RAST - L. V, ŠT. 7-8 (29-30) DECEMBER 1994
ISSN 0353-6730
REVIJA ZA LITERATURO KULTURO IN DRUŽBENA VPRAŠANJA

VSHBINA
str.
RAST.Št. 7-H(29-10)
UVODNIK	Sklepna številka petega letnika
I I.ITLRALURA
Poezija
Prevodi
Proza
'-W
Dolenjska Kaj smo iskali Jožetu Dularju za HO. rojstni dan Vedno korakajo isti Vmegli Naprej sam Nasvet iz groba Vžigalica Skrij svoj obraz Pajčolan Poletje 1904 Zdaj vem Jamb Mlada jetniea Vinko Izčvekanee Vstop
H KULTURA
Stalna zbirka Janeza Boljke v Kostanjevici na Krki Renesansa stiskih romanskih rokopisov v letu 1994 Pred devetdesetimi leti Ob visokem jubileju Splošne bolnišnice
Novo mesto
Ob I SO-letnici rojstva Simona Gregorčiča Jože Ambrožič—Josip Jurčič ameriških
Slovencev Postscriptum Minevanje,odlomek Beseda o pesniškem svetu Janeza Menarta (Ob pesnikovi petinšestdeset-
letnici)
III NAS PO(iOVOR
Krka bo živela naprej (Ob bližajoči sc osemdesetletnici pesnika, jiisatelja, publicista in muzealca prof. Jožeta Dularja)
IV DRUZBLNA VPRAŠANJA
Našadrtižiua
479 JožcSKUtCA
4HS IdvardKOGBIK
4H4 Janez KOI I NG 4HS Stanc Pl.VI.C
4H6
4H6 Jurii KOVIČ 4H7
4HH Rudi S l OPAR 4SS Primož KAUČIČ 4H9 AndrčGHI.NIPR
(prevod: Janez KOI I.N( J 49] (iitica JAKOPIN 494 Milan MARKI ! )
497 Jaka ŽITI /.NIKAR
S02 [da TOMSP.
SOH MihacKd.AVAN SIS Marijan ZADNIKAR
S2I loncOOSNIK SSH Marta I II l.l
S47 IrancaBUIIOI.O SSS larasKIRMAUNIR SOI Vladunii KAVUlU
S64 Mat jan BRI ZOVAR
S7I Ivan ZORAN
S9I Prisjicvki učencev OS Dolenjske in Bele krajine
V RASI OČA KNJIGA
Univerza se nam približuje 607 Joža MIKLIČ Vloga knjižnice pri ekološkem ozaveščanju 6 It) Andreja Pl I.NIČAR
	l.elmjak tiaravni fetiomen reke Krke 614 Atulrej ) IUDOKLIN Kettejev drevored —problematika eeloviteobnovedrevoreda 621 Mira IVANOVIČ
VIODMI.VIINOD/IVI	Porljettiištvovšolskib klopeh 611 Joža MIKLIČ ClasbenašolanaKorošketii 612 Jožko 1 UIDI Kostattjeviškiklošter 6l6 klaLOMSl Novosti Doleniske/aložbe 6lH IranetSALI
V!) (-RA)))V() /A DOLLN)SKI RIOCRAISKI 1.1 KSIKON	647 KarelHACIK
Vlil KRONIKA	September —november 1444	6S1 1'eterSlllANCK Sodelaveiteštevilke 66H l.etnoka/alo 664 l'eteiSl!IAN(l(
NASLOVNICA: /mm v Dobovi, foto: llrvoje ORŠANIC, /avorl /a gozdove Hrežiee, tast Društva /a opa/o-vattje m spo/.navanjeptie Slovenite
SKLEPNA ŠTEVILKA PETEGA LETNIKA
Pet /er /c tttttno, oJA.tr sttt(r se (Arg(rv(rrt/f, (At A(t zttče/.t tz/ta/art Past Aot tiasAa/tuca fre/ran/sAe .SamorasfnršAc AeseJe. ZJrttžtAt so se /rofett/.t z ttcttta/o vo//e. S poroJtfet/o prve šrevt/Ae sttto z/asft rt,srt Arez tzAttšett/ tt.t rettt poJroč/u zače/t ver/eft, (At gre zares. VoJ.sfvo /t.sA.trtte tt.ts /e spoJAu/.t/o ttt za prts/revAe e prvt šfevt/At ttt At/o trrtržtto ttoAettettttt avftrr/tt tz/r/ačatt /tottor.tr/.t. A sA/cntfvt/o prvega /efn/Aa /e At/o že/astro, (At Pasft tte Ao prunan/Aov.Jo strJe/.tvcev ur /rr.t/-cev, atttpaA (At Ao gAtvttt proA/ettt, A.tAo p z.tgoftrvtft gtttottto eAstsfettco. A rettt e zvez/ se /e zače/ prav/ Anže v /tor, vse Jo re šfevt/Ae. / tAo reAoč z.t vsaAo šfe-vt/Ao smo At/t v sArAe/t, ;t/< Ao sp/o/r /zš/a ttt vs;t/ pr/A/tžfttr /rravočasno. č.'e tte At At/o zagretega ttreJtr/šfva, At Past že A J.t/ potti.tA.t/.t rettttt prosrortt v pos/eJtt/t pozJr.t v.
/Va/iort č/attov tiret/n/šAegtt ot/Aortt, zvesfo/rtt ttsfv.tr/a/cev ttt ttaročtuAov, prt-z.tJevttosf sArAn/Aov ztt tt/etto /ez/Aovtto ttt oA/tAovtto poJoAo rer </rttgt7t, At so /o ot/ šfevt/Ae Jo šfevt/Ae naprav/// zre/o z.t tz/(/, so (Atttes /rtrfr/ettt z ttetif.t/7/tv/fttf uspeA/. Več/ttrr/, Aof strto //A oA snovan/u Pasft tt.tčrfovit/t ttt prte.tAovtt/t. Vse/t pef /eftttAov /e set/.t/ tt.t vo//o Ar/f/čftf pre.so/t, fettte///fe/šetrttt pterrestt. N/ettt fetrte/pt/ (/oseJ.ttt/t z.tsttovt pa se Ao fežAo ot/reet. (Jtrattt tt.t/ tteoJvtsett sf.tftts ttt zft.tča/ vseA/rtsAe p/ttnt/ttosft fer prvettsfvetto ptrzontosr (Ar (tJztvttttpt /z prosfo-r;t, z.tr.tJt A.tferega se /e v s/ovettsA/ Au/fttrrt/ /avftosft fttJt po/.tvt/.t.
/'rt/eftto /e zaptsaf/, (At se /e vA//ttčtto s fo šrevt/o /reftg.t /ettt/A.t Past povzpc At rta JO šfevt/A /oj reA /e At/o Jesef Jv(r/tt/Aj ttt tt.t 26J0 sfr.tttt. Do scJ.t/ /e v tt/e/ soJe/ovtt/o JJJ .tvtor/cv s 4JA pr/spevA/.
V tem /ero pa so tzš/e šf/rr ptrt/vo/ene šrevt/Ae tt.t 640 str.trte/t. Z.t to Aenr se /e pttrrttJt/tr 40 .tvtor/cv.
Zcrev peft/r /er pa /e po razJe/A/A ttas/et/tt/a;
OA/av//ent7r /e At/o J4/ pestttt /2/ ;tvftrr/ev, o J rega /e 2/ preve(/ert//t pestra per/A rtf/tA avror/ev, 4J prozaistov /e oA/avt/o J4 prtspevAtrv, meJrcm Ao /e Att/-rttrtto poJroč/c našfe/tr / / 0 za/rtsov /0/ avfor/a, v /Vaš /rogovor pa /e At/o spre-/ef/A / J prtspevAov /4 avtor/ev. V ruAr/Ao DrttžAetta vpr.tš.tttpt /e At/o ttvršeettt/t 72 prtspevAov 7/ avtor/ev, v /Zasroeo Att/tgo p.t J/ razttttš//atr/ 27 ptseev. V OJmevtA ttt oJzfvt/t /e At/o /2J zapisov //4 avtor/ev.
GraJtvtt za Jo/ert/sAt Atogra/šAt /eAstAtrtt so At/t ttametr/cm rrt/e /rrtspevAt, več Aor /ero Jttt pa /e v vsaAt šrevt/At rttt/t /srotttAa.
/ševt/a trna v tem času ttcAa/ rttatt/ Aot 600 ttaročtttAov. /cros /e At/o JO trJptr-vcJtptovtA ttaročtttAov pa samo 2J.
/V.t/več ttaročtttšAtA ttasArvov tttta ttovotttešA.t (rAčttt.t (*Aar J/7A s/et/t/tr /t rre-Aart/sAa, AršAa, met/tšAa, sevtttšAa, črttofrt.t//sA;t, /trt/sA.t, AočevsA.t trt/. /VeAa/ tzvoJov portt/e ruJt v ttt/tno, Aar preče/ pa v A/aA//atto.
/že/stvtr /c, (At /e šrev/Ar reJttt/t ttaročtttAov prcsAromtto. //re(/tttšrv(r st o/r vse/t JrugtA oAveztrosrtA ttt mog/o tt.t/ožtrt še tta/oge z.t prtJtrAtrev trovt/t reJttt/t Ara/-cev. DrugtA možnosti pa trt At/o, fttJt Aftattčttt/i pr.tv tto/rcttf/t. NeAa/ ttspešfttA pretn/Aov Ao v zvez/ s tem frcAa traprav/tt. AJttogt, At At /aAAo At/t traročn/At Aasft, ntft tre vetAr, (At tzA.t/a. 7o str tteprt/efft.t presetrečett/a ttt šAoJa /e, t/a ta Au/fttrtrt pogatt/eA za trttroge po pct/A /eft/t še vcJtto ftčt v z.tAtt/ts/tt anotrtmttosrt.
7a preje/ .S/ovcttt/c AtAAo žtvt tn prežtvt fuJt Arez rect/e, sa/ /e /rrarzaprav ttt -ttartrčf/a« ttoAetta ttrat/na tttsftfttct/.t. 7*aA(rg/e(Atft/e tt.t Att/fttnr ttt tt/etto v/ogo pa /e, mt/o rečeno, vse pre/ Aof spre/em//fvo za (Atnes ttt /ttfrt. Pa f.tAtA oprcJc-//evan/ ne gre posp/oševaft. V na/Ao// Aoč//tvt7t s/ftiact/a/t, Ao /t /e š/o za Atft a/t ne Atft, /e vet/tur trašAt ot/rešttprče //ttt/t ttt /trtsto/tta te/es.t, At str /t potttaga/t s/r/.t-vaft na p(rvrš/e.
PreJ neJitvtttm pa se /e za tt/ett oAsfo/ zavzeAr Atron/ttt.tct/sAfr feAr županov ttt Kast 7-S/1444 pre(/seJtttAov tzvrštttA svearv Jo/etr/sAt/t ttt Ae/(rAr;ttr/sAtA oAčtn. OJ f(rj /e š/a ruJt poAttJa Jrttgtttt Jo/en/sAtttt, /rtrsavsAtut p.t fttJt zas.tvsAfttt (rAčfttattt spreJ-/ogom, Ja se tzAa/an/e revt/e urejt z tt.tpfs.tnfftt Jog(rv(rnrtrt ttt p(rritz(/e/ffvt/(r gmofn/A p(rfre/r za tt/ett sf.tAt/ttt razvo/. /zret/ett /ros/tt/t z.t Past /e že J(r set/a/ 474 tmc/a novomešAa oAčma, tte tt;tzaJtr/e fttJt za fo šfcvt/Ao. *re vcč/o /'(rz(rrtt(rsf (Ar
rev/p- pr/doAtpt-mo f)xA pr) MA)/sfrsfV)) /o A))/O)ro, ).)Ao, Aof /o [fn.ip) t/rttpe vrsfmee v S7t)ve))fp. Met/ retA)t- ))) o/)d.)s))e spo))/or;e p.! Aot/o pf)v.)/'/p;)] ott// t).sf.)]]t)ve, pf)t/;ef;o A) An/))))) ]).]A/o));e))/ pf)s.])))t/))/A).
()/) re<A))7) šft-v//A;)A ))o; A/ st- /ef))o oA//Aovo/o fntA (A.! //retA)o /ve/Am /šosf/. S foAo nodrfovonA)) potef;et)) A) /oft), t/o A/ rev/;.) prtt/t)/'//.) vso; št- nt-Ao; sft) norod))/Aov, /so pofrt-At-n ret/))t) /.optrs/t-)) t/t/ovee, /s /odt-ft-A vs.); zo po/ov/oo t/e/ovtiepo doso.
Mo/dof/o// sprepovor))), ;e v tA/et))/ )ož)7 pnAov.)))) /'ro]])tfe;. Ot//odt7 st- ;e, t/o sprepovor/, t/o /zpove restt/oo t) svt);) usod). Zn).)po/o p- )]o)ro;)/o s//.) po /zpove-t/), mor /)eset/e /t- t/t)ž/veA) t)fe/ešen;e /o svt); nomt-n.
/šosf st- /e op/os/A) )/ ot/poro t/t) proznepo rt'v/.)A)epo /'tosfor.i A) tzpr/dttp' svo;o doft-ot) rcsmto že ))t-Ao; /ef. MnAo))).) pr/A.t;.) prot/ oAAdp- st t/.oposO, tot/o pop/ovnne zot/repe t) t/)7em/, A0A0 )).)prt/, so, ))po;)))o, p)t'))).[p.)))e. /s ft-mn so vso; tn.t/o pr)/)o;))op/t' fot// nvot/ne /itset/e, A/ so desfo, )))ort/o tt/o prevedArof, t)pozor;.]/e no ))/< )))) neprpetnt) ž/v/;t'));sAt) ptttof/t-. /{«//t- /t-, tA) so provt)dos)]o, oeprov poposfo ))ezožt7e))e, pr)7).<;o/e f /ovnosf, Aof t/.) /') osf.)/e zo)!)t)/d.)))e, /.) frfe. Vt-t/no so se zov/emo/t- somt) z.) rev/;o, t/rt)p/A )).))))t-))ov e ));7A /o o/) o///) m /')7o. /'o pt-f/A /ef)7) )))).) /šosf x.) soAo /)opo/))o))).) d/sfe rod[))[e. N/f) en sot)) Ae//t pot/ n/t'm7n munom o/ A// nopoA poroA/p-)). /'o o;)/ osf.nie zop/sono fot// fo, zo ))eomot/eževo)) spo))))<) )[.) vs.) t/e/ov)).) sred.)));.) /o rev/;t), o.) pnžrf vovo/no t/e/o pr.)v vse/), A/ so pr/po/nopA, tA) /0AA0 poft /t'f))/A oA Ao))tt) /AA4. /t-f.) A.orspošr /pvt) /)) t)spt'.šf)o /oAAndnpmo.
Vse/) pr/spevAov, A/ so A)A o.) vo/;t), ])] A//o mod o trsno v fo sfen/Ao. /'t)t.)A.)0 Aot/t) /nor.]// o.) prv/ ));)s7t-tA)/7 zvežd)d, A/ Ao /z.še/ moro.) / AAŠ. /ef ). (,r.n/)vo /.)))/ ;e že fo//Ao, tA) At) A)AAo pr.)Vf)d.)s))o )]p/etA)/ /])d svef ).
VseAmsAo ;e f))tA P) šfev//Ao Aopofo. foA/ so prov^oprov vs/ tpem r;)xt/t7A/. /'o/or))os! t//)i);.< f))tA po oAAAovm sfr.)))]. AsfefsAt) /'.) p t/.)/ep< post-At')) dor pot/oAe M umermšAf usfv.)r/.)/nosf) A/p.irp) /)) sAA.np) / )))tv.) /jt)AAe, A/ )))).) ot/ /efos tA)//e svo/e sfo/no rozsfovno mesfo v Aosfon/etp) o.) K,A,.
Noš porfre))r;]))t't' v fe/ šfev)7A) p-prt)/, /ože /fo/or, /'t-sm/A A) /s/soft //, /srosvef))) t/t7ovt't /)) )))i)^eo/et, ef))o/op )7) pnAAotsf. Se ves pr/ )))odt-A, nsfvor/o/t')), oA sre-d.)f)/)7) /))]t/t))))])še)) /)) po/)) t/f)vf]pt)v, ))e Aože, tA) se ))))) Ao de/ t/oAro t/vo )))tset.) noAro/o /e #7/ /ef /)v/p))p). Z.op/s o np-m p t)A//Aovo/pt-so/A /v.))) Zon))). OApov-/p))))o po /e v fe/ sfevt/A), s/ter A/ fo /0AA0 noprov)/) še/e )))oroo pr/Aot/np-p.) /efo. /'t)/(/rov v fe; oAAA/ no; p]/'/A)))fo v /šosf/ pr/doAo. VseAoAor ;e foAo od/od/fev pr/;nzne;šo, At)f t/o A/ fvepo// enomt-sedno /o)))))t/o. Noše))})) s7ov/;e))tt) /t7/]))o, t/o A/ še /)) še pofrp-vo/ svo;e t/t]/)f)V))e /not) /)) t/o A) Ao; ])o sve/e nsfvorp-nepo )).)A/ot))7 f))tA /šosf/, po zt/rov;o ))) še post-Ae; pr/;ef))o sn/t/t-np- / t/opot/Ao))), A/ se f))t) At) dosfno /n dosf/f/pvt) rozot/e/ 24. /t-Art)or;o /49J.
Arov vsem. A/ sre A)7/ / rev/;o v fvorn/A /)) prpo/))//) ot/nos/A, /e/) ])retA)/šfvo sreeno / AAf. /efo.
f )seA/)o po /zro/on) no;Ao/; )sArene /e/;e, tA) /šosf še nspe.šnepše )).)t/o/p);e svop-))e/.)n)en/;7vo An/fnrno pos/onsfvo. A7vo/o vse))) sot/t'/n;«d7))) A) /sAreno /epo po/t/ro v/p'))//
Novomt-sfo, //. /2. / AA4	/o/e SAm/eo
Kast 7-S/)AA4
RAST - L. V, ŠT. 7-8 (29-30) DECEMBER 1994
I
REVMA ZA
LITERATURO KULTURO <N DRUŽBENA VPRAŠANJA
LITERATURA

Edvard EocbcE ^/904— /9,S/) oh toion.o mistvn
l.nK/!t()!)kA:M()t!V!/!<i!nii<n-, /r!(.'/o, 72 x 2S x !7	!*462
/70EE7V/SE/4
/o/)/.) /)o/.t po rtts/, rt))n.)r)ztA)V)))))e, t)por)))e/ovt'Anos) p;tro/t/;)?n/f!r'.
