pomeril v prvenstveni tekmi postojn- Najražnejšl sporedi t*d 25. aprila do J. maja 1953. SOBOTA. 25. IV.: 11.20 Obzornik: F. Brenk: Peti slovenski libn — 18.15 Plesne popevke — 18.30 Morja široka cesta — 21.00 Vesela sobota v zabavi in plesu — 21.30 Od sobote do sobote. — NEDEiLJA, 2č. IV. s 8.30 Za naše kmetovalce — 9.00 Mladinska oddaja: »Čarobni meč« ter pogovor s pionirji — 13.45 Glasba po željah — 15.00 Od Triglava do Jadrana: po Primorski v besedi in gla-abi — 18.30 Koneerrt mešanega zbora I. Grudm iz Nabrcžine p .v. K. Bo-htjančiča. — PONEDELJEK, 27. IV.: II.0 Igra orkester JLA iz Portoroža p .v. J. Jankoviča — 11.30 Ž«na in dom — 17.30 Operne arije za Vas — 18.15 -1.7 zidane volje. — TOREK, 28. IV.: 14.30 I.z športnega sveta — 17.40 jugodovansko narodne pefinai in pleifi — 18.15 Koncert ljubljanskega godalnega kvarteta (roagneitof. posnetek); J. M. Jatrnovič: Koneer-ta-ntni kvartet — M. Touarniert F»* erie — prohidij in plfts za harfo in godalni kvatrtet — 20jOO J. Ma-eenet: uManon«, opera v petih dejanjih. — SREDA, 29. IV.: 11.00 M. Raveh Coirperinov grob — simfonična anSta — 11.30 Kako jc bila ustanovljena OF - 1-1.30 Kulturni razgledi — 20.30 Pesmi naše revalntlije — 21JOO S kn jižne police — 21 JO Igrra zabar-111 orkester Radio Zagreba s svojimi solisti — 23.00 Vabimo na ples. — ČETRTEK, 30. IV. t 1-1.30 Po sretu okrog — 17.30 Južnoameriška ritmi — 18.30 Iz ljudske, revolucije — 18.40 Skupina Dalmsrtinrcv poje ob zvoltih mandolin. Tiskarno in knjigoveznica dado K OPER Nairtžj* JLA št. 24 - tele)«» 190 tiske: vse vrste obrazcev, etikete, brošure, knjige in časopise — v e i e: knjige, zvezke in podobno v usnje in platno — izdeluje: škatle po želji, notese, bloke in ostale hnjigoveške izdelke. S telovadnega nastopa koprskega »Partizana«. fki nogometni klub z ljubljanskim Krimom. Po lepi igri so zasluženo zmagali domačini z rezultatom 2:3. OBČNI ZBOR TD »PARTIZAN« V KOPRU V sredo popoldne je bil v Kopru občni zbor TD »Partizan«, ki mu je prisostvoval v imenu republiškega odbora tov. Zoran Polič. Občni zbor je zelo dobro uspel. Podrobneje bomo o njem poročali prihodnjič. 15. MAJA IZIDE POSEBNA ŠTEVILKA posvečene koprskemu okraju in našemi morju Dobite jo pri vseh prodajalcih Časopisov. Lahko jo pa še posebej naročite na upravi „Tovariša", Ljubljana, Kopitarjeva 2, ker je naklada omejena Dragi moji bralci! Težak 111 nevaren je moj meštir. Res ne vem, kam naj še grem brez skrbi, da me kdo izmed užaljenih bralcev ne bo iz zasede česaiml po stari in goli lobanji. So namreč nekateri, ki se bojijo — resnice 11 šali povedane. Ko sem bil oni dan slučajno na »reda-cionu« v Kopru, je zabrned telefonski zvonček. Ker ni bilo nobenega »domačih«, sem dvignil slušalko in zvedel, da so na Rižan.i obdolžili nekega domačina, da mi je prevzel »meštir«. Ne. bo nič, sem zagrozil, Barba Vame sem samo jaz in si ne pustim vzeta za kakšne nepoštene namene mojega starega in poštenega imena. Znova