ŠAr.tn <o ;).)/'o//,
n.)t/s.)))/.)n))on)rež/t',
Z)))).)/ o; /oofr.t/ /)op za /navt) rav))t)rež/e.
E/S/ SMO /SE/SL/
/S// st' šo s/)o;oo;ft',
AaAt) smo st' za/)t)t/)7) t).)vzgor /f) s/ osfop// sfrn); /ireg /n AaAo s/ )))s)))t) ot/pot*///, ))]arvetseza/ttt7)t/a//e,
.)/< St' spt))n)))7e?
.Spo)))/nn)o st', spo)))n/)no st'.
/4// st' št' spoton/ft',
AaAo sano zt/rve/; na t/rng; Ar/A /ngavnasAf)Anzaset/A, /)t)rt'))!/)aot/v/Ara//t/a//e, ptave/fe, aA st' spo)))n/fe?
.Spo)))))A))t) st-, t/t)Aro st' spomnooo.
/'ovt/)t' št' fo, .)// st' spt)t!]o/ft',
AaAo šoto se zagna/) na frt-f/o goro A) se t)/sft!t) )))og/) vet ustav/f/,
AaAo sioo f)t/tAv/a/) ))apre/, vet/))o t/a//e /)) o/sfoo vet' šfe// vzptt/)), a/) st- spo;oo;ft'?
Spotona.) se, sponnnva se.
/*SA še vest.), nn/a /nt)/a,
AaAo se /e zaft-n) zravna/a zen)//.)
/n se /e nt/pr/a fo/.) rav))/na /n ))) A//o f)o/)tf)t'p.) Ar/Aa vet?
O	spo)))))/))) se, s/io))))))))) se.
/)) zaAa/ se )))) /e /tz)A zap/tte/, /iraret? A..)/ )).)/ fe še v/v.)š.))))? /\/e s/?
/)) Aoga na/ v/ir.)š.))))?
/zg))A)7 st'/)) spotn/f) /n /)t' ven) vee,
A.)/ S))!0 /sAaA.
Srtt' sf)7)t' /nše na ro/) veAapeAe/a, o A rog nas st' r/še A/AA/sAa epnpe/a.
()t/n).)/Jt/on).)/.) )))tsee/na z,)/).)/.), )n/)))o vsaAega Ar.)/.) zvest/ pes )).)s )zt/a/a.
/amz Ko/ene /OŽETL/ /)/7LAK//7
Z/t AYA //O/S/N/ /MN
/.
/'rt/ate/; t/r.tgt, v oset))t/eser /et /'ovez.)/orref)tfrAe/ežfv//ef)/e/
ZtAt/, ttpatt) vst)/, J;) ttttrtto zreš raz/r/er tteAt/ati/os!) - v f))or//.ive ttt vrvett/e.
/t; veš, J.) /')/ s/ ro/et) rtsre Jut,
A o ArA.) v teAt /J z.tee/.i reet tt) st por.)/.)/ svo/c /t //itt/f ))) tttst tttoge/ se )])7<. J.)t t/oreet.
(Arvar/aš v easpožrešnosft praznote,
At ttas /ložtr.), zt/t sc, /'rev ot/ztv;),-rt veš, A.)/ veetio žtvo /c, A;)/ t))ft)C.
/)a/ežtv//en/evet/t)o/aen;)t)/tva sentet), A.t/eetA /c, vse t/rttgo — zgtt)e, tt) veš, J;) /c AescJa fvo/a — žtva.
A.t/ tt.t/ še reeett)? V pre/.štt/et)) set7t sone ti) v tt)]ct)tt rt žt\7/ct)/.) tzgovort/,
/*(/.)/ p.t /tt r;)</, Aor t/tše ever v razevertt, reAot/'rf/.!re//.)/et)agovort7.
At/o st, s.ttt) veš, z.)to tte /)ott) re eettt/ ttt Ava/e pe/, st)/ veš, AaAo st* reče rt't)!)t, At /)V.)/o g/.)St)0 /') /c spt ttt/, vseAtt70 p;t proJ;)/ za sA/et/o /eee.
Aat/ srtsftt/ At roAo, J;t At začttrt/, t/.)tzArvfAeset/.)sero/eva, ttt že//o ttto/o žare vsa/ zas/ttrt/.
S.)/ veš, J.) etttt g/asne/ša /e AeseJa,
Ao// pr.tztta /e, a r;t ot/ rattt prepeva, oJ AoJer tta/svere/še v tnent vz/era.
is"

jatK/ BOLJKA: Saksofontst, hron, 42 x !7 x !4 nn, !S)72
Sfanc fcvcc
)H):HA1UKA itasr7 S/)444
VE7)NO	/AT/
štr/ečt/t Ao/tto/cev, z ttaza/ vržetto p/av/t AttraAa/o, Ja se spoj šAor/t/ev Jv/pa /rr.t/t, Jasena/ttvsrcar/Aorap/srraA,
AoraAa/;), AoraAa/o, AoraA.t/o A et7/t/, A/ se /zpuA//;t v Ja//avo, sAoz/ špaAr /tt/top/A, A) č;tA.t/o, t/;t se zpr/te/o pot/ tt/t/tovo zasra vo,
JoA/er santnn neopazno ne zrase/o Ar/A/;
/n Ao t/Ar.t/tosr Aor.tAtt/oč/A /top zmo/t /tove//e " Na Jesno Arop/'< -s/tret/a/ /e, Aar /e /tre/ zaJa/ eap//a/o,
/z r/Ao/azcev posra/te/o st/a,
vset/oseže/to/77tt/eprenta/o,
nov e/7/ zaAtt/tčt/t) v Ja//avo,
v zraA sune/o svo/o zasra vo
/7/ AoraAa/o, AoraAa/o; /tero/tzct n/ Aar/er/sn.
Kof /n prej /tre/š/t/e posra v/7 zrea/o,
veJno AoraAa/o /sr/.
V MEGE/
Ver/er/ Ao/tt.t/ ///ore///o pop/eJ//.* v mepA so Ao/ /eJ(//o/tt/7c/ Ar/A/
/n sonce r/A/č, A/ oA A/A/t/7 v /eJ//
/tre/ttraže/t streže //o ž/vZ/e/t/t/ r/7t/.
Kor sreA/o A/va/t/e /e znorra/ voJo, oj z/ma/ pa Aor steA/o sner /taž/rtt.
Z/ver/ /e //topoče rt/J/ pot//o.
A Artmt/ /e vseeno, Ao ttttttra?
Ko zt/rsne//to s por/, Aor v /ttepA s/v/
/t/A/tZ/ več /te Ao/no prepozna v/t/.
TVez/tostto razAAt//emo se ž/v/, žaro s/no /ttrrv/ /te/tto e/tosrav/t/.
/V/4EEE/ S74M
Dnev/ se zpošča/o v nevarno režo Aor Aap//e nteJ Jež/e/n /ta ro/tt/ Asr.t. AAAopar n/ več všrrte — /t.tpre/ preš sa/tt /n zpoJAa /e Aor ro/ZAoArar /sra.-
/Vapre/ prent sam Aor voz, Jrseč v prepaJ, Ao n/t/ n/Ače več ArAra ne poJsr.tv/;
/tapre/ se o/toreAa/tt sa/n Aor A/A v aren/ z poAce/tt /tr/ r/eA /7t s Aop/e/tt v p/a v/.
/'rttsror se ož/ /7t /zreAa čas.
K/naA/ Ao ntesra samo še zame.
AosrAan Aor šAo//A.t /z A/p/ne črv/v sAe/er Aom na J//n /a me.
Jun; Kovič
!l'lt!(AH!RA Rnst 7-S/)994
Ničesar o ???eni ne veš, s.)/ fnJ/ mčesar ne piše.
R;?ze?) ifnena n;? Anž?;,
A/ ga e.!,s neusni<7;eno hriše.
Opaziš, ec rož n/ v vazi in za Jan /nrrvii) sveče, navajen, Ja meJ voščenin?? ohrazi raAo ??iA(?h ni gneče.
Za hi/? AoraA ri zasrane vsakič, A'o Jrsa mimo.
7o čnfim na Jnn ;ame
Aor oJ/nžno pom/aJ in ofrp/o zinto.
7aAo ma/o o ;neni veš, a rohAo raJ hi oj m er) e izveJch Aam pravzaprav greš?
Ko hi ri ro poveJa/,
pogum hi ri vze/ za por naprej, žaro, neznanec, ne sprašuj'
71aAo Aor cver oJ semena
por je /cpša oJ ciija. Kar naJaijtrj.'
VŽ/GAE/CA
Nisem vžiga/mA
Ai se v njem ogenj na rvoj uAaz
prižiga in ugaša, san? pa osraja h/aJe??
Aor /eJene rože rvojih očr. Vžiga/ica sem,
Ai je /e enArar zažareA? in sc zviAi vase
Aor prezgoJaj uveh cver,
Ai si jo upihni/a in oJvrgia.
SKR// SVO/ OBRAZ
SArij svo/ ohraz n?eJ prsri večera, sArij svoje so/ze, Ao sver unura.
SArij svoj pogieJ, neznan še rehi, sArij svoje roAe, sArij svoje rane.
Jurij Kovič SAr;/ svo/e oč/, da /d) ne vzame/o fu/e/, s Ar)/ vzoree v pesAf), va/ove v mor/u.
bAr// svo/e nns// na dno oeeana, s A n/ svo/e san/e met/ rdte ofoAe.
Ma//))eff)o sree ne z/mn< f/šute,
An Aap//e večera po/z//o v besede.
Ne /šč/ /ez/Aa za g/uba ušesa,
Ao pof se odpua /e v feb/ brez Aonca.
Ne po/ //m o pf/eab, ne r/š/ /un evef/a, /ščoč/n) resn/ee f?e da/ razor/er/a.
Osfan/ na brepu, Ao /ad/a /z///n/a /n sAr// svo/ obraz nted prsf/ večera.

77sfo noč, Ao s/ pr/š/a vsa č/sfa, r/ba
v mo/o posfe//o,
n/s/ nosda /ia/čo/ana čez sree.
/b/.ana or/ že//a /n /trepe/teff/a s/ pad/a name AaAor s/ap
/n me obs/pa/a s po//ub/ sreče.
(bore/a sva Aof baAb,
A/ presfopafa /z snov/ v eAsfazo opn/a.
Nesa/a s/ svo/ p/es sfrasf/
/n /az sem se <zpub//a/
Aof pescA, AaAor prab v fvopb roAab. Zda/ m od mene osfa/o n/č,
/e neAa seftea bod/ po žareč/b, sončn/b ubeab
<n n)aba dru/// šene/,
A/ spom/n/a nafe,
i	ID KATUKA b.'A.šf)f),
Knst 7 H/IUU4 bsfo noč, Aof s/ pr/š/a
vsa č/sfa, f/ba v mo/o posfe//o 4S7 /n f)/s/ nos//a pa/čo/ana čez sree.
KuJ/Sfopar EOLEf/E
Er/fnož Kjuč/č
imKAHIttA Rnst 7-S/IS)S)4
s/)0)))));e)ee r.!ZS))ff spo)))/))/ — /)/.)v; e.;s)
po/J.)f)
zvo/n/rsoneo — Ofre)T) Z))0/
vroe/nn —
)).! 0/)o/J.)))sA) A/o/)/ SO))e'e /)oe)V.)
večeT/;.; znrp)
rnn;)))e/).)JoArv/
J.)f)/e/zpef
žnree /')'"" pr.;/) ));))).)Aov.)/[)))oe/ pr;/;t'f /esA
svef/ee /)osf/) oJ o/).)/e A o/izor/)) s/e'/i) /)op/ee/
J.))))Zg))/)//.)e/f)0 ž))ž))/.]/oee/)ef/e' p-isf/rsA) o//))/)
vr.;/)e) v /efo
Aozo/e/));)p/.)))ef))
z.;vef/e*
vfen)/ — J.i/ee
);sp,)V;))).;s;);!)<;r.!
f;)/<)))sfve)]<)/oe
ZDA/ VEM
.S/ief /;/e(/,)))) sAoz/ oA;;o,
Aof p/eJ;J se m že e/))) ))ešfefo;
A',;r/))/()()&'))!/e z)i.));o, sfoArnf /z e/uše vse /zmetano, v sre;; sfoArnf vse /freA/efo.
A(/.))iesvseJr<)p;<ee/e.' svef se Anže v /).)rv.J; nov//); r.)J )).)s7)A.)/ /)) /)7) v pes)))//) svop7), pnnez)).?))).
/KJo z))<) žnreA sone.),
Ae/o von/ )))or/n op/snf/.^
ZJ.Jve))),
zJn/o))r/))),/o)/))))/esfor/f/.-sprnševnf/ ))e, ee s/nen), z J.;/ )))orn/)) v svef oJ/f/.
Attdre (Ben ter	/AMR
Prevod/
HttKAtUKA Kast 7- S/!'AM
Rt) /arett /t/e/a/očetttu turačtt.t tttestttea ot//)tra svo/e stttrrno t/tto, ne zment/o pasrtr/t, ovee se, droBntea, ne pst več za ttsodo z/o.
NeAoč na past so ofroet z n/tttt sAaAa/t, t/eA/ef;) rožttar;/) po/tt
po//uB//a/e ga v čret/t, vst ttttt e vo/tto fAa/t so rraAe, evef/e — ntar /tttt n/.
/edo ga, če dovo// ttttt ttežno /e meso.
/n /az v fo /trezno poAopatt z ttsot/o prav podo/ttto ttt sprf/azft/eft z tt/o, t/a settt pozaBt že preJatt.
/'ozaB//et)t Aof /az v /toša.sftteft) rent Br/ogtt,
A a/ /e Aoz/tčAov AaAor /az,
s Arvavt/t Aav//ev v Aosftttet smo //aJsfvu —Boga vtsečt, čaAa/očt čas.
frt/afe//t? Beseda, z ttttgont Jana /e roAe sAoz fe rešefAe tttt v pozdrav,
/tt/a Bt /ta/zattt za potttzatto sree.
ZAtfo za ra/d/r? .S fettt /treda/
Bt /t/t ttevarttosft. /'rt/afe//f, žtvtfe res srečno m s pravteo vso,
A//aB vsenttt /e pttčast tttt s/eJtfe, tttorda Bt sfort/ sam raAo v srečtte/št/) časdt, tttttrt/a so/zam Bt ttesreče ot/fegttd v sfra/ttt sattt pog/ed.
Na vrst/ t/anes /az setn, na/ vas fo ne peče, užt/fc, Aar vam nttJt svet.
M/ A/M /B77N/CA
"Zore/ tttt A/as, ttt Aosa tttt grozda, ptt/ef/e vse /e frfa čare pt/a ttt preše ttt /t Bt/o tttar.
/n /az Aof otta ttt/ada settt ttt /epa, če/trav fa ttra z grozo me oA/e/ta, itmreft ne žc/tm vendar.
Na/ srep/ sfo/A smrf že/t oB/eft, a /az še upam, /očettt, v Bttr/t A/eft upog/Batn, dvtgant še g/avo.
Če dttevt grettAt so, so s/aJAt fttdt,
Aafert med % grenAoBtt tte zasfttdt, tnor/e, A/e z Bttr/o ttt strašno?
/se sAtdeA sen v ttaroč/tt tttt trepeče, zatnan tež/ me ztdtta peza /eče,
Aatn s Art/t ttpov še ves/attt/
Ro Arttfcžu uš/a /c Bt/ottte/a /z mreže, še Bo// ž/va ttt vese/a /eta/e po/e spev uBran.
Andrč Chenier
Amire Chenier (!762- !794)
M. !). Ber!itxvsv(){ih!ementsdeia i itternture ! r;n!<;nise pravi, dntii hi! AndreChe!iier!ahk()!iajveejifr;ni eoskipesnik, ee... Mre/dvmnapaje najveeji pesnik tega naroda v !M. stotetju, kognjcsmrtpodgitjotino pokosita.
Njegova mati je biiaCrkmja, tako je grška ktiji/evnost!!!oenovp!iva!a na ndadega pesnika. trancozi po zatonu k!asiei/ma tiikakor niso !!!og)i sprejeti tiovih smeri, pre!nn!i! sejenovik!asiei/.em,ee!oprosvet-!)enstvo je bito močno pod vp!ivotn ktasieizma, opojenote/novimiide jami, postitupajeohratiitoktasiei stičnot/ražattje. Tudi romantika, ki je viharno zajeta hvropo, sijete* stežka sete !H29. teta utrta pot z zmago Hernani)aVietor)attugoja. Anetre Chenier je obsoja! tiranijo mtade revotncije m krvotočtiost revotueionarnega meščanstva, zato je mora! v zapor, v katerem so te čakati, kdaj phtio kočija ottpetjata natnorišče. t!iv)etnišnieijettoživ!jat tožbo mtade jetniee...()bg!av!jen je bit !7^4, star 12 tet.
!)e!a:h!i!e,! k!oge, Jambi. Njegova tte!asohi!aobjav!jenaše!e2.S!etpo n)egovismrti, tHt^. teta.
JattezKotene
UttttAtUttA
kast 7-S/!^4
/'or ;no/a, zJa/eč ms; še A.one;);;;].' /'orn/em, por z /'resne; /e o/'J.ma, reAo;n.)/prvese;n/'reš/a.
Ž;e//en/a prazn/A Arom.;/ sem zače/a, v n/em A;p /e A; nsrom čašo sem pr;že/a, v roA.J) še p;;/;?.; se s;;]eA//a.
V ponJaJ; sem ;n raJa /s; še že/;;,
Aor sonce ezAoJ zaAoJ /n /a z že/e/.; Aončar; svo/ ž<v//en/sA; A rop.
/'onos sen; vrra, e sre/'/n vsa A/esreča, sverJa /n; /e zar/a /e Z/nAeča,
Aončar; Aočen; e/neva /oA.
OJJa//;, Smrf, se, moreš še čaAar;,
A npm po/J;, A; /;m moreš res A a/ Jar/, Ao proza, sram, oAnp /;A žre.
.^e /'a/es nnJ; nn ze/ena Ar;7a,
//nAezen, Mnza še ;ne Ao //;;A;7a, zafo pa zJa/ nmrer; — ne/«
/ern/ea, ;no/a /;ra, se Ane/;/a faAo /e včas;A, rožA n/; p/ase p;/a /ern;ce neAe n;/aJe m.
/)a režAe re A; ;/ne s; razAre;nen;7, v zaAone perja sem re rožAe vA/en;7 na/eno Z/nAAepa p/asn.
71e mo/e pesm; so po/oče pr/če, morJa Jopnar; Aopa AJa/ zam/če, zaman, če /epa morja /e A;/a.
/'re/esr A;7 povor /e /n če/o e/eve,
Aor ro zro z prozo v svo/c zaJn/e e/neve vsa, A; pA z n/o smrr poAonča.
f/';sano e .S.nnr /.azarnj /'reve Je/; /anez /šo/ene
Andre Chenier (reprodueirano iz Crand t.arousse eneyclopedique, zv. 4, ]970)
Gitica Jakopin	VINKO
lUHRATUHA R.tst7-H/)H!4	Kadar pridejo spomini iz otroštva, vselei nepoklicani in verltio bolj miti, spustim veke, in pred mojimi očmi, ki so okna v drug svet, miren, osvobojen preveč zaznavnih šumov in gtasov, varen pred vsem nepredvidenim, se zariše črta. Pustim p prosto pot. Črta se razširi iu v mojem sproščenem duhu se izobtikujejo obrisi, počasi se razpustijo njih ohlapne zgornje ptasti in izluščijo se vrbe, drevesa mojega spomina. Vrbe ob potoku, ki se izliva v bližnjo reko. Starc vrbe, žive, tople, skrivnostno tihe, z brazgotinami na deblih, ki poslušajo, s konci vej, ki vidijo. Vrbe z ozkimi listi, še v temi polne mavričnega šelestenja kačjih pastirjev, njihovih varuhov in lahnih ljubimcev. A na koncu vrb, pk pred trdo kamnito cesto, po kateri so takrat hrzali konji in bobneli kmečki vozovi, stoji on, Vinko. Najbrž je Vinko moj edini stalni, nespremenljivi spomin iz brezskrb nih let osnovne šole, čeprav sem ga pred svojimi odraslimi očmi, ki vsega niso več hotele videti, našla le malokdaj. Prikazoval se mi je ponoči, v spanju, kot nujna spremljava kaotičnih sanj, ki se končajo z moro. Naj me je v njih tlačilo karkoli, preden sem zavpila brez glasu, preden se je presekal beg zvezanih nog in preden je kača spustila strup, sem od strani, s končkom pogleda zaslutila še nekaj, kar me ne misli mučiti, niti mi ne streže po življenju, samo navzoče je, prci del mene same kot sestavina sanj: Vinko. Vinko je bil malo bolj počasne pameti. Iz sosednje vasi je vsake toliko časa prišel v moj rojstni kraj; držal sc je hišnih vogalov ah pa je slonel pred kakšno vežo. V šolo ni nikoli hodil, v zavod ga starši niso dah, ker sc to ni zdelo potrebno tic njim ne komu drugemu, in v ustanovo za umobolnc ga tudi ni nihče pošiljal, saj ni še nikomur ne rekel ne storil kaj žalega. Včasih je prišel tudi v trgovino, kjer je moj oče z bistrim očesom nadziral vajenke in pomočnike. Vedno je imel v rokah cekar s trdim dnom in ravnimi stranicami; notri je hit listek z naročilom — sladkor, franckova kava in cikorija, petrolej, vžigalice in cigarete, ki ga je kar oddal prodajalki, pa v kotičku rdeče karirastega rohca zavezan denar, same kovance, težek in veliko vreden denar. Nekaj časa se je vselej motovilil pod stopnicami, ki so vodile k vhodu v trgovino, ker si pravzaprav ni upal noter, bal se je tako drugih kupcev, k) so ga suvali in odrtvali, če je bila gneča, kakor prodajalcev, ki so ga dražili, če so le utegnili med beganjem od police do police in po skladiščih. Strah ga je tudi hilo, da sc pri njegovem nakupu ne In kaj zapletlo, tako da bi bil on kriv in potem doma od očeta tepen. Najbolj vesel je bil, če je bila trgovina bolj prazna, tako da je na hitro opravil, vendar se mu tli mudilo domov. Ko je imel svoj važni opravek srečno za seboj, se je še tnalo potikal po vasi, kjer je bilo najbolj živahno. Ko sem ga prvič videla, sem čez čas tudi že prestregla besede za svojim hrbtom: «To je Vinko z Drnovcga. Revež je vedno bolj zmešan, prej ati slej ga bo kaj povozilo! Da ga le pustijo samega hoditi okoli!« Nisem se ozrla za tenkim glasom ženske jasnovidke; raje sem si ogledala njega. Vinko je bil velik, neroden fant, čudno tršatih udov in debelih sklepov, star kakšnih trinajst let, lahko pa tudi več, kdo bi to mogel reči. Z neuko roko pristriženi lasje ržene barve so mu ko strnišče stali nad čelom, od ušes in po vratu. Oči je imel motne, rahlo izbuljene, večno
49)	začudene in bolj tipajoče predse, kakor raziskujoče ljudi iti predmete kaj
(.itiai )ak«pin dlje naokoli. Na sebi je imet srajco, skozi rokav katere je gleda) kotno-VINKO ]^-c; bedra so mu pokrivate ozke, nekje pod kolenom kar odrezane htače in obut je bit na boso nogo v visoke čevlje brez vezatk.
Zastrmeta sem se vanj, kakor da je duh, ampak previdno, kajti zdet se mi je sitno močan. Na sebi je gotovo začutil moj zgroženi pogted, ker se je nenadoma z vsem trupom obrnil, naredit g' korak naprc], proti meni, in obstal. Roke so mu nekam težke višete ob tetesu, toda stal je negiben ko kip. tn njegove botščeče oči so me začele ogledovati, kakor so otroci vajeni ogledovati močerada ali čuden kamen. Pregledal me je vso, od glave do nog, najprej v celoti, potem v posameznih nadrobnostih, ki so se tim morale zdeti posebno zanimive ati morda samo drugačne. Kakor uročena setu sledila temu natančnemu preiskovanju od nekod drugod, z nekega prvinsko poenostavljenega in izčiščenega zornega kota. Nejasno sem začutila, da se godi nekaj važnega.
Veliko modro oko, kakor morje, kakor plamen, kot nebo. Zanihalo je nad menoj, viseče na prosojnih nitih vesolja. Občutila setu ga na koži, ki je s tistim trenutkom prenehala biti samo moja. Ugnezdilo se mi je v laseh, ki so postali svetu neznane barve, bolj žive in toplejše od siceršniih. Obstalo mi je na čelu, za katerim sc je šele tedaj prvič pomudila prava človeška misel, in zabrnelo ko struna. V mojih očeh, ki so bile lahko samo polsestre njegovih, je zanetilo iskro, ki je zahrepenela po drugačnih, morda bob njegovim podobnih svitanjih. Zdrsnilo je do ustnic, ki so se mu razprle, in uganila sem, da so se tisti hip razmahnile v neko svoje, zamamno bivanje, kakor da so se odtrgale z neopredeljive, pozabljene slike v tihem kotu. In potem, moje srce. Oko se je bobneč odluščilo z vesolja in se zakotljalo v globino, semkaj, še bliže in tik do mene. V mojih prsih je zasijala globel, polna sonca in senc, in oko je potonilo v žametni mrak mojega čustvovanja; ko je pojoč prodrlo do mojega utripa, sem zdrsnila v njegovo zavetje, zavetje vesolja, obždela sem in pustila svojim željam, da so se, komaj porojene, izpolnjevale v nepretrgani verigi — pod njegovim globokim, nepremičnim, boleče modum pogledom.
Kdo ve, kako dolgo je to trajalo. Čas je miroval, kraj se je zgostil v eno samo točko. Zaprla sem oči, kakor od prevelike sreče, in uzrla like, ki se mi niso prikazali še nikoli, vijoličaste krogce in elipse; vse se je dopolnjevalo, prepletalo in spreminjalo, da so se porajale vedno nove podobe, prekrasne, pomenljive in popolne. Zaslišala sem glasove, ki bi jih morala poznati, vendar se mi v tem zvenenju še niso odkrili; bili so na nove načine ubrani, bolj izraziti in skoraj nevzdržno vznemirljivi. Nič sc nisem začudita, ko so prešli v zamolklo, vroče valovanje in že s truščem zamrli, v zateglem kriku podeč pred seboj in podirajoč ves ta moj blaženi sanjski svet. Kajti Vinko sc je bil iznenada vrgel proti meni in njegov veliki obraz, njegova silna šapa sta se mi bližala kakor mlinsko kolo.
Zavpila sem in odskočila.
Vinko je odrevenel, kakor da sem ga s svojim krikom, s svojim umi kom spremenila v kamen. Potem se mu je globoko iz grla utrgal stok, tako nečloveški, pa tako nemočen in nesrečen, da me je spreletel srh. Šc !TI HATUHA vedno je bolščal vame, nagnjen naprej, kakor da se ne more več ustaviti !t .st 7 S/IW4 v svojem strašnem hotenju, da bi sc me dotaknil, da bi se s tem najbolj bežnim dotikom za vse večne čase združil z menoj. Njegova roka je otrpnila v prostoru, ki naju je še ločeval in za katerega danes vem, da je 442 izmeril večnost, kajti zajel je moje življenje in njegovo smrt.
t.itica Jakopin V meni se je zganito tiekaj gtoboko mojega, nekaj, kar mi je narcko-VINKO vato, naj storim, kar sem storita brez odtašanja in brez omahovanja: iztegnita sem roko in stisnita njegovo togo izprožcno dtan. Nisem je takoj izpustita, še botj sem jo stisnila, da bi vanjo prelila svojo moč in tjubezen, a že sem spoznata, da padam skozi svetove, trkam ob ptanete, razrivam pogorja in tonem v oeeane — Vinko se mi je bit oddotži) z gta-som, ki naj bi bit smeh, a je bil še v svojem radovanju do dna prežet z botcčino.
Odtrgata sem se. Obrnita sem se in pobegnila.
Bezata sem dotgo, ves tisti dan, vso nastednjo noč, potem še mesece iti teta, a zaman. Vedno znova stezam roko in iščem njegovo dtan.
Jam/ iSOi.JKA: Ivan tiankar, bron, !! x H,.S x 6 cm, I9H7
i i i) RA i tIRA Rast 7-S/1994
Milan Markelj IZČVEKANEC
Nekaj dni prednost) se meglene slutnje in hotetija strnita v(.lejanje,ga je preblisnila strašna niise). Zeto verjetno je, da se je porodila iz uničujočih popivanj, v morastih urah mačka, verjetno pa je tttdi, da se je izvita i/. prihajajoče duševne zmede in bolezni kot nekakšen oglednik, predstraža rušilne vojske strahov. Kakor koli že, obsedla ga je strašna misel, da se je razgubil, da po svetu tava samo še olupek, truplo brez vsebine.
«(dej, da me zbereš skupaj! Poberi vse moje ostanke, kjer moreš in kakor veš in znaš, samo zberi me skupaj. Išči besede, ki sem jih potočil v kavarnah, gostilnah, bifejih, iti jih zapiši... Ujemi vse moje podobe, vse podobe, ki sem jih slikal na duše drugih... Zdaj je morda še čas, predno izginejo včrna žrela tujih pozah, predtio jih minljivost zmelje v moknati prah pozabe...«
Dihaljevamestrupeno, noro sapo. Oči so mu peklensko sijale. Je vročični lesk pijanosti vžigal nenaravno luč v njegovih očeh? Se je odsvi-talo v njegovih zrklih nekaj drugega, tujega temu svetu, a po njegovih danostih hrepenečega? Katerega temnega angela pogled je odseval v njegovih zenicah?
"Čemu jaz? Ti jih bolje poznaš, vse svoje besede. Ti veš, kje vse si jih cedil, sadil in razmetaval,« setu mn poskuša) ugovarjati. Bolj zaradi lepšega, saj nisem verjel, da misli restto, kljub vročičnosti, s katero je iztiskal nenavadno grozo iz. sebe.
Tisto noč sva pila v družbi nekih mladeničev itt mladenk, sirastih v obraz od množično sproducirane glasbe in od površno zaužite spolnosti. Proti jutru sva edina ostala pokonci, poltujcn v stanovanju, zasajenem nekje sredi velikega betonskega silosa za ljudi. Sedela sva na tleh, naslonjena na naslanjače, pljuskala v debelušastih kozarcih konjak in z. ostrino alkohola rezala testeno meglo v glavi.
"Ti boš to naredil! d voja dolžnost je! Spomni se, da si mi obljubil. Se spominjaš: jaz tebi grmado, ti nični, kar si bom izbral?... Jaz. nisem nič pomišlja). Obljubil setu ti, da postavim tisto tvojo grmado na Hribu in položim nanjo tvoje posmrtne ostanke, četudi bi jih moral ukrasti v mrtvašnici ali izgrebsti iz groba. Zdaj pa mi moraš ti obljubiti, da boš zbral moje ostanke in jih zaprl v krsto knjige.«
Njegove besede so me spomnile na divjo neumnost nckcpodolme noči iz zbeganih najstniških let, ko je še ves svet cvetel od obljub prihodnjih* polnosti. Takrat se je v pijanosti od mene odluščila čudna podoba, osnovljeni strah, izsanjan iz. groze pred gnitjem v grobu. Videl sem mogočen kres na Hribu nad mestom, na njem pa svoje truplo, kako se v ognjenem piru odrešuje gnitja, trohnobe in golazni.
Ko sem podobo v mladostni zagnanosti sestavljal skupaj, setu šel celo tako daleč, da sem načrtoval tudi take podrobnosti, kot denimo, kje bom zbral drva, da bi jih lahko kar najhitreje zložil v grmado. Ali pa sem se ukvarja) s problemom, kako se sam zakuriti na grmadi in potem na neboleč in hiter način prerezati tisto slovito nit življenja.
Toda to so bile sanje! Bil je strah pred gnitjem v grobu, strah pred smrtjo, ki jo živiš. A bila je tudi moč mladosti, vera v temeljno resnico, [III KAHIKA da si pravzaprav nesmrten in da sc umiranje dogaja drugim in drugod, Kist 7-H/!W4 da tc nikoli ne zadene zares.
V pijanosti neke noči sc je podoba izluščila iz mene in se prelila v igrivo misel, ki sem jo s pijansko zaupljivostjo prelil v prošnjo Janu, na) 4S)4 me po smrti zažge na grmadi. Jan mi je brez. pomišljanja takoj obljubil.
Mihu Markelj l/tVtkANK
HHKAHIKA kast 7 H/l'^'4
Opazil setu, da so sc mu v očeh celo prižgale iskrice zavisti, ker sem se domislil take fine stvari, ognja, trupla, pršečih isker pod večerno ncho in grtnadc na Hrihutiad mestom pa šcpctajt)či val začudenja in presenečenja skozi ulice in stanovanja.
"Ressiohljtibil,<<sempočenoodvrnil, "ampak vedel si, dati oblpihe ne bo treha izpolnili.«
Vprašttjočc me je pogledal, tiato pase g- zazrl v zlatorumcnkasto lužico v trebtišastem kozareti in sarkastično vprašal: "Kaj nisi več takih misli?«
Natanko jc ciljal kljuh otopeli pijanosti in kljtihnaporncnm bremenu cetenoči.Xadel je v tisto ranljivo točko samopotrjevanja, tisti sprimek drohtiih laži, ki natn tte dopttšča, da hi sami sche pttščali na cedilu.
"Saj ne hoš mogel tovoriti mojega trupla," sem začel pojasnjevati. "Mrtvec je težak kot kamen, trd, skratka, ncprikladcn za prenašanje, hi nekaj novih kil sem si nabral v zadnjih letih... Kako bi me sploh lahko ttkradel iz. mrtvašnice? Menda mrtve stražijo, kaj vem. (iotovo niso prepuščeni grdobijam. Mrtvašnice zaklepajo...«
«To so malenkosti. Nemarnosti je povsod dovolj. Tvoje truplo hi sc dalo odpeljati, kadar bi hotel. lobi bil še naimanjši problem. /ares malenkost... Vendar to zdaj ni važno. Jaz sem ti oblpibil, kar si si zami siti. Ti si metu obljtibil, cfa boš naredil, kar si bom jaz zamislil... [c bilo tako ali ne?«
-bilo, bilo,« sem odmrmral.
"Ti si se premislil in boš raje lepo po domače gnil v zemlji slovenski. To je tvoja stvar, črvi in gnitje in predrte oči v temi. Vedenje sokov iz truplavzcmljonimč strašncga.lzmcniava snovi, nič drugega. Morda za življenje plodnejša kot sežiganje na grmadi, a nič drugega kot izmenjava stiovi.«
V hipu se tne je nadvse živo dotaknila stara podoba mogočnega kresa navrluitlriha. X grozljivo jasnostjo sem tigledal črn tlim, kako se vije pod zvezdnato nebo in kako sc dimasta senca sklanja nad strehe mesta spodaj, kako se v dimu moje izparjeno truplo dviga v višave... Hkrati pa sem ugledal sesedanje gnijočega telesa, izcejanje sokov, najiihovanje gnilobe in smradno premikanje.
"Kdopravi, da sem si premislil?« sem planil. "Nič sc nisem premislil, le ti tega ne boš naredil, ker si se ti premislil.«
"Kha...,« je pomenljivo zakašlial, potem pa se /nekakšno dotlej meni neznano zvijačnostjo zagledal v nekaj, kar je bilo nekako znotraj mene ali tik za menoj. "Strahck te daje, strahek...«
Seveda sem potem vse obljtibil.
Torej pobirati besede po smeteh tega sveta, po razmetanih spominih, trgati jih iz. polpozab, iz meglenih srečanj, rahlih navezanosti ali odbojnosti. Naj ima te svoje besede, če že resno misli, tla sc jih drži meso njegovega bivanja! Navsezadnje se morda res vse dogaja le v besedičenju. Morda se res vsi mi, četudi neponovljiva bitja, spreminjamo v ponovitve in ztajnanc besede, četudi nezaobsegljivi, se sprcvržcmo v boren skupek naključnih besed. Ali pa še to ne. (čudna obsedenost od besed, cepljena na otožni slovenski duh! Pa saj ni nobene razlike, ah ostane za kom nekaj hesed dolgo gesto v zajetni enciklopediji ali pa če se povsem razhlapi in izgine še i/ besed.
«(dcj, da me zbereš skupaj! Poberi vse moje ostanke, kjer moreš in kakor veš in znaš, samo zberi me skupaj. Išči besede, ki sem jih potočil v kavarnah, gostilnah, bifejih, in jih zapiši... Ujemi vse moje podohe, vse podohe, ki sem jih s čvekanjem stikal na duše drugih...«
"Prav, prav. Tako ho, kot žetiš...«
Konjak je skrivnostno ptjuskal v debetušastih kozarcih, s tankimi žarki požirkov je rezat btodnjavo jutranjo pijansko pamet na trakove. Svet je hit nekaj matega, skritega v kozarcu in v na pot zadušeni volji, ki )c rasta iz njega, tn zavit v pisane cutijice trenutnih domistic.