me »toka«, da moram nekaj povedati o gostilničarju p ri S v e -toni Antonu. Rad bi namreč, da bi se mož poboljšal, pa slabo kaže, se bolj slabo kot za dež, ki noče in noče padati. Tokrat sem prišel ponoči in videl v gornjih prostorih zadružnega doma luč, čeprav je bila že tni ura zjutraj. Vane, sem dejal sam sebi, kako so tu zgodnji. Ko sem pokukal skozi okno,'sem notri videl tri domačine in še «nega iz Trsta. Taiko dobro se jim je godilo, da so pozabili na spanje. \ Dekanih sem se čudil »spretnosti« balincarjev. Nagrado zaslužijo, taki »mojstri «so. Videl sem, kako so nekemu gledalcu pognali kroglo naravnost — v glavo. Hitro sem jo pobrisal naprej in si mislil: V Dekani pa že ne grem več, ker bi prihodnjič lahko — mene »počil j ali«. Kaj vse to »to-ka«. Vane, sem .si mislil, ko sem prišel v K o r t e in so me pionirji vzeli za učitelja telovadbe. Barba Vane »niajcštro de ži-nastika«, kako to gre skupaj. Včasih sem res znal dobro preobračati ko-zolee, zdaj pa bi tega ne zmogel več. Vso vas sem preobrnil, pa nisem nikjer staknil vaditetljic. Svetoval sem pionirjem, .naj narišejo skrivalnico: Kje so vadileljice, da jih bodo pomagali iskati tudi moji bralci. Ko sem šel čez most p r i § k o -cdjamu, sem pokukal v zadružno »bo-tego«. Opazil sem, da so strašansko« navdušeni« za širjenje ».Kmetijskega vestnika«, saj v njega zavijajo maslo, kvas jn drugo. Verjetno »pen-sajo«, da je to najuspešnejši način razširjanja časopisov med ljudi. Res er znfjdejo ,tiiko jim ni treba kupovali ovojntga papirja, kmetje pa dobijo »brezplačno« svoje g.a.plo. Sezona turizma se bliža, pa sem se hotel prepričati, kako jc pripravljeno zanjo. V zaselku K a 111 a-ra pod C rn i m k a lom sem naletel na pravo taborišče nekdanjih Ilirov. Povsod kupi gnoja, smeli, trsk, kamenja -starih »kariol«, odpadkov itd. Jest, Vane, nisem posebno navdušen za kaka raziskovanja, zato svetujem, da bi kdo poskrbel /..i metle, lopate .vile in še skupino ljudi, ki bi šli tja in odstranili vse liste gomile, pieden bodo postale — zgodovinska zanimivost. V pekami tega kraja kraljujeta dve tovarišici, ki »zelo pazrit>i na snago« in šc rajši prepevata neke :ikan-eonetc« iz polpreteklih ča.^ov. Tu imajo tudi neko hiknjo, ki ji pravijo mesuiea. No, za takega mesarja, ki trga in mesar! meso, da te mine vsaka volja do pečenke, bo menda že kar dobra. Jest, Vame, pa ne bom kupoval pri njem. V gostilni imajo »kamerje.ro«, ki baje potolče vse rekorde v hitrosti. Če kaj naročiš, se Mali ka počasi, počasi približa in še bolj počasi postreže. Naglica res ni nikjer dobra ... Čudne ma.uirc imajo v trgovini. Ko je največ odjemalcev, je eden vedno v skladišču. Odjemalci pa čakajo in čakajo. Mogočte je to vzrok, da ima trgovina deficit in dn so to razumeli Al dobiček, ker so nameščencem vseeno dali nagradi-.. Le Mali k n ni nič dobila, ker da baje že vseeno dobi svoje procente. Zelo vesel sem bil dveh zgovornih Vame na »fužinah«. Prva je velik »sovražnik« alkohola in se večkrat spoprime z njim v borbi na življenje in smrt. Pa ima pri tem smolo, da je vedno poražena in obleži kol častna žrtev na »bojnem polju« — v obcestnem jarku. Druga Vanea, »al-loparlaintc« ji pravijo, pa ima velik dar za predavanja o zakonski zvestobi in drugih »doli.kat« vprašanjih, ki so s tem v zvezi. Ta njena predavanja posluša po.