Kasneje je hutnito vame. Tako je hito kot v tistem davnem popotdne-vu, ko sem se ves siroten in samoten vtačil )io stotnem mestu in raz-mištjat grenka pota bodočnosti, tzguhit sem vid. Šet sem po ptočniku oh prometni cesti, videt pa nisem ne tjudi ne avtomohitov. Naenkrat je svet kovinsko zazvenet, svetta nevidnost se je zgostita v prednezavestno megto in se nato razpočita v hotečo svettoho. Zamaknjen v notranje podobe sem treščit v obcestni kovinski kandetaber. Trenutek kasneje sc mi je povrnit vid in presunjen in presenečen sem zagtedat hiše, cesto, budi, avtomohite kot nekaj povsem novega in nepoznanega. Kar nekaj časa sem hit popotnoma zmeden in nisem vedet, ne kam grem ne kje sem.
[anova prošnja je podobno butnita vame čez nekaj dni.
"Prehitet me jc,<< sem osupto ugotavtjal. "Saj se tahko odseti od tu, ubeži v črno jazbino smrti, jaz pa sem, koze) nadetani, imet vse skupaj samo za pijansko domistico! Le kako se bom zdaj rešit bedaste obtju bc?«
Tisti hip sem bit najbrž jasnoviden ati pa je što za naktjučje.
..Prebite) me jc,<< sem namreč ponavljat nekaj dm pozneje, ko sem stopat po pokopatiški poti in družno z množico tjudi pretiva) grenka počutja z metodijami mestne godbe, pridušenim jokom svojcev in tistim tiho gtasnim škripanjem peska pod čevtji, ki stort pogrebe tako čudno neresnične. Bito je nekaj besed o našem Janu, ki ga ni več, o strašnem dejanju, ki je pretrgato nit živtjenja, o otrocih, ki so izgubiti skrbnega očeta pa o božjem kratjestvu in prihodnji stavi od smrti vstatih... A vse te besede so hite že brez Jana, med njimi in njim je že stata za živeče neprebojna gtuba stena.
"Prehitet me je,« sem še vedno ponavtjat sam pri sebi, ko sem v btiž-njent bifeju z bedastim občutkom zvrnil kozarec vina v spomin na pokojnega. Ob potnasmehu natakarice, ki )c pomivata kozarec za točitno mizo, kot bi jih učita ptavati - bita sva sama v mračnem prostoru — sem pomistit na nasmeh, ki sc je Janu izrisat tisto čudno pijansko noč. On je že takrat vedet, kaj bo naredit. Vedet je, vse je imet že v gtavi, pa naj zdaj govorijo, kar hočejo o duševni zmedenosti in o nesrečnem stučaju. Vedet je, zato me je obtežit z norostjo. Na domistico je pritisnit pretežak pečat, da bi tahko ostata puhta stvarca, ki neopazno skopni in ni več obvezujoča.
Tako zdaj zbiram skupaj besede, ptevice živtjenja, besede, besede, potprazne, mesnate, zveneče in pojoče pa težke in gtoboke, nckatcrc ostudno oprijemtjive in druge kot potpozabtjenc. Besede, besede...
Žatostcn sem postat od besed, kot da so me potepite z močvirno gni-tobo in zatohtim vonjem. Noben sončen dan, nobena pametna miset nc izniijc tega vonja iz mojega živtjenja. 1 udi ko pozabim na vse skupaj in se izgubim v porah vsakdanjosti, ko se premaknem v tista - naj rečem srečna? — vsakdanja opravita in dejanja, ki nam po predani modrosti prednikov prinašajo potnost živtjenja in osmistitev bivanja, me spremlja iz ozadja ta mrakobna besedna žatost.
Tako se puhta domistica poigra z živtjenjem.
tn živtjcnjc postane prazna domistica.
Jaka Žeteznikar VSTOP
Skrij svojo senco, razdeti se. Rumene pike so na obisku. Hodi sam in gtej mitijone svojih odsevov, obarvanih z drugačnimi obstoji; poktoni se jim.
Skrijem svojo senco, razdetim sc. Rumene pike so na obisku. Sam sem in gtedatn mitijone svojih odsevov, obarvanih /. drugačnimi obstoji; poktonim se jim.
Skrita je svojo senco in se razdetita. Rumene pike so jo obiskatc. Sama je in gteda mitijone svojiti odsevov, obarvanih 7. drugačmmi obstoji; poktoni se jim.
Morje sc je dotaknito svojega roba, raztito po peščenih korakih skat, objeto kamenje in drobnejši pesek pod njim, zalilo pra7nc škotjke, v/.ne-mirito nekaj morskih prašičkov in se umaknilo, povtekto črto 7.voka — obato. Zavihata si je tilačnice in bosa hodita po datjšem deht obate, ki je bit peščen, ujet v lok skat, ki je napenjal gosto preptetena drevesa s tankimi stebli, med njimi bodtjikavo grmovje — kratjestvo martinčkov in kač — napenjato proti zemtji, odprti prostranstvom vetikega modrega ustvarjatca, gtasbenika, ki igra, ugtašuje zvoke in prepteta notno črtovje s peno vatov, ko sc ra7bijajo ob skatah. S svojimi koraki je stedita drse-nju peska, 7 ditianjem enakomernim ritmu vatov, vnašata, poudarita njihov ritem.
Ležim na tteh, nad mano sc odvija divja igra vetra, gtobokega, a sve-ttomodrega neba in bogatiti betih obtakov, abstraktna stika čtoveških usod — 7apetjcvanjc, 7družcvanje, smrt, spremembe — ztijem sc v nebo, teto mi i7ginc in votja se prepusti pogtcdu, čistetim pogtedtt, brez misti, bre7 čustev... Vsa pozornost na enem mestu — kot bi postat nebo.
Hodiš po obati, prej si si ogtedat otok... pravzaprav det otoka, dotgo zavito ptažo, prazno, zapuščeno... rad bi sreča) ljudi. Prižgeš si cigareto.
[ m.KATtittA Kast 7-S/<994
Počasi sc zavem najprej tetesa, okotice in svoje žetje poiskati, kaj, ne 497 vem — zastutim smer in odidem.
jjk.f/.ckzmk.tr
VSH)!'
Usedla se je na obali in sprsti začela razpirati droben cvet iz kamenja, kamenja - velikih cvetnih listov in peska — drobnega nežnega srea, ki je skrivalo na milijone drobnih raznobarvnih školjkic.
Uigaretasetibližakonct), dim je vroč in močen, čutiš ga, kako se izvijamedtvojimiprsti. Medtem si prebodi) del poti, ki vodi meri borovci, stopa! si po rjaviti posušenih igtieah in sedaj se pred tabo odpira pogled na morje in plažo, ptažo, kjer so se skate razprte v pesek, vidiš drobno figuro, ki sedi na tteb, veter ji razpršuje dolge kise, sedi na tteti in nekaj išče po tteb. bližaš se, odvrget si cigareto, tigura raste. Ne opazi te, /daj si ji že blizu. Ženska je. Razločno vidiš njen otira/, da je zatopljena v nekakšno deto, mirna; ohtečena v [lisano obteko, zeleno modro s kašmirskim vzorcem, kratki rokavi m zapestnice z raznobarvnimi vzorci, ttsnjeni trakci okoti roke, verižica iz ogrtic okoli vrattt. Presune te njena tepota, tepota, ki ni iz otilik telesa, tiolj v njenih gibih, usktajeniti gitiiti, njeni samoti, ki ji ni dotgočasna. Dobiš občutek, da te nekdo gteda in se obrneš, zagledaš se v dečka, moškega... opazuje te, stojinamiru, negiben m tc gleda v oči, na obleki ima narisane v/orcc in všito kamenje, ko ga gtedaš, dobiš občutek, da je /teze) vate, da ve vse otelit. Čez nekaj časa se premakne, odide in liga gledaš v hrbet, on bodi, veš, da bodi, v roki drži dve vejici grma, približa se deklici, v mislihsinjo, ki si jo gledal, poimenoval deklica, tistavi sc pred njo, z vejicama grma, v vsaki roki eno. Postavi se pred deklico in dvigne roki, ona ga pogleda, on samo stoji, kot bi zamrznil, vejici v rokah, na njiiu so listi - vejici veter premetava in zdi se ti, da jih bo veter s svojo močjo odpihnil, iztrgal iz. njegovih rok, cela obala, rastline se vznemirjeno borijo/vetrom, valovi začnejo divje butati v obalo, dvigajo sc vedno večji, z rokama se zagrabiš za rastlinje na tleli, veter te nagne, vidiš, kako deček spusti roki in združi vejici, takrat se vse umiri.
Stoji pred deklico in se gledata, oba negibna, nato ou počasi, ne da bi jo nehal gledati, iztrga pisan kamen iz svoje obleke in ga potoži pred njo, čaka, ona ga gleda, opaziš, da vse stoji negibno, cela obala je negibna, ptice letijo tako počasi, da izgleda, kot bi bile pripete na nebo, če ne, hi morate žc zdavnaj strmoglaviti v vodo, metulj ob tebi kot In lebdel v zraku, njegovi gibi s kriti so, kot bi sekundni kazalec postal minutni, pogledaš nazaj na njiju - še vedno stojita, on čaka, ona počasi vzame kamen in ga položi v cvet, on vrže vejici v morje, se mu pokloni in spet zapiha veter, isto kot prej, ptice in metulji vzletijo, morje spet igra svojo igro, deček se obrne k njej, jo pogleda in počasi odide, ona gleda za njim.
llltltAHIKA Kast 7
RAST - L. V, ŠT. 7-8 (29-30) DECEMBER 1994
REVMA ZA UTERATURO KULTURO)N DRUŽBENA VPRAŠANJA
KULTURA

f'o}tlerl na razstavne prostore; foto: Ime/, ['ukšie
1'ne/. ISOI.JKA:	Ha/tmrjeni liik,
hron, t(),.Sx2.S,5x9em, I9H3
fo^leel na ra/.stavtte prostore; foto:
Jane/, fukšie
ida Tomše STALNA ZBtRKA JANEZA BOL)KE 1/ KOSTANJEVICI NA KRK!
V	prettovljettih grajskih hlevih je od S. septembra 1494 na ogled stalna zbirka [atieza Boljke, kije (iateriji Božidarja Jakea podaril več kot 2.S0 umetnin. Kontpleten umetnostni inventariti sama prenova grap skih hlevov je timetmkova donacija. Primer take donacije še za življenja umetnika je nekaj posebnega na Slovenskem, saj smo zelo pogosto vajeni drugačne mentalitete, ko umetnik ali njegova družina Ijulio-sumno stiska zapuščino in se eelo odloča/a delno prodajo tistim, kipi: našaiovečjikapital. J ako timetnine izginevajo, izgubljajo svojo kolek tivno pripadnost, skuptio zavest o ttmetniškem hivanjti, čeprav ne gre zavračati avratičnost posameznih umettiiških eksistenc razpršenih pn različnih lastnikih.
V	zbirkah je razstavljenih S4 eksponatov in dvometrski Saksotonist v mali niši oh vhodu.
Izhormnetnin je narejen dokaj nenavadno in prvi hip mogoče nerazumljivo, vendar je ohlikovalee razstave Miljenko I iet:l preveč velik poznavalec Boljkinegaoptisa, da hi pri tako reprezentančni postavitvi tvegal kakršnokoli nepoznavanje Boljka pa preveč senzibilen umetnik, da hi diovolit kakršnokoli manipulaeijo, ki hi izmaličila njegovo umetniško kreativtnt eksistenco.
1'ti postavitvi razstave gre še za ett velik paravloks l ictilie namreč predvsem ohlikttvalec, in kadar se loteva razstav, jih ohrlehije predvsem vizttalno, zelo pogosto na rovaš kakšne zgotlovinskeepohe, četo im tistreza njegovi estetski rloparlljivosti. V tem primeru pa se je je lotil predvsem ikonografsko, s tetu da je samo oblikovno postavitev podredil simetriji, kar ttidi ni njegova tipična lastnost, še mani pa Boljkina.
[.mr/ !)()! (KA: ior/a / /rc.itom, imm, )4 \ !(),S \ 4,S etn, !472
KUL1URA Rast 7-S/!444
ITilnmšu S l A).NA /.ISIKKA [ANI /.A HOl.JklVKOMANItVIU NA KUKI
KUI.HIHA Rast 7
SOI
t oda bodi kakorkoli /c, razstava stoii tudi brv/, ukradenega č an-karjevega kipa. (Ukradel ga je velik poznavalec boljkinega optisa. Umetnik je temu kipu intimno pravil Cankar /. iztrgano krizantemo in mu je pomenil idejni osnutek v tej seriji od leta I9SI dalje, čeprav ga seveda ni treba enačiti s tistim iz šestdesetih let, ko je boljkin Cankar bodi) še v balonskih jdaščih in tmilormab ter pelerinah).
Umetnine — predvsem ikonografsko strnjene v Ribniški sobi pa živalski sobi, hrotičnem eiktusu, eksponiranih umetninah v nekdanji vinski kleti in končno v Cankarjevi sobi — ob svoji vizualni komunika-eiji in estetski vzdržljivosti zahtevajo svojo razlago. Zato se pomudimo najprej prav v Cankarjanski sobi, ki je seveda popestrena z eksponati Riharda Jakopiča in pa neznanega Saksolomsta. I ak koneept m čisto nič nadrealističen, ampak popolnoma razumljiv s strani apologetike naše kttlttirne polpreteklosti in sedanjosti.
I najst Cankarjev, pet Jakopičev in trije saksofonisti predstavljajo v bolikinem opusu nekakšno konstitueijo naše kulturološke polpreteklosti. boljka je senzibilen in intelektualen, nagnjen k iskanju svojih umetniških korenin, ki se včasih mešajo z naeionalno konstitueijo, čeprav ta danes v njegovi internacionalizaciji in epohalni pripadnosti vesoljski univerzalnosti na pragu novega tisočletja ni več tako aktualna, kot jc
bila še nekaj let nazaj.
(!ankar,[akf)pii: in ;tno)i'mnifi'il<safonistsl<upajoznanjajo naše bivanje. Medtem ko sta slikar in književnik strogo določena tudi s portretnimi značilnostmi in njihovimni vsakdanjimi atributi, ostaja Saksofonist anonimen in drugačen, včasih eelo brez glave.
Toda vrnimo se k Cankarju in Jakopiču. Umetnika nista soočena samo zaradi njune skupne točke, tj. moderne, sočasnega bivanja v slo venskem kulturnem prostoru in oblikovanja novih mortoloških govorie na področju likovne umetnosti in literature, ampak zaradi družbene angažiranosti, ki sta jo vsak po svoje prispevala v tistem časti za naš narod.
In vendar sta oba umetnika tako različna. Cankarju v svoji angažiranosti lahko pripišemo alternativo, trpljenje, kaotičnost, anarhičnost in večno kritiko ter lev izjemnih juimerih neko umirjenost in urejenost, kar je doživel, denimo, v slovenskem salonu družine Kessler 1907. leta, ko se je zaljubi! v Miei, s katero se je pozneje poročil Miha Cop. Cankar je v svojih delih v taki ali drugačni obliki vedtto patološko izpostavljal svoj soeialni status in s tem status umetnika.
Jakopič, iz socialno urejenega položaja, izhajajoč iz meščanskega stalni, pa je konstitueijo, etabliranje, pravila in normative prenesel na širše področje, ne zgolj na umetniški impresionistični stil, ampak na številne angažirane organizacijske elemente znotraj bodočih slovenskih inštitucij. Ravno pod njegovim okriljem so se zvrstile številne umetniške razstave, razstavišča, šole, akademije, galerije itd. Jakopič je spričo pomanjkanja lastne države, ko je umetnost prevzela vlogo državotvornosti spričo organiziranih številnih inštitucij znotraj umetnosti, uredil m postavil družbene normative slovenske države, Cankar pa je bi) kritik že obstoječega stanja našega kulturnega prostora. Vjirašanje je, kako bi se te stvari razvijale dalje, če Cankar ne bi tako zgodaj umrl, za razliko od Jakopiča, klic imel dovoli časa, da ie izpeljal svoj organizacijski mnet-niški program.
V pripovedi Tujci iz. 190). leta sta si Cankar in Jakopič še blizu, sai Cankar izpostavlja problematiko iz sodobnega umetniškega življenja in
S l A! NA /HlkKA JANI /A HOtJKt.VKOSIANIIVH!
NA KUKI
KUl.mitA kast 7-H/tW4
problem odtujenosti slovenskega umetnika, ki ga jedo 1904. teta rloživ-Ijal tudi Jakopič, ko so biti končno dete/ni pozitivne kritike in sprejeti v širši srednjeevropski kontekst, s tem pa tudi v domačem okoiju in tako prenehali hiti «špinačarji«.
Tako je Boljka s svojim izrednim smislom /a senzibiliteto, /a intelektualni samopremislek ne samoosvojem lastnem delti, ampak tudi opol-preteklosti okolja, v katerem deluje, še posebej spričo dejstva, da je bil, ne glede na genske vezi, rojen izven ozkega matičnega okolja, soočil ta dva umetnika iti ju /e dolga desetletja obdeluje. Ravno zaradi tega, ker Boljka gleda na stvar tudi od /tmaj, saj ima to opeijojirirojeno s prostorsko pripadnostjo i/.ven meja o/.kega kroga, lahko tako briljantno umetniško analizira. Sooča tiaša dva umetnika, ju portretira in interpretira: enega zelo pogosto na nivoju soočanja etične krivde in katarze, drugega pa na nivoju kanotiiziranja in prav tako umetniške katarze. Toda pustimo anarhista s peresom in vz.postavljalea normativov s čopi čem ob strani in preidimo k tretjemu umetniku - to je Saksofonistu.
Prva dva sta bita spoznavna in določena tudi s svojimi atributi, portretnimi značilnostmi in bogato umetniško m drtt/beuo angažiranostjo. Saksofonist je Anouinms, razen njegovega inštrumenta ne vemo o njem ničesar, ne le da nima portretnih značilnosti, ampak sploh nima glave. Toda kljub tej anonimnosti Boljkiucmu Saksofonistu lahko pripišemo neko določenost, to je, da je precej mlajši. Saksofon je začel intenzivno osvajati bvropo in Ameriko v dvajsetih letih našega stoletja, potem ko je bil Cankar že mrtev, Jakopič pa je že zdavnaj izoblikoval svoj stil in ga celo prepuščal Inchiostrijti in nekaterim drtigim m konstituiral celo kopico slovenskih inštitucij. Zdi se, da je glasbenik evolutivui nadaljevalec obeh umetnikov. Bivanje vseh treh v enetu prostoru ni nikakršno naključje - Boljka je osveščen umetnik o samobitnosti svo)ih korenin, Mite Licul pa velik poznavalec Boljkinega opusa in takih stvari ne prepušča naključju. Morda nosi Saksofonist tudi neko simbolično določenost in je eden za vse, saj se za saksofonom krije cela kopica sodobnih organizatorjev življenja, ki nadaljujejo svojo vlogo kulture, kot sta jo videla ob prelomu stoletja Cankar in Jakopič. Kakorkoli že, omenjena soba Janeza Boljke tii zgolj sinestezija glasbe, literature in likovne umetnosti, ampak je kulturološka epopeja konstitucije naše identitete od preloma stoletja dalje s projekcijo v 19. stoletje in njeno angažiranostjo in konkretno vzpostavitvijo za bodoče rodove.
Poseben prostor je posvečen drobni, humanoidni erotiki in ga avtor sam imenuje erotični ciklus. Protagonisti, ki v njem nastopajo, so izrazito človeške figure brez kakršnih drugih živalskih ali pa satirskih elementov. Vendar prav te humanoidne podobe pomenijo pravo nasprotje njegovemu živalskemu ciklusu. Temu najnovejšemu ciklusu, v glavnem iz leta 1990, ne samo da ne moremo pripisati seksualno ekspanzijo živali, niti erotiko klasičnega ljubljenja, še lahkotno igrivost ne homo luden-sa, ampak čisto preprosto totalno pasiviteto. Omrtvičene dvojice, trojice, včasih samotne podobe sedijo na divanih in foteljih in zrejo, kot da bi imele pred seboj televizijski aparat ali pa monitor. Cre za totalno odtujitev pa tudi za odvzem osnovnega poslanstva, ki ga je imelo ljubljenje pri živalih - za nadaljevanje živalske vrste. Tukaj je vse na daljavo - uprto v monitor. Kot da gre za neko posebno kibernetično in humanoidno sožitje človeka in stroja, za izključitev organskega početja, ki ga je človeštvo prakticiralo skozi svojo zgodovino.
[dntomšr STALNA /.UHtKAJANL/.A HOlJKiVKOSlANILVICI NAKHK!
Nosorog/	nosorogom, bron,
7,.Sx)0,5x .Scm, <98.1
Kttt.TtUtA ttnst 7-8/tTM
.SO.S
Čeprav večina njegovih ljubezenskih protagonistov nosi lettiico 1990, je Boljka na nivojttttdobneganaslatijača iti zlektijenosti komolcev v njem začel upodabljati že zelo zgodaj, že ktnaltt po 12. deeenibrti 1979. leta. l judje v foteljih, ki so številno razstavljeni v enem prostortgkon-taktirajo vseeno tia rlaljavo kot razstavni ekspotiati in čakajo — kot tla bi pričakovali lahkotnega angela s kljtiči v rokah.
Verjettiosiboljkašesamnitiajasneni, kajjeialijepasivitetainodttt-jenost ali je neko transeenelentalno občevanje posameznikov, prikrita strast, z etiketo pasivitete — kakorkoli že, tako ljubezensko odtujitev Boljka upodablja v svojih delil že dolgo časa.
I'a še ena zanimivost je pri tem erotičnem ciklusu. Ti kipci nosijo v sebi neko posebno estetiko figur. Medtem ko je bil njegov živalski ciklus razcefran, z razjedenimi, grdimi površinami, z izpostavitvijo razbrazdane živalske kože, je koža humanoidnih figur sorazmerno gladka in tudi fotelji še zdaleč niso tako raztrgani, kot je to v satiričnem ciklusu.
Kot da bi Boljka po dolgem času v svojih kipih poskuša) vzpostavljati estetiko lepega.
Vendar smo se v naših mislih vse preveč zadrževali pri kipih in nekoliko zanemarili njegov grafični in slikarski opus — zato bomo za hip skočili še k slikarskem opusu. Kot nekakšen oljni pendant, kar je bilo pričakovati veliko prej, se pojavlja serija šestih slik, poimenovana Erotika.
Spričo dejstva, da sc njegov erotični ciklus v kiparstvtt že začenja leta 1979, in to zelo pogosto v poznobaročnih foteljih, je bilo pričakovati tudi podobno zlcknjcnost in ležernost, neko pasivno erotično komunikacijo tudi v slikarstvu. Njegova stvaritev šestih olj je sorazmerno nova, nastala je jnnija 1994. leta in itosi neko simbiozo rdeče, črne iti bele barve, z eno samo izjemo: Cankarja z muzo v sivih in zelenih odtenkih, kjer ima Cankar bolj prispodobo duha kot pa resnične podobe. Intcrmc-dialni vpliv slikarstva iti kiparstva, ki je bil tako značilen za njegov živalski ciklus, ravno v tem omenjenem redu prebije tudi ta erotični ciklus iti vzpostavi nekoliko drugačen estetski red, kot smo ga tuli vajeni
Ll.iTomšr STALNA /BIRKA JANL/A BOLJKLVKOSIANJLVIU NA KRKI
Jam/. BOLJKA: Krava in Bik pr: parjrujn, grafika, 12 x IB,S vin, sign. d. sp. J. Moljka, 1175
pri življeniskemciklusti.Omenienacrotičtia platna nosijo v sebi neko dopadljivost in estetsko koketiratije /določenimi lepotnimi ideali, leda Moljka ne more mimo svoje površinske destrtiktivnosti. Omenjena platna spominiajo v svoji tihi pozerski drži zrenja v neko točko pred seboj na eno samo Jordanovo sliko, poimenovano Otok (ali interno lufantinja), ki je bila razstavljena junija letos v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici. Jordanttva Infantiuja radikalno izstopa iz uiego-vega celotnega ciklusa tunbre pa ttuli iz ujegovib metafizičnih convcrsa-tionpcaces.
Infantinja prav tako koketira z estetskimi ideali neke tmiverzalne lepotnosti, kot je to primer Moljke, le da se Jordan drži lazur in jih vztrajno uporablja pri svojem platmi, Moljka pa prostorsko razjeda oljno podobo, kot je razjede! svoje živalske prispodobe v bronu.
Toda pozerstvo in kolorit ostaneta značilna/a obe umetniški kreaciji.
V nekem trenutku, v istem razstavnem prostoru, sta se srečali dve nekoliko nadrealni umetniški identiteti, tokrat postavljeni v variaciji stalni ttosti in zrenja v prazen prostor z izrazito potidarjcnim očiščeni. Vse umetnine so datirane z letnico 1994 in niso tipične kreacije za oba umetnika, omenjamo jih prav zaradi različnosti.
Ko si tako ogledujemo Moljkinc stvaritve na razstavi nekateri eks ponati so še iz. zgodnjih šestdesetih let, ko je delal Ribničane še v železu, se takoj izpostavi estetsko vprašanje Moljkinega opusa. Umetnikova estetika je v večini primerov estetika grdega je antiestetika m zavrača normative dobrega, lepega in resničnega, ki je takti usodno zaznamovala naš kulttirm prostor od 19. stoletja dalje in še danes deluje na naše
številne umetnike mlajšega rodu. Nekateri normativi iz enciklik Leona XIII. pa so se dotaknili tudi našega Motike - gre predvsem za nckatcrc bumanoidne erotične cikluse, kjer Moljka vsaj delno koketira, če ne že z realnim, potem pa vsaj z lepim.
't oda nadrealno prav nerad zapušča, in če jim že poskuša dati kakšno realno podobo, se ta giblje predvsem v sferah arhaičnega. Arhaična togost in nepripadnost nekemu realnemu, konkretnemu stanju sta dva njegova glavna normativa.
In za konec mogoče še utrinek o konceptu ustvarjanja Janeza Moljke. Janez Moljka je tih, senzibilen, delaven človek z. lastnim samopremislekom, a kljub temu sc zdi, da ima kreativne mentorje, o katerih malo
govori. Pred desetletji je Amerika demitizirala razmerje med umetnikom in tržnim blagom. Zdi se, da smo pred tem, ko bo tudi Lvropa demitizirala enkratno umetniško avratičnost posameznega krcativca in p pri pisala mogočno simbiozo in prisotnost večnega pogangdea umetniške kreacije tudi od zunaj - prisotnost sugestivnega mentorja kot enakovrednega krcativca.
Če je umetnina našega stoletja potrebovala teorijo kot podaljšek svoje umetniške eksistence pa trženje umetniškega blaga prav tako kot svoje nadaljevanje, potem je več kot očitno, da sta duhovnost in znanost tretje osebe danes konstitutivni element umetnine.
Kostanjevica na Krki, 23. novembra 1994
KULTURA
Rast7-H/IBB4
J.un-/ it()t )kA:()piuc,o!n' p!atno, )2!x7S)^m, simi. ni
Mihae) Glavan RENESANSA STISKIH ROMANSKIH
ROKOPISOV V LETU 1994
jancz. V. Valvasor: Stična
Slovenci hranimo samo v svoji nacionatni rokopisni zbirki v Narodni in univerzitetni knjižnici pribtižno sto pravih srednjeveških rokopisov, torej tistih, ki so nastati od 9. do konca 15. stotetja. Najobsežnejši fond izvira iz cistercijanskega samostana v Stični, našega duhovnega, kuttur-noumetnostnega iti sptošnocivitizacijskega srednjeveškega centra. X vidika kuhurnoumetnostne dediščine ie še posebej dragocen korpus romanskih kodeksov, ki so nastati v stiški rokopisni detavnici v zadnji četrtini 12. stotetja. Vsi so hiti napisani v zamahu neverjetnega kuttur-nega podviga, ki ga je med tetoma tI75 in 1)81/1)82 izpetjat stiški opat Fotknand. Do danes se je od te cetote ohranito 38 enot, 32 popotnih kodeksov iti šest fragmentov oziroma točneje povedano, totiko je dostej prepoznanih čtanov te družine, čeprav je seveda žeto verjetno, da je bito skozi stotetja nekaj uničenih, nekateri pa so morda tudi preživeti, a še ne vemo zanje. Kakor je znano, je hita stiška hibtioteka ob začasnem zaprtju samostana razsetjena. K sreči je največji det, 21 enot, prišet v tedanjo Licejsko hibtioteko v Ljuhtjani, predhodnico današnje Narodne in univerzitetne knjižnice, ki jo je ne dotgo pred tem ustanovita Marija Terezija. Manjši det, K) rokopisov, je po načetu čimbotj popotne imperiatne knjižnice prevzeta dunajska cesarsko-kratjeva hibtioteka. Kako je še en kodeks te provenience prišet v Wo)fenhuttet, ne vemo natančno, vendar pripis v njem sporoča, da ga je tja prineset energični K )st^7-'x'/iw4 reformator iz hrvaškega Labina, Matija Vtačič - Ltacius t!!yricus. Fragmenti šestih raztičnih det so hiti odkriti kasneje na raztičnih mestih in so se srečno združiti v fondih današnjega Državnega arhiva Repuhtike Sto-508 venije.
Mihael (ilnvan Rl NI SANSA S l IŠKIH ROMANSKIH ROKOPISOV V IIIUI494
Ra/.srava v Narodth galeriji v l.juh-Ijani,april-majl994
KUI.TURA Rast 7-H/1494
Razstava stiskih rokopisov iz !2. stoletja v Narodni galeriji
Zamisel o razstavi romanskih stiških rokopisov se je [aorodila v Rokopistti zhirki Narodtie in univerzitetne knjižnice, kjer je dr. Nataša Golob več !et raziskovala to gradivo in pripravila svojo znatistveno monografijo o njem. S podporo Ministrstva za knlturo Repnhlike Slove-ttijc, Veleposlaništva Republike Avstrije, ob razumevanju Avstrijske nacionalne knjižnice na Dunaju in drugih inštitucij, ki poleg Narodne in univerzitetne knjižnice hranijo to gradivo, ter seveda s strokovnim in tehničnim delom posameznih sodelavcev smo pripravili veliko in odmevno razstavo, ki je bila na ogled v Narodni galeriji v Ljubljani od 14. aprila do 29. maja 1994. Ogledalo si jo je okoli 10.000 ljudi, ob njej pa je potekala tudi slikarska delavnica za mladino na temo iniciala, ki jo je vodil akademski slikar Lucijan Bratuš. Ob razstavi je Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani izdala obsežen katalog z nad 40 barvnimi fotografijami iti dvema študijama. Prvo je prispeval dr. Otto Mazal, eden vodilnih evropskih strokovnjakov za srednjeveške rokopise, drugo pa dr. Nataša Golob, vsebinska avtorica razstave.
Monografija dr. Nataše Golobove o stiških romanskih kodeksih
Čudovito teto stiških romanskih kodeksov, ponos cele dolenjske regije, je v svoji polni celovitosti zaživelo zlasti v obsežni monografiji dr. Nataše Golobove, ki jo je sredi letošnjega leta izdata založba Slovenska knjiga (vsebinska podoba knjige na 2)0 straneh in z 267 ilustracijami). Povedati je treba, da bo delo že čez nekaj mesecev v angleščini objavljeno tudi pri imenitni strokovni založbi Harvcy Miller Puhlishers v Londonu. Za njeno delo pri raziskovanju gradiva, za pripravo razstave, študijo v katalogu in za veliko monografijo je avtorici stiški cistercijanski samostan letos podelil odličje sv. Bernarda.
Vsebinska podoba knjige
/č' pregled kazala, ki vselej sporoča avtorjevo vizijo obdelave gradiva, razločno pokaže, da avtorica hoče konkretno gradivo, stiške rokopise iz 12. stoletja, obravnavati z univerzalnimi načeli, zreti nanj v zavesti diahrone razvojne črte srednjeevropskega srednjeveškega kodeksa in hkrati zaustaviti pogled na sinhroni krožnici tistega, razmeroma zelo kratkega obdobja, v katerem so obravnavani stiški kodeksi nastali. Tako ima njeno znanstveno delo dve uvodni poglavji, ki razlagata udeležbo in prispevek cistercijanov k evropski umetnosti 12. stoletja in vsebinsko ter tehnološko podobo takratne biblioteke. Zelo dobro dopolnilo temu razglabljanju je tudi karta Evrope z vrisanimi kraji, ki so bili povezani s Stično. Opazovalca preseneti dvoje: gostota relevantnih središč, ki se ne razredči do nas, in skrajna vzhodna lega Stične na tem evropskem zemljevidu srednjeveške duhovnosti.
Uvodno poglavje o cistercijanskem 12. stoletju predstavlja zelo zgoščeno, vendar z izkušnjo strokovnjaka znanstvenika in pedagoga za to področje, pogled sodobnega raziskovalca v visoki srednji vek, v njegovo politično, filozofsko, versko in umetnostno misel ter prakso. Zelo koristno je, da na kratko poseže tudi v razvojno črto cistercijanskega reda, vključno s podatki o ustanovitvi stiškega samostana v letu 1136. Skrbneje in natančneje razsvetljuje predvsem odnos cistercijanskega reda do umetnosti, zlasti do poslikav v kodeksih, kar je seveda zelo pomembno kot most h glavnemu predmetu. Tega gradi na svojih ugotovitvah, da je cistercijansko doživljanje lepega in ustvarjalnega »svetlo,
Mihael Glavan RHNHSANSA STIŠKIH ROMANSKIH ROKOPISOV V IRTU 1994
tjubeče in harmonično«. Oh pazljivem branju integratnega razpravnega besedita se ti trije postutati kažejo kot temetjni tudi za avtorico. Svoj raziskovatni predmet nezgreštjivo obdetuje s prisrčnim osetmim odnosom.
Imrorfctap
tumfč/uA poetu)' qU!4TKMtptPtMnM^ ["ucrruftortp naaH potluutttfthctrclbnpnj^tur' nt!^Acnt)*^m&<m Acuucy TtniuRMit^ur! K.Utatspftrlu).
namPaJy(MhončpttnMC -e (on
..tcmCRtnvtrZn wtar tnTMi}"
cn- tnt—d*t*<hy
S.*t*tctrbjHttn'A-
Ttetcč St <9S/$„
^SSnnMtrtM!
rtčtotn etapa ti&putmahp &twotortpetrtbho
tnočur&^tthaMtrcnonpoftr (jttphotdrr.adwm rtAt^tv tptf th&tSdM <ptH AtXtt poWP "Utt tMmtnamtmiMMM* utthetllltt

b t pt h./
l^etptrbtH^ J
P
HM HotMUt)
dM^utrtstr^^
uut) accey^r cptubat* mtnTtfdaruf.Sed __i^ptwermf ttippectr^ 1h1u1wradcrttcMo ffuKTC.
Slike: (ire-H"r Veliki - Moralia in lob. 2S.-.45. knjiga, inicialke, ok.
Bibtiotcka v 12. stotetju je na Stovcnskem žeto redka raziskovatna tema, zato smo je temhotj veseti, čeprav je zaradi poudarka raziskovanja na drugih vsebinah obdetana le na kratko. Za nadatjnjc raziskovatno deto je ztasti dragocena anatiza stiske bibtioteke iz 12. pa tudi nadaljnjih stoletij, v katerih je tudi nekaj novih odkritij in dopolni!. Posebej pomemben je poskus rekonstrukcije fonda kodeksov, ki ga je stiski samostan oh koncu 12. stotetja najbrž zares ime). Avtorica prepričtjivo ugotavlja, da je mora! obsegati nekaj nad 60 enot, kar je žeto vetiko za komaj štiri desettetja detujoči samostan. Ugotovitev je hkrati tudi novo giasno opozorito, kako močno je stovenske samostanske knjižnice pri zadeta sekutarizacija. V sktadu z metodotogijo kodikotoškega popisa je za zaključek tega pogtavja na kratko predstavtjena tudi vsebina te skupine kodeksov. Ne ekstenzivno, ker bi sicer raztaga že posegata v druge stroke, a dovotj izčrpno, da strokovnjak ati tjubitetjski iskatec dobi temetjno informacijo o beseditih. Tako je ta drugi uvodni det pomemben tudi kot interdisciptinarni prispevek k medicvistiki, saj Stovenci sptoh še nimamo resnega znanstvenega poskusa anatize, kaj šete rekonstrukcije srednjeveških bibtiotek, rokopisnih detavnic ati morda četo skriptorijev na našem ozemtju. Tam, kjer so se tega že temetjito totiti, npr. v Avstriji dr. Otto Mazat in drugi, čedatje botj trdno ugotavtjajo, da se z raziskovanjem srednjeveških bibtiotek odkrivajo radikatno novi razgtedi v duhovne, znanstvene in tepostovne profite posameznih področij in cetih nacij.