-ebno mladina, kar je »zelo vzgojno« zanjo — »pensam« jaz Vane. V Divači se godijo čudeži, mi je. povedal Antcbusov Kovač, pa sem jo luitrn ucvrl tja. Tam sem videl, da mleko v ceni zelo šepa. Včasih je po 15 din, veaaih pa le po 10 in še manj din liter. Za poskušujo so žene vzele iz ene posode -— tri vzorce — da hi se prepričale, kako merijo maščobo. Izid je bil: prvi 4, drugi 3,5, tretji pa le 2.5 maščobe. Zdaj žene premišljujejo, kdo »molze« — ali one svojo krave, ali fcistti, ki »merijo« maščobo. Sklenil sem, da »tornam« doiuov, ker sem bil že: strašno potau, strašno prašan, •strašno zaspan — in strašno žejan!!! Naproti mi je prišel tovariš Vodo-pivec, ki je že od daleč kričal name: »Kako je s tabo, Vane?« »Dobro zate, ker si Vodopivec, slabo pa zame in tiste, ki nismo — vodopdvea. Saj vidiš, da leze celi a vinu vedno više, kot živo srebro v barometru v avgustov i vročini.« »Pensam«, de. sen» za daues dovolj .povedal. »Saldo« stan prepričan, de bodo ledje »kapirali« -— zdravo kritiko, Iz vsega grla kličem: »Nej še dolgo živim jest Barba Vatle!« ODLOČBA GOSPODARSKEGA SVETA OLO KOPER Cena vodi iz okrajnega vodovoda Koper je: za široko potrošnjo din 16 za m3 za kmet. namene din 10 za m3 za industrijo diti 20 za m3 Te eene stopijo v veljavo s L aprilom 1953 in so za široko potrošnjo za 20S< nižje od prejšnjih Okrajni vodovod Koper JORDAN JERMAN, roj. 2. 5. 1023 v Izoli, stanujoč isto tam, nilica De Grassj št. 3, je izgubil odlikovanje Red hrabrosti (Naredba XXVI. ud. divizije št. 103, redna št. 22815 z dne 4. III. 1945) na cesti Koper-BandeJj. Tovarišiea VIOLA por. MENDIZA MARIJA, rojena 2. 1. 1892 v Barba-nu št. 153. je izgubila osebno "uekaz---nieo izdano od občinskega ljudskega odbora Kopor-okodiea. in jo razglaša Za neveljavno. GLAViINA ANI por. Kapel, rojena 17. 2, 1932 v Kotšabond, sedaj stanujoča istotam št. 80, so ukradli osebno izkaznico, izdano od ljudskega odbora ol>eine Šmarje, ter jo zato razglaša za neveljavno. nniHmwtniimttiinnim«mimwmMmw«MiiHiitmiiiiiiiuiuii' REPERTOAR Slovenskega gledališča v Kopru Klabund-Župančič: »Krog s kredo«: Petek 24. IV. ob 20. v dvorani tovarne Arrigoni v Izoli. Sobota 25. IV. ob 20. v dvorani Zadružnega doma v Dekanih. Nedelja 26. IV. ob 20. v dvorani Zadružnega doma na škofijah. l/reja uredniški odbor — Odgovorni urednik Milko Štolfa — Tiska .tiskarna »Jadran« t' Kopru. Naslov uredništva in uprave: Koper. Santorijfva ulica 26, teh 170, poštni predal 2 — številka tekočega rabina pri Narodni banki v Kopru "657-T-162 Letna naročnina 500 din, polletna 250 in četrtletna 130 din.