Vez med širšimi pogtedi na romanske kodekse in konkretnim stiškim materiatom je pogtavje o vezavah, pergamentih in tegah kot materiatnih sestavinah rokopisov, med katere bi tahko sodit tudi še det nastednjega pogtavja, ki obravnava barve in tinte, ki so ]ih pisarji in ituminatorji uporabtjati pri svojem detu. To so dragocena besedita, še posebej za študente in bibtiotekarje, saj v stovenščini skorajda nimamo nobene strokovne titerature o ohdetavi, zgibanju iti šivanju pergamenta, o sestavi teg, o izdetavi pisnih zrcat ipd.
Pribtižno dve tretjini monografije je avtorica namenita pisarjem in itu-minatorjem stiških rokopisov iz 12. stotetja oziroma vizuatnim podobam zapisov, katigrafskim in stikarskim iniciatam. Tu se je torej odprta kot speciatistična umetnostna zgodovinarka na področju srednjeveške podobe izrisane in nastikane črke. Vcčtetno raziskovanje gradiva jo je pripetjato do spoznanja, da te rokopisne knjige iz kotknandovega časa razkrivajo v mozansko-burgundskem okotju šotanc skriptorje in itumi-natorje, katerih izdetki v Stični kažejo razločno samostojnost in imajo te sptošne tastnosti, skupne tistim iz drugih cistercijanskih fitial v Evropi, npr. v Rcinu.
Pateografska anatiza je avtorico pripetjata dt) sktepan)a, da je stiško skupino romanskih kodeksov pisato 12 skriptorjev. Deto so opraviti v zamahu vetikega kutturnega podviga, ki je trajat približno šest tet. Vodit ga je že omenjeni znameniti opat Fotknand, ki je na enem od kodeksov tudi upodobtjen. Dva pisarja sta izpričana tudi z imeni, ostati so razvrščeni z verzatkami od A do L. Dodana so tudi opažanja o ruhriciranju in korekturnih znamenjih kot važnih sestavinah besedit. Poseben čar sicer anahtičnemu znanstvenemu beseditu dajejo avtoričini poskusi vživ-
Mihael til.tvan RRNHSANSA SIIŠKIII ROMANSKIH ROKOPISOV V [.RTU 1994
yiA
p4!tr peutbntt^ (itcatftytt!ppc qtMM*ftrt[!und:fu)tfo)ytc<o wu!i! 'ji ^cUtcttrj^ptcttnif. hoc d^tnundc qp(t3nT ^ctf tmtt twf tuumttd n*
MS S/tV, 64 r; (irepir Veliki: Mora !ia in Job, 2S, —.15. knjiga; inicialka; ok. leta I ISO
!!H!t( U/tM
h: <tfp(t!<wwf
MS II, I r; Kolektar; inieialka; ok. I 165- ] )S()
KUI.IURA Rast 7-S/1994
S) !
Ijanja v ustvarjalce, ki so dan za dnem pisati in stikali besedita. Preko kratkih komentarjev, risarskih in slikarskih domislie, ki so jiti zapustiti v kodeksih, komunicira z njuni kot s konkretnimi osebami.
Posebna pozornost in razmeroma vetiko prostora v knjigi je namenjeno inieiatam, kaligrafskim in slikarskim. Oboje so teoretsko in praktično podrobno prcdstavtjcnc ob gradivu iz stiskih kodeksov pa tudi od drugod, kadar je bito treba posebnosti dodatno dokumentirati. Prav ta det je izdetan s posebno vetiko akribijo, ki se kaže z velikim števitom izrisanih primerov, detajlov in preglednic pa tudi z obsežnim navajanjem referenc iz svetovne titerature. Gre torej za zelo minuciozno obdelavo, ki je osnova za nadaljnja ukvarjanja s temi umetnostnimi izdelki, zato knjiga postaja tudi priročniška literatura za vse tiste, ki želijo kodekse preučevati, jih bibliotekarsko obdelovati ali jih uporabljati kot vire in literaturo za druge raziskave.
Najdaljše zaokroženo besedilo znotraj tega poglavja in sploh celotne knjige je tisto o iniciali kot sliki. Ta je sicer le eden od enakovrednih elementov kodeksa, kar priznava tudi avtorica sama, vendar tisti element, ki je zlasti danes najbolj vtisen zaradi svoje velikosti, barve in okrasja. Seveda je ta plast kodeksa avtorici tudi najbližja zaradi njene temeljne stroke in glede na to, kar ic raziskovala in o čemer je pisala v svojih prejšnjih delih. Vsebina tega dela je v bistvu pregled in analiza izdelkov posamezmh slikarjev, od katcrcih so bili nekateri tudi zapisovalci. Te za razloček od pisarjev poimenuje glede na vsebino, ki so jo opremljali, npr. Gregorjev mojster, in jih našteje deset, od Bernarda do Priifcnin-škega mojstra. Njene analize so izčrpne, a hkrati očarljive. Avtorica namreč ne niza le cizeliramh predstavitev posameznih risb, linij, barv, slikarskih tehnik, tlorahiih, zoomorfnih in drugih motivnih substanc, ampak posrečeno odstira tudi portretne poskuse, kostumska iti še druga vizualna sporočila, ki jo navdihujejo, tla vidi globlje in širše v svet, ki je ustvarjal te rokopise. Nezgrešljiv je poudarek tia človeku tistega časa, tako na umetniku posamezniku, ki je neposredno opravil kreativni akt, s katerim smo soočeni, kot na menihu cistercijanu, ki sc je duhovno hranil iti krepil ob obsežnih besedilih, iti končno tudi tia verniku, slovenskemu človeku, ki je prav tako prejemal iz te shrambe, čeprav posredno. Komajda je potrebno dodati, da je ta tlel najbolj bogato opremljen z množico barvnih ilustracij iz ljubljanskega in dunajskega gradiva, med njimi je veliko celostranskih.
V sklepu knjige, ki mu sledi le še kodikološki popis posameznih enot, je Nataša Golob prevzela tudi nekaj bistvenih spoznanj, ki so se razbistrita v večletnem preučevanju. Predvsem je treba poudariti, da je zanesljivo opredelila samostojno stiško romansko rokopisno delavnico kot duhovno-ktilturno akcijo, ki je sicer trajala Ic nekaj let, vendar je v tem času združila strokovnjake laike iti klerike iz pretežno zahodne Evrope, ki so nam ustvarili slogovno skladen korpus ihmiinarnih rokopisov, ki izkazuje povezanost z lorensko-alzaško-kbltisko šolo. Odkrila je tudi druge dokaze, da je bila Stična v tistem času zelo samostojna cistercijanska postojanka, ki se je s svoje vzhodno ležeče pozicije neposredno bolj povezovala s svojo matično redovno skupnostjo v zahodni Evropi kot pa z bližnjimi samostani na severu. Čeprav tega sama ni zapisala, pa menimo, da je storila še več. Odkrila je Evropi enakovredno ustvarjalno središče, čeprav ne pravi skriptorij, ki bi ustvaril lastno šolo in tradicijo, je pa vendarle odslej tiespregledljiv pri nadaljnjih raziskavah srednjeveške knjige. Svojo monografijo o stiških kodeksih iz 12. stoletja bo še
MilitcIUlavan RKNRSANSA S l IŠKIH ROMANSKIH ROKOPISOV V IKIUU^M
ttmf. Abfhtt&t ntf tcdu atrtaaa (fpmanttf tU tt^urtpaitrnpurrfabJj]
MS 16, 26 r;l7idur Seviljski, laimo lobije; inicialka, uk. ))6S—IISO
MS 11, zunanjost; Kodeks z redov-
tnnudoločaltjkonsuetudinestasttr eiensiunt,Ohart;tearitatis, Instituta
eapituli gcncralis, tiapitula ccelcsia-stieorum	offieiorunt;	ok.
II7H-HH0)
Vse fotografijevteni prispevku so e/
NUK v l.juhljani
KUIIURA Rast 7-S/I494
trdneje postavita v tmiverzatno strokovno zavest, ko bo še tetos etostopna ttidi v imenitni tondottski izdaji založbe Harvey-Mitler.
Za našo stovenskt) državo pa knjiga odpira še eno vitatno vprašalne oziroma razgatja še ent) komaj načeto rušo, pod katero še zmeraj tiči mttožiea neobdetanega in neraziskanega sreetnjeveškega in nekotiko kasnejšega stovenskega rokopisnega gradiva in starib redkih tiskov. Sto-veneem je tieobbodno potreben inštitut za raziskovanje srednjeveške in sploti starejše pisne in tiskane dediščine, t tidi to je naeionatna in državna hmkeija vsakega ozaveščenega naroda. Če tega ne bomo prav kmatu storiti, bomo nadatjevati in še povečati batkansko odrinjenost, ki nam jo tudi zaradi takili deficitov Evropa upravičeno dodetjuje.
Natančnejša anatiza razlagatnega besedila nam seveeta preklicuje v zavest še več ožje strokovnih tastnosti in odlik te knjige. Naj podčrtam te eno, ki jo je izpostavit že njen gtavni recenzent, dr. Otto Mazat, in je razvidna tudi v gtavnih odstavkih te predstavitve. To je izrazita več-ptastnost raziskovalnega pristopa. Tudi zato, ati pa predvsem zato, ima to eteto izhodiščno, usmerjevatuo vtogo na področju srednjeveške kodi-kotogije, saj načenja in kodificira vsa glavna področja, od politično-sociatne analize duha, časa, prostora in tchnotogije do vsebinske, estetske, pateografske in bibliotekarske obdetave gradiva. Od tu lahko nada-tjujejo posamezne speciatne študije in raziskave. Na to med drugim napetjuje tudi izredno obsežna strokovna literatura, ki je navedena na koncu in jo je avtorica v etotočeni meri uporabita že za to deto, hkrati pa že usmerja k novim iskanjem.
Vsako deto ima tudi pomanjktjivosti, toda ob tem prvem pregtedu o njih še ne moremo govoriti. Zato zaktjučimo to poročito z opombo, da nam je žat, da ni še obsežnejše, predvsem zato, da bi množica itustracij tabko sporočata botj jasno in razvidno, da podobe ne bi bite nekoliko nasitno ukteščene v besedito. Ob tako pomembni, obsežni in reprezentativni knjigi se s svojim detotn oettikujejo seveda tudi drugi sodetavci. Omeniti moramo, da je knjiga gtadko bertjiva in ima te nekaj drobnih jezikovni)) in tiskovnih napak. Ker lektor na publikaciji ni naveden, smemo tovrstne zastuge pripisati kar avtorici. Zeto natančno in korektno so natisnjeni tatinski in drugi tujejezični deti, ki ph ni mato. Za) tudi pri tem ne najdemo opombe, če je imeta avtorica pri tem kako pomoč. Najpomembnejši sodctavec pa je seveda akademski slikar Lucijan Bratuš, ki je imet izredno obsežno in odgovorno deto z zahtevnim in raznorodnim materiatom, ki je bit izdetan po izvirnikih iz tH evropskih naha-jatišč, zvečine seveda iz Ljubtjane in Dunaja. Knjigi bi koristita botj zračna razmestitev števitnih fotografij, kar bi sicer nekotiko povečato njen obseg, a tudi pregtednost in privtačnost. Zatožniki včasili tudi preveč varčujejo.
Obtikovatec je tudi sam opravit zahtevne pretome in izbrat žeto dopadljivo in bratcu prijazno tipografijo. Še posebno poznavanje gradiva je pokazat z drobnimi dopolnili iz izvirnega gradiva, npr. dodatnimi tatinskimi poimenovanji sestavnih delov (bxp. capt, tncipit Prolo-gus, Expticit Protogus, tncipit tiber, Expticit Liber, Amen), drobnimi vinjetami ipd. Tudi Tiskarna Mladinska knjiga je svoje delo opravila dovotj profesionatno.
Marijan Zadnikar PRED DEVETDESETEM! LET!...
1'k'tcrjr' (posnetek i/ /raka, foto:	3. novembra 1904 je ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič v nav-
Hojan Itadovie)	zočnosti množice vertiikov slovesno blagoslovil na novo pozidano kar-
tuzijo Pleterje. Tako se je po 309 tetih v zavetju mirti in zgovorne tišine pod Gorjanci spet kthko začeto duhovno bogato življenje redovnih samotarjev. Ptetcrska kartuzija je po dolgi odsotnosti menihov in redovnega življenja spet oživela in živi še danes.
!n zakaj -kartuzija«?
Mnoga velika verstva po svetu poznajo poseben način poglobljenega duhovnega in verskega življenja, ko se posebej poklicani združijo v večje ali manjše skupine, da bi, povsem ločeni od sveta, v večji popolnosti kot menihi pod vodstvom predstojnika in po utrjenih pravilih živeli v duhovni skupnosti. Že kmalu po nastanku krščanstva so se začeli zlasti na Vzhodu v smislu evangeljskih naukov posamezniki združevati v skupnosti. Bogu in predstojniku so za vse življenje obljubili uboštvo, čistost in pokorščino. Medtem ko je v 3. stoletju ob spodnjem Nilu zbira) okrog sebe asketske somišljenike sv. Anton, da bi kot svetu odmaknjeni anahoreti vsak zase živeli v globoki krščanski duhovnosti, in je v zgornjem Egiptu začenjat sv. Pahomij ustanavljati prve cenobitičnc moške samostane, v katerih je uvajal namesto samotarskega skupno meniško življenje, se je ccnobotični način redovnega sobivanja z. manj širni samostani na pobudo sv. Bazilija začenjal tudi v Mali Aziji. Od tu se je v stoletjih razširit po grškem (Atos) in vzhodnoevropskem slovanskem svetu.
Čeprav je bilo tudi na evropskem Zahodu že v zgodnjem srednjem veku več poskusov meniškega življenja, je dovolj, če omenimo le eno veliko ime, sv. Benedikta, očeta zahodnega metiištva. S svojo Regulo je postavil temelje, ki še danes veljajo. Znano je zlasti njegovo načelo Ora cf /abora (Moli in delaj), ki je v jedru spremenilo in določilo značaj Ktn t tiltA evropskega človeka. Zato velja sv. Benedikt tudi za pravega očeta Evro-R.tst 7 K/tw4 pe, kakršna se danes upravičeno ponaša v civiliziranem in kulturno razvitem svetu. Po njem imenovani benediktinski red je kmalu zajel vse zahodno krščanstvo in pokril Evropo z neštetimi samostani. Kljub idejni 5)3 čistosti in organizacijski popolnosti pa je kot človeška ustanova posta)
Marijan Zadnikar
KtunmA
Kast 7-S/1444
tudi ta strogi meniški red v stotetjih potreben reftirme, saj se je že močno izneveril prvotnim ideatom. Najpomembnejša je izšta v 10. stotetju iz samostana Gtuny v južni Burgundiji, ki se je z vrsto imenitnih opatov (Odon, Majo), Oditon, Hugo Vehki) kmatu razvil v franeoski Rim. 1 udi e)unyjski samostani so z obnovtjenimi Benediktovimi zgtedi kmatu prekriti vso zahodno Evropo. Z teti vedno večjega svetnega bogastva in posvetnega vptiva pa se je tudi Ctuny počasi izneveril prvotnim meniškim ideatom, kakor so jih evangetjsko oznanjati začetniki krščanskega meništva, uboštvu, skromnosti, preprostosti itd.
Spet je hita potrebna temetjita reforma zahodnega redovništva. Tudi ta je izšta iz Burgundije, ko so nekateri nezadovotjni menihi zapustiti svoj samostan Motcsme in v močvirni samoti južno od Dijona ustanovili novega: Citeaux. !z tega je teta 1098 izšet cistercijanski red, ki je tudi na Stovcnskem ustanovit štiri samostane in z njimi na naših tteh ustvaril vetiko evropsko arhitekturo: Stično (t 135/36), Vctrinj (1 )42), Monošter (12)9) in Kostanjevico (1234).
V duhovno nemirnih časih, ki so jih označevati hoj za investituro med papeštvom in nemškim cesarstvom, začetek križarskih vojn in reformatorske težnje v' benediktinskem redovništvu, je nekako sočasno s cistercijansko reformo v francoskih Atpah pri Crcnoblu nastajal že drugi reformni red: kartuzijam. Njegov začetnik sv. Bruno je v gorski samostanski samoti Chartrcusc, po kateri je tudi red dobit svoje ime (fr. Chartreux), teta 1084 skupaj s šestimi tovariši ustanovit kartuzijanski red. Za raztiko s cistercijanskim, ki se je v načinu redovnega živtjenja in v zasnovah samostanov močno nastonit na benediktinsko, ccnobitično tradicijo so sc kartuzijam hotj prihtižati načinu redovnega živtjenja prvih anahoretov: živeti so sicer v redovni skupnosti pod vodstvom priorja, vendar so kotektivni samoti v popotni odmaknjenosti od zunanjega sveta dodati še samoto posameznika. Živeti so torej točeno vsak v svoji hišici in se večkrat na dan sestajati te v cerkvi. Tak način redovnega živtjenja pa je pogojit tudi povsem nov tip redovne nasetbine, ki jo ustrezneje kakor samostan imenujemo kartuzija. Zato s tem imenom označujemo tudi nasethino redovnih samotarjev pod Gorjanci - kartuzija Pte-terje.
Ko se je novi red notranje utrdit in je dobit tudi svojo zakonodajo, se je začet iz svoje francoske matične hiše, iz Vctike kartuzije, širiti tudi v druge evropske dežete. Ze razmeroma zgodaj je iz okolja francoski]) Atp posege) dateč proti vzhodu in je na ozemtju srednjeveškega nemškega cesarstva ustanovit svojo prvo nasethino prav na stovenskih tteh. Tako je hita žička kartuzija na južnem Štajerskem v bližini Konjic, ustanov-tjena okrog teta t 160, prva kartuzija v Srednji Evropi. Stedita ji je okrog 1173 jugovzhodno od Cetja kartuzija Jurklošter, 1255/60 kartuzija Bistra zahodno od Ljubljane in končno 1403/07 še kartuzija Hctcrjc na Dotenjskem pod Gorjanci.
Duhovno nemirni časi so se, podobno kakor oh nastajanju kartuzijanskega reda, ponoviti tudi oh nastanku pteterske kartuzije. Opredetje-vata sta jih predvsem razkot v vodstvu rimske Cerkve po tetu )378, kar je privedto do dvojnega vodenja poprej enotnega in strogo centratizira-nega reda, v naših krajih pa tudi prenehanje svetne ohtasti ogtejskega patriarha nad vetikim detom stovenskega ozemlja. Stovcnske kartuzije, zveste rimskemu papežu, so se odrekte francoskemu vodstvu reda s strani generatnega priorja v Vetiki kartuziji in se podredite generalnemu priorju Štefanu Maconcju, ki je imet od teta t398 svoj sedež v žički kartuziji, katere prior je postat. V takem vzdušju je začeta nastajati pteter-
Marijan Zadnikar l'lt)))[)l\tl])tStll.\)l)]H...
KUtlUKA Hast7 S/1444
ska kartuzija. Pobudnik njene ustanovitve je bil Herman H., najimenitnejši v rodbini Celjskih grofov, katerih moč je v drugi polovici 14. stoletja silno narasla. Postali so celo tekmeci državnih knezov Habsburžanov. Z ustanavljanjem in podpiranjem samostanov so biti odločno na strani Cerkve, kar jim je tako v političnem kakor v duhovnem pogledu samo koristilo. Tako se je Celjan Herman II. odločil ustanoviti na Dolenjskem pod Gorjanci novo kartuzijo Pleterje, v kateri bi dobil tudi svoje poslednje počivališče. Zaupa! je bil namreč v veliko molitveno pomoč že za življenja in zlasti še po smrti ravno kartuzijanoni, ki so uživali pri ljudeh velik ugled in spoštovanje. Kot nasledniki sichersteinskih posesti so Celjani pridobili ne le primeren prostor, marveč tudi osnovno dotacijo za novo kartuzijo. Ustanovno listino, v kateri je zapisal, da ustanavlja kartuzijo -<v čast sv. Trojice, Matere božje in vseh angelov«, je Herman kot pravno potrditev vsega dotlej storjenega izdal v Cel)u leta 1407, ki pa ne pomeni začetka ustanavljanja. Že iz leta 1401 je znana najstarejša posestna listina za Pleterje pa tudi zapis generalnega kapitlja, ki omenja ustanovitev tridesetdnevnice v dušni blagor grofa Hermana, «ki je začel zidati lep samostan našega reda«. Za graditelja nove redovne naselbine s strani reda je bil določen brat Hartman iz avstrijske kartuzije Gaming, vse stroške zanjo pa je plačeval grof Herman.
Ob izdaji ustanovne listine je morala biti kartuzija že toliko dograjena, da se je v njej lahko začelo redno redovno življenje in je generalni vikar oglejskega patriarha v kapitlju in v zakristiji posvetil oltarja. Očitno so bili tedaj gotovi že tudi drugi skupni prostori, zlasti pa anahoretični del kartuzije z velikim križnim hodnikom in metliškimi celicami ob njem.
Velika redovna cerkev kot najzahtevnejša gradnja je kakor v drugih samostanih (Stična) očitno prišla zadnja na vrsto in jo je šele leta 1420 po pooblastilu pristojnega škofa, oglejskega patriarha, posvetil freisin-ški škof Herman, nezakonski sin ustanovitelja nove kartuzije. Pa tudi s tem gradbenih del očitno še ni bilo konec, kakor dokazuje listina iz leta 1427, ki razpisuje odpustke za vsa darila za zidavo, leta 1411 pa so ji Celjani spet namenili dohodke, da bi ob velikem križnem hodniku menihi lahko pozidali še štiri nove celice. Pleterska kartuzija je bila v I S. stoletju deležna velikih zemeljskih in duhovmh dobrin, še najmanj od deželnih knezov Habsburžanov. Zato pa so te darovnice v 16. stoletju ponehale. Duh časa s protestantizmom, ki redovništvu ni bil naklonjen, pa turški vpadi, ki so se po padcu Bosne leta 1461 in s prvim napadom na Pleterje leta 1471 kar vrstili, so skupaj s kmečkimi upori močno omajali redovno disciplino in zmanjševali samostanske dohodke. Meniške celice in kašče so se praznile, proti koncu 16. stoletja ni bilo v Pleterjah nobenega kartuzijana več in posestvo z vsemi stavbami je imel v zakupu luteran Karel Jurič. Na pobudo ljubljanske škofije so končno Pleterje prišle v roke novega jezuitskega reda za vzdrževanje njegovega kolegija v Ljubljani. Nekdanjo kartuzijo so prevzeli jezuiti leta I.S9.S, kar je z bulo potrdil tudi papež Klemen VID. leta I.S96. Po 192 letih je tako kartuzija prenehala obstajati. Jezuiti so kot nepotrebne podrli vse meniške hišice okrog velikega križnega hodnika, pozidali leta I6H2 zvonik nad cerkveno fasado, ki ga prej cerkev ni imela, in nataknili nanj ter na stolp za uro sredi zahodnega pročelja v duhu časa oblikovani baročni čebulasti strehi, v cerkvi sami pa prestaviti lektorij s sredine cerkve k zahodni fasadi in ga uporabili za pevski kor. Z razpustom jezuitskega reda leta 1771 pa je njegova uprava v Pleterjah prenehala iti vsa posest je prešla v roke dežele Kranjske. V državni lasti so ostale Pleterje do leta
Marijan Zadnikar tS39, ko so prište v zasebne roku. Njitiov zadnji tastnik ju hit madžarski i'H)d) )')\l)!')s)HMI I td! ., haron Friderik Bors du Borsod. Njegove tri hčere so posestvo prodatu
tuta tS99 kartuzijanskemu redu za 320 tisoč gotdinarjev. Razen staru uurkvu in nukaj nanjo nastonjcnib postopij so kartuzijam potum vse staro v uutoti podrti, kur za njihov namun ni hito vuč uporabno. Na tako pridohtjunum zemtjišču so pozidati povsum novo kartuzijo, ki ju hita posvučuna tuta t904 iti v katuri su ju začuto rudovno živ) jetije. Prvo svutovno vojno so Ptutcrje sručno prustatu in tnud ohunta vojnama su ju rudovno živtjunju lupo razvito. Mud drngo svetovno vojno iti sociati stično ruvotuuijo pa su ju kartuzija znašta mud dvuma nasprottiima tatio-rotna. tebruarja t943 so jo napadti partizani in na najbotj izpostavtje-nem dutu vetikega križnega hodnika ju hita močno poškodovana, pri čumur ju zgoreto in hito porušunih tS muniških tiišiu, ki jiti po vojni niso vuč obnoviti. Po tutu 19H0 so spomunišku ostatinu srudnjuvušku kartuziju z gotsko uurkvijo doživutu pravo obnovo. Njuna prvotna arhituktura ju zdaj dostopna ohiskovatuum, ki si v sosudnji, tudi šu gotski zakristiji, tahko ogtudajo muttivizijski program o zgodovini ruda, o nukdanjih slo-vunskih kartuzijah in o ptuturski šu posubuj. S tum ju povsum razbreme-njuna turizma in štuvitniti obiskov nova, šu živa kartuzija, danus naj vzbodnejša v Evropi, ki v popotni samoti kot otok miru srudi ttoruga svuta živi za unaku iduatu, kakor jiti ju prud dobrimi 900 tuti kartuziian-skumu rudu dotočit njugov ustanovitutj, sv. Bruno.
Nastanuk kartuzijanskega ruda oh konuu It. stotetja pa ju zaradi posuhnuga namuna in načina rudovnuga živtjunja prinusta s suhoj tudi povsem nov tip redovne nasethine, bistveno raztičen od samostanov reformiranega benediktinskega nastedstva — kartuzijo. Ta ju v prvih stotetjih obsegata eeto dve povsem točeni redovni hiši, zgornjo za menihe — očete in spodnjo za brate — taike. V vsaki ju tuta posubna cer-kuv. Ko so s !4. stotutjum to dutitev opustiti, so se vsi redovniki zbrati v skupni hiši, ki jo je bito treba tako urediti, da bratje s svojo gospodarsko dejavnostjo niso motiti očetov v njihovi samoti, posvečeni motitvi in premištjevanju. Namesto skupnega živtjenja po benediktinskem zgtedu pa so kartuzijam v svojem samostanu, v kartuziji, uvudti poteg kotuk-tivne samote, to je popotne odrezanosti od zunanjega sveta, še osebno samoto vsakega posameznika. Temu načetu in tej zahtevi je morata ustrezati tudi stavbna zasnova kartuzije. Njen eenobitični det s skupnimi prostori, ki ]ih menihi te občasno uporabljajo, kakor oba kapittja, skupna jedilnica in podobno, imajo mnogo manjši pomen kakor npr. pri cistercijanih. Zato pa zavzema v kartuziji mnogo večji obseg njen anahoretični ati puščavniški det z vetikim križnim hodnikom, okrog katerega so nanizane meniške cctice ati hišice, prebivatišča redovnih samotarjev, v katerih prežive z majhnimi prestedki, ko se zbirajo v cerkvi, vse svoje živtjenje. Prav v stilistu redovnega dotočita, ki vetja že od začetka t2. stotetja, ko ga je peti prior Vetike kartuzije čiuigo zapisat v (Jonsuetudines, v še zdaj vet javno redovno zakonodajo: -Naše pogta-vitno opravito in naš poktic je, da živimo v motku svoje ceticc.«
Tako je bita zasnovana že prva pteterska kartuzija na začetku ES. stotetja. Njen ttoris poznamo po načrtu izpred dvesto tet. Kaže nam povsem svobodno zasnovo, ne morda geometrično in simetrično, kakršnu t<ist^"H/!'W so se uvetjavite komaj z renesanso in barokom in jo ima tudi zdajšnja nova pteterska kartuzija. Zaradi turških vpadov je bito obzidje, ki ju v vetikum pravokotniku oktepato srednjeveško kartuzijo, močno utrjeno s 5)6 pravokotnimi in okrogtimi stotpi. V sestavu kartuzije je bito cerkvi
Marijan Zadnikar !'!<! !) !)! VH!l)!:St;HMH !';n...
namenjeno povsem periferno mesto na južnem obrobju naselbine. Osrednji položaj je ime) tnali križni hodnik, ki se je na severni strani naslanjal na cerkev. Bistvena razlika s starejšimi slovenskimi kartuzijami pa je v tem, da ob vzhodnem delu cerkve nista več simetrično postavljena zakristija iti kapitelj, temveč si sledita drug ob drugem na severni stratii cerkve ob vzhodnem kraku gatileje minor, to je malega križnega hodnika. Ob njegovem zahodnem kraku je bila zelo verjetno jedilnica in pod njo vinska klet, ki je še ohranjena, na severni stratii pa so bila nameščena gospodarska poslopja, ki so jih oskrbovali iti ob njih prebivali konverzi. Ves večji vzhodni del obzidanega pravokotnika je zavzemal eremitični de) z velikim križnim hodnikom iti samostojnimi metiiškitni hišicami alt celicami.
Od te srednjeveške kartuzije se v naš čas ni veliko obranilo. Veliki križtii hodnik z eremitažami so kot nepotrebnega odstranili že pod jezuitsko upravo, vse drugo razen cerkve in manjšega dela nanjo naslonjenih poslopij pa še kasneje in zlasti v času pozidave nove kartuzije pred 90 leti. Od vseh ostalin prve kartuzije je najpomembnejša gotska redovna cerkev, ki se je po vseh nesrečah, kot so jih v stoletjih doživljale Pleterje, v celoti ohranila. Zaradi svoje periferne lege tik pod gozdnatim pobočjem je od treh strani neobzidana, le na severu se je nanjo naslanjal mali križni hodnik z nekaterimi pomožnimi skupnimi prostori. V mogočnem zahodnem pročelju, ki se končuje s strmim čelom, je bogat gotski portal s paličasto-žlebasto razčlenjenim ostenjem. Portal je po gotsketn načinu seveda šilast, njegov zunanji lok, ki ga spremljata vitki fiali in je okrašen z grčastimi listi, pa se zaključuje z lokom v obliki »oslovskega hrbta« in z veliko križno rožo na vrhu. (dadek timpanon so dali šele jezuiti poslikati s fresko Marijinega kronanja. Vzdolž južne zunanjščine je razporejenih devet dvakrat stopnjevanih opornikov, med katerimi [e močnejši le tisti, ki stoji v liniji . slavoloka«. Med njimi predirajo steno visoka, šilasta tridelna okna z. zunaj gladkimi ostenji in z bogatimi krogovičji. Proti vzhodu sc cerkev zaključuje z gotskim tristra-nim zaključkom, saj je medtem kartuzijanska arhitektura že opustila iz romanikc prevzeti raven komi zaključek, kakor so ga še imele naše prve tri kartuzije iz 12. in 1.1. stoletja in sem ga kot prvi v Hvropi ugotavljal prav na slovenskih primerih. V notranjščini je cerkev v skladu s kartuzijansko tradicijo velika cnoprostorna dvorana brez izrazite delitve na ladjo in od nje ožji prezbiterij. Močno je poudarjena njena dolžina, saj mora cerkev zapovrstjo obsegati oltarni del, obsežen kor za menihe-očete in na zahodu še poseben kot za brate laike ali konverze. Vsa cerkev je spet v kartuzijanski tradiciji v celoti obokana, in sicer s preprostimi križnimi rebrastimi oboki, ki obsegajo sedem ozkih pravokotnih pol in 5/H zaključek. Vsaka pota je zasnovana v razmerju globine, širine in višine 1:2:3, kar daje tudi celotnemu prostoru izredno skladnost in uvršča cerkev med najlepše gotske kartuzijanske prostornine v Hvropi. Kebra se križajo v okroglih sklepnikib, njihovi obstenski služniki pa razen v oltarnem prostoru ne segajo do tal, temveč slone na spodnji tretjini celotne višine na konzolah, ker so bile po vsej dolžini cerkve k stenam prislonjene kome klopi. V času nastanka te arhitekture se je Ktn ) UKA prvotno redovno odklonilno stališče do likovne umetnosti že toliko unc-Kasr 7-H/lW4 slo, da so sklepniki, kapiteli in konzole že kiparsko ali vsaj kamnoseško okrašeni. Poleg rastlinske listne dekoracije se na obočnih konzolah, na katerih počivajo služniki, pojavljajo celo figuralni motivi, ki so zelo zgo-317 vorni za iskanje izhodišč te arhitekture in njene stavbne plastike. Poleg
MariinnZaJnikar cetjskega grba, ki potrjuje donatorstvo Getjanov in figuratnekonzote z.
PtttD ))TVTH)HSH ) !Mt TRTI... upodobitvijo stavbnega mojstra, ki se jc pod težo bremena nad seboj
gioboko sktonit k ttom, je za dotočitev umetnostnega kroga, iz katerega izhaja ta ptemenita arhitektura, pomembna ztasti konzota, na kateri se v nekakšno masko spreminja čtoveški obraz, ki ga vsega prerašča hstovje.
Zaradi stroge hierarhične detitve kartuzije na očetovski in bratovski de) točuje tudi v cerkvi prečna pregrada oba njihova kora. Nekakšen zidan mostovž z rebrasto obokanim prithčjem in s pohodno ptoščadjo na vrhu se pne v cerkvi poprek tako, da je njegovo prittičje proti vzhodu zaprto s potno steno, v kateri jc te na sredini ozek prehod, proti bratovskemu koru pa sc odpira s tremi šitastimi toki na oktogonatnih stebrih. Ta tektorij jc imet poteg detitne funkcije tudi to natogo, da so z njega pri mašnem bogostužju brati cvangetij in berito, kar mu je dato tudi ime, v nemščini "Lcttncr« in v francoščini -juhe« po tatinski formuti, ki je to branje uvajata: -juhe, Domine, benediccre«. Take tektorijc so nekdaj poznate tudi druge redovne cerkve in četo stotnice, za kartuzijanske pa je še posebej značiten. Pod stranskima batdahinoma sta bita navadno postavtjena ottarja sv. Križa in Treh kratjev, pri katerih so patri brati bratom namenjene maše. Spomin na to so še ohranjene stenske vdotbine s piscino in za pritožnostno shranjevanje titurgičnih predmetov.
V nekaj stopnic dvignjenem skrajnem vzhodnem detu cerkve jc stat preprost gtavni ottar, v južni steni pa so nameščene kamnoseško izde-tane in z gotsko motiviko okrašene vetike stenske seditije, ki so na tem mestu pogojene s kartuzijanskim obredjem in jih omenjajo tudi že redovni statuti. Pod njimi je bita pod ttakom preprosta obzidana grobnica, v kateri je bit t414 pokopan ustanovitetj prve pteterske kartuzije, cetjski grof Herman tt.
Kartuzijam pri vsem svojem obredju v cerkvi niso nikoti uporabtjati nobenega inštrumenta in pri petju nobene inštrumentatne spremtjave. Vsa dotga stotetja svojega obstoja so ostajati v koru zvesti enogtasnem gregorijanskem koratu, ki ima svoje začetke že v zgodnjem srednjem veku in je dobit ime po papežu Gregorju Vctikem, čeprav on ni njegov začetnik. Kora) ima pri kartuzijanih žeto vidno mesto in ga pojo pri stu-žbi božji in pri vseh mohtvah v cerkvi, saj dobro ustreza bogati duhovnosti kartuzijanovega živtjenja. Da pa bi prihajato intonančno čisto koratno petje v pteterski cerkvi, ki je bita brez steherne odvečne opreme in brez množice obiskovatcev, do potnega izraza, je bito treba poskrbeti za ustrezno akustiko cerkvenega prostora. V ta namen so v zgornjih detih sten vzidane tončenc posode hruškaste obtike, ki s svojimi perfo-riranimi obtimi vrhovi gtedajo iz stene, njihov tanjši in odrezani konec pa sega v gtobok stenski jašek, ki detuje kot resonančna cetica. Teh resonančnih posod jc v vseh treh stenah, razen v vzhodnem zaktjučku, vzidanih 75. V Ptetcrjah so jih nekdaj imenovati "štimanice«, pač po nemški oznaki "Stimmtopfe«. Podobne posode, ki naj bi v rimskih gtedatiš-čih povečcvatc resonanco in s tem stišnost izvajatcev, je poznala že antika, saj jih kot <*vasa acrca« ati «echcia<< omenja že rimski arhitekt in teoretik stavbarstva Vitruv kar v dveh izmed svojih Desetih knjig o arhi-KU! TURA tekturi. Uporaba zvočnih ati resonančnih posod v monumentatni arhi-Rist	tekturi sc je ohranjata iz antike še v pozni srednji vek tako na evropskem
Zahodu kakor ztasti še na Vzhodu, kjer spremtja bogostužje te petje brez inštrumentatne spremtjave, enako kakor v kartuzijanskih cerkvah S)H in je zato ustrezna akustika prostora še totiko važnejša.
Marijan Zndnikar )')<) )' ])nvt n)t st i iMi urn
KUt.TURA Rast 7-S/]994
Na mnogih kamnoseško izdelanih delih stare pleterske cerkve, na rehrih in na okenskih ostenjih, je vklesanih vse polno različnih kamnoseških znamenj, ki dokazujejo, da je hilo ob gradnji na delu več plačanih kamnosekov in da cerkve niso zidali redovni ljudje. Ti znaki hi oh primerjalnem študiju morda pokazali celo smer, v kateri hi hilo treba iskati delavniška izhodišča za srednjeveško pletersko arhitekturo in za redovno cerkev še posebej.
Z dvignjenega oltarnega prostora vodi pravokoten gotski vhod v zakristijo, ki je bila na tem mestu najbolj smotrno nameščena. Njen vzdolžno pravokotni prostor je še zdaj gotsko rebrasto obokan z dvema drug proti drugemu obrnjenima šestdetnima obokoma.
Vsi drugi prostori, kolikor jih je po baročnih prezidavah in po načrtnem rušenju pred 90 leti še ostalo, so povsem spremenjeni in ne pričujejo več o svojem srednjeveškem nastanku. Pač pa se je v celoti ohranil nepozidani prostor nekdanjega gotskega malega križnega hodnika. Od njegove obočne arhitekture so na okvirnih stenah ohranjeni le še skromni sledovi, ki nakazujejo, da je bil pritlični križni hodnik rebrasto obokan in da je vsaka stranica obsegala po šest kvadratičnih križnih obokov, skupaj torej dvajset. Vsaj na cerkveni strani je bil še nadstropni hodnik, ki pa ni bil obokan in je z njega vodil na cerkveni lektorij nadstropni vhod, ki je, sicer zazidan, še ohranjen. Nad vsem tem sta se vzpenjala od tal dva oporna loka, da severna cerkvena stena ne bi klonila pred stranskimi pritiski cerkvenih obokov.
Med lapidarijskimi kosi, ki so sc ohranili od srednjeveške kartuzije, je treba omeniti štiri različne opečne tlakovce: s celjskim grbom, z napisom o ustanovitelju kartuzije, celjskemu grofu Hermanu H., s simboli evangelistov in z gotsko okrasno motiviko. Ohranjenih je tudi več sklep-nikov, na katerih se spet pojavljata celjski grb in značilna parlerjanska maska, zlasti pa dve figuralni konzoli. Na prvi je moško poprsje z individualnimi, kar portretnimi potezami obraza in skoraj nobenega dvoma ni, da gre za ustanovitelja kartuzije, celjskega grofa Hermana II. Na drugi konzoli je verjetno upodobljena njegova žena Ana Schautibcrška. Crc za dve izraziti parlerjanski poprsji z individualističnimi portretnimi potezami, kakršne je s svojim kiparskim delom uvedel v drugi polovici )4. stoletja v praški stolnici sv. Vida njen graditelj Peter Parter.
Srednjeveške Pleterje so pomembne v več pogledih: v zgodovinskem, ker je znan njihov ustanovitelj, celjski grof Herman H. (+1434), in vemo za letnice njihovega nastajanja na začetku ES. stoletja, v umetnostnem pa zato, ker poznamo vsaj zasnovo srednjeveške kartuzije in sc je v celoti ohranila njena cerkev kot imenitna gotska arhitektura. S svojo enoladijsko dvoransko prostornino plemenitih medsebojnih sorazmerij ni le značilna kartuzijanska stavba v redovni tradiciji in ena najlepših ohranjenih v Evropi, temveč kažejo nekateri njeni detajli, da je imenitni celjski ustanovitelj, čigar plemiške in celo rodbinske zveze so segale v osrčje Evrope — njegova hčerka Barbara je bila žena nemškega cesarja Sigismunda — poskrbel za sposobno gradbeno delavnico, ki je bila kos zahtevtii nalogi. Prav kiparsko okrašeni sklepniki in konzole kažejo na to, da je delavnica prišla iz češko vplivanega umetnostnega prostora, ki ga je takrat obvladala umetnostna smer arhitekta iti kiparja Petra Parterja in njegovega nasledstva. Ta umetnostna smer se je bolj ali manj sočasno uveljavila tudi že na slovenskem Štajerskem, če se spomnimo Hajdine, Ptuja, Ptujske gore in Celja. Njen razpoznavni znak so zlasti z listovjem obdani obrazi, ki se tako spreminjajo v antropomorfne maske.
Maniau /.adnikar Najmtajša med stovenskimi srednjeveškimi kartuzijami je s svojo !'HH) )))VtH))S)!l\tl ) iH... redovno cerkvijo ustvarita v takrat konservativnem dotenjskem prostoru arhitekturo na stopnji tedaj voditnega srednjeevropskega monu-mentatnega stavbarstva. Tudi z njo smo biti in smo vedno botj neraz-detni sestavni det Evrope in njene zahodne umetnostne kutture.
Po 104 tetih od ukinitve prve kartuzije so se kartuzijam vrniti v Pte-terje. Od zadnjih zasebnih tastnikov so teta tS99 odkupiti cetotno posestvo. Vse stare stavbe razen gotske cerkve iti manjšega deta nanjo nasto-njenih postopij so podrti, da bi pridobiti ustrezno zemljtšče za pozidavo povsem nove kartuzije. Temetjni kamen zanjo so potožiti teta t40t, bta-gostovit pa jo je na čast "Presvete Trojice« dne .1. novembra )004 Ijub-tjanski knezoškof Anton Bonaventura Jcgtič. Zidavo je vodit francoski stavbenik Pichat, artiitekt Vehke kartuzije, kakor se je sam ponosno imenovat. Vsi načrti zanjo so shranjeni v Pteterjah.
Nova pteterska kartuzija je pozidana v "pravitni« zasnovi, kakršna se je za raztiko s svobodnimi srednjeveški uvetjavita od renesanse datje. Zanjo je odtočitna osrednja os, ki poteka vzdolžno skozi cerkev in je hkrati os cetotne, nanjo simetrično zasnovane redovne zasctbine. V sktadu s časom nastanka, ko historični stogi t4. stotetja očitno tudi v hranciji še niso biti premagani, se še najbotj uvetjavtjata pozna roma-nika in zreta gotika, torej stoga, ko je v srednjem veku doživtjata verska miset tudi v tnnetnosti iti z njo v arhitekturi največji razcvet. Takoj za vhodnim postopjem se odpira parkovno urejeno "častno dvorišče« s stavbo za konvcrze na tevi iti za goste na desni strani, na sredini pa se dviguje visoka, nekotiko izstopajoča fasada redovne cerkve. V sktadu s kartuzijansko tradicijo je zasnovana na dotgetu pravokotniku kot eno-prostorna dvorana z značitnim zaporedjem ottarni prostor, očetovski in bratovski kor. južno ob cerkvi je mati križni hodnik, ob njem pa so na obeh straneh zgoščeni prostori cenobitičtiega deta kartuzije, kakor sta dva točena kapittja menihov in bratov klikov pa skupna praznična jedit-nica in vrsta kapetic za zasebne maše redovnih duhovnikov. Že v tem detu so za kartuzijo značitni dotgi hodniki, ki povezujejo skupne prostore s cerkvijo in se proti vzhodu stekajo v vetiki križni hodnik. Okrog njega so nanizane in iz njega dostopne posamezne nadstropne meniške hišice z vrtički, samotna bivatišča kartuzijanov, v katerih v samoti in tihoti, v motitvi in premištjevanju preživijo vse živtjenje. Štirje dotgi hodniki obdajajo vetik pravokotni prostor, zasajen s trato in s sadnim drevjem, na sredini pa je nekotiko dvignjeno samostansko pokopatišče z visokim skupnim kamnitim križem in s črnimi tesenimi križi na brezimnih grobovih. Tu se končuje kartuzijanova živtjenjska zgovorna tišina, da bi se njegova duša v večni tišini tahko pogovarjata z (iospodom, ki mu je kartuzijan zvesto stužit vse živtjenje.
Skupaj z načrti za novo kartuzijo je prišta iz Francije, iz prav tedaj razpuščenih kartuzij Bosservittc pri Nancyju in Setignac (Ain) tudi vsa oprema: za cerkev, kapctice in oba kapittja, vrsta dragocenih stik, arhiv in cctotna knjižnica ter četo zvonovi.
Kttt.niHA Kast 7-H/)V94
Stovenci smo tahko te veseti, da sta nas tudi stara in nova pteterska kartuzija še tesneje povezati z Evropo in z dosežki njenega ustvarjahiega duha, kakor ga je v arhitekturi in v tikovni umetnosti skozi dotga stotetja pogojevato krščanstvo. Tudi z njima smo vktjučeni v zahodnoevropsko umetnostno kutturo.
Tako smo se povsem na kratko spomniti pteterske kartuzije, ki prav tetos praznuje eno pomembnejših obtetnic v svojem obstoju. Knjigo o
MnrijanZadmkar
stari in nt/vi pleterski kartttziji,onjtnti umetnostni pttdttbi in potttetm pa bo /. mnogimi barvnimi ilustracijami izdala Dolenjska založba spomladi 1495.
Tone Gošnik
!akosc)t-xnec!<): !. januarja !M^4 sousmitjenihratjevKandijioJpr!! prvo hotuišuico v Novem mestu. V !evcm kotu stavbe: skupina boitu kovvtop!em jesenskem soueu,/id.ij !evo:vt!o/ida!iistav!ii, kisojo /aee!i nratiiti avgusta !M%, je bot mštiiea pdija !M^M pruio!u)a HO postvtpSttko bratu totoartiivKtiji/ ttieeMirmaJarea
OB VtSOKEM JUBILEJU SPLOŠNE BOLNIŠNICE NOVO MESTO
Ob stoictnici obstoja združuje Splošna bolnišnica v Novem mestu vse oddelke, službe in ceiotno dejavnost na desnem bregu Krke
!'rintarijčr. I\'tcr[)cfraimschi. Prvi strokovni vodja utoške bolnišnice ttsinilienih bratov v Kandiji, ujeden in popularen zdravnik in eden i/aned takratnih najodličnejših slovenskh kirtirgov. Poleg žtipanaK.Kttzmana inproštadr. S. Elhertajcbilttidi glavni pobudnik y,a zgraditev ženske bolnišniee
KtllTUItA Itast 7-8/1994
izteka se sto let, t/dkar je Novo mesto !. januarja IS94 odprlo vrata svoje prve bolnišnice. V Kandiji, v takratni občini Šmibet—Stopiče, je ta dan šest ttsmiljettih bratttv tz retla svetega Janeza od Boga, kt jtlt )e vodil prior Kajetan Popotnik iz štajerske (redovne) province v avstrijskem Gradcu, sprejelo v oskrbo in zdravljenje prvih pet bolnikov. Strokovno vodstvt) bobiišnicc, ki je imela za začetek le 22 postelj, je bilo od prvega dneva v zanesljivih rokah ordinarija kirurga dr. Petra Defranccschija. O imenitnem dogodku, ki je pred sto leti pomenil prelomnico v zgodovitii zdravstva na širšem dolenjskem območju, st) Dolenjske novice 1.5. januarja IS94 med drugim poročale:
"...Ena na/bo// pereč//) potreb (pa) /e oJsfran/ena z nov/n/ /cfo/u; spo/n/7a se nan/ /e e/)a na/pr/sren/.š/b že//: Job/7/ s/t/o bobt/š/t/co v /sa/i-d//o pr/ Nove/// n/esft/. Otvor/7/ so /o z novbn /etou/ //sut/Z/en/ braf/e, k/ so prtšb f/eka/ /z Gradca. 5csf b/az/b gospodov oskrb///e seda/, ko to p/še/t/o, 277 bobt/kov — Jva pa sta vže ozJrav//cua za/)//st/7a bt.šo — pob/a bva/cžnosf/ za tako Z/t/bez/t/tvo skrb /// /)re/)r//az/)o postrežbo. Gtn///vo /e b/7o, ko se /e ozdravZ/e// deček kar bra///7 /t/ do/t/ov, češ, ft/ka/ pr/ Vas /e bo// pr//ef//f) kakor Joma/
/'reskrbe/z so s/ gospod/e ft/dt /ako /zvedenega ter učenega Jokror/a, k/ bobt/šn/eo t/adz/ra — g. Petra /)c/rancescb//a. Pa gospod /e /ako Z/ube-zn/v sfrokovn/ak v svo/e/// pok//eu ter vr/ //arodn/ak. /)a, z vse/n s/ne/no b/f/ popob/o/na zadovoZ/7//. .Škoda, da //a//) n/an/ka enako b/še za bo/ne ženske/ spre/en/a/o se namreč san/o /nožk/...«
Sto let mineva, kar so usmiljeni bratje graškega konventa odprli bol-521 tiišnico za moške v Kandiji pri Novem mestu. Stoletne želje in sanje
ToncCošnik
OB VtSOKt-.M JUBU.BJU S]'!OSN)BO)NlSN!<)V NOVBM MHSTU
Prior KnjrOn Popotnik jr' Bi! prvi vodja konvcntarismiilLnih Bratov v Novem n)r'sttiv!rti!)ISt3do)905
KUtRIttA
Kast7S/!dV4
premnogih ljudi na Dolenjskem so bile uresničene: pokrajina je pretrgala še eno izmed spon svoje dolgotrajne nerazvitosti. Za ljudsko zdravje, medicinsko stroko in njeno znanost je tmli v naših krajih nastopilo novo obdobje.
Pot do prve bolnišnice v Novem mestu je bila dolga in naporna, saj sega skoraj petsto let nazap. tako kot mnogi večjt kraji ali važnejša središča je tudi Novo mesto imelo svoj prvi špita) že v začetku 15. stoletja.
O tem, da je imelo mesto že leta 1428 svojo ubožnico, imenovano špi-tal, so pisali zlasti Ivan Vrhovec, Janko Jarc in dr. Drago Mušič, bila je predvsem azil za ubožne meščane, ki si niso mogli več sami služiti kruha, kot za obubožane bolne, onemogle in neozdravljive bolnike ter hiralce. Takšni «špitali« so hkrati vendarle tudi pomenili nekakšno hospitalizacijo, združeno vsaj z najskromnejšim zdravljenjem, bolniško nego ter oskrbo pomoči potrebnim. V Metliki so ustanoviti ubožno hišo leta 1493, iz 1525 ie znan špital v Krškem, kot ustanova rakovniške graščine grofov Barbo pa je bila taka hiša tudi na Veseli gori pri Šentrupertu.
Še prej, kot so v 16. stoletju prišli na Dolenjsko prvi zdravniki s fakultetno izobrazbo, sr) bile množice kmečkega in mestnega prebivalstva v naših krajih v pogojih kulturno in socialno zanemarjenega avstrijskega podeželja glede zdravniške pomoči dolga stoletja prepuščene ljudskemu zdravstvu v rokah padarjev in ranocelnikov. Drago Mušič trdi, da je bilo dolenjsko ljudstvo vse dokonča 19. stoletja zaupano znanju in moralnim kvalitetam posvetnih in samostanskih kirurgov. Zelo zgodaj so v naših krajih nastali tudi samostanski špitali, infirmarijc in lekarne, kot npr. v Stični (že od 12. stoletja dalje), v Kostanjevici in pozneje tudi pri frančiškanih v Novem mestu (od 1475) ter v pleterskem samostanu. Stopnjevanje zdravstvenega osebja je pred stoletji poznalo pravega, šolanega zdravnika (medicusa), za njim pa so sc zvrstili ranocelnik, mestni kirurg, telesni kirurg, brivec in padar. Iz vrst brivcev so izšli še mazači, ki so sc razrasli tudi v šarlatane: s sleparstvom so izkoriščali ljudsko lahkovernost, operirali kile, kamne v mehurju in očesne mrene ter po sejmih s kričanjem prodajali zdravila in odpustke.
Novo mesto izgubi in spet vzpostavi mestni špita)
Brvi deželni zdravnik na Dolenjskem je bil dr. Andreas Gharopius (1575-1585), že pred njim pa je delal tu okoli leta 1573 dr. Jakob Ghlapitz (Hlapec?). Prvo javno lekarno v Novem mestu je 1569 ali 1570 odprl Peter Klaus, svak Primoža Trubarja. Novomeški fizik dr. Bartolomej Schober, ki je bil v Novem mestu 1587, je 1598 moral izreči mnenje o vlogi Janeza Laykauffta, ki je prosi) deželne stanove za službo in plačo kot drugi lekarnar v mestu. Za naštetimi se je v Novem mestu zvrstilo tja do konca 1800 precej domačih in tujih zdravnikov. Tako so npr. leta 1758 delali tu trije zdravniki, 1790 pa poleg zdravnika še dva ranocelnika, trije brivci, dva lekarnarja in dve babici.
Požari in kužne bolezni so med 15. in 18. stoletjem hudo prizadeli naše kraje, zlasti Novo mesto, ki so ga poleg teh nesreč pestile še velike gospodarske krize. Zlasti razcvet Karlovca po letu 1579, ki je postal središče, trdnjava in pomembno tržišče Vojne krajine, je povzročil, da sc je blagostanje iz Novega mesta preselilo čez Gorjance. Kuga za kolero, požar za požarom, vojne tegobe in nasilja vojaških krdel, ki so sc valila skozi mesto z vso odurnostjo in nasiljem, vse je prispevalo k obuboža-nju meščanov. Komaj opazna občasna gospodarska rast je sproti spet usihala.
Tone Gošnik OH VtSOKEM JUB!t.E]U SBt.oSNEBOt.NiŠNK.EV NOVEM MESTU
KUt.TUKA Rast 7-S/I4V4
Nalezljive bolezni so kot v valoviti pobirale bolnike v ponavljajočih se epidemijah, saj je kuga npr. samo leta 1599 pobrala okoli 800 novomeških prebivalcev in mesto je skoraj izumrlo. Skromno organizirano dolenjsko zdravstvo je bilo v takih primerih skoraj brez učinkovite pomoči. Čeprav so Novomeščani zlasti v 17. in 18. stoletju z darovi in raznim premoženjem izdatno podpirali svoj mestni spital, je zgodovinar Frane Anton Breckerfeld, vnuk znanega novomeškega zdravnika W. K. Breckerfelda, leta 1790 vpraševal:
"Česa vsega ni to mesto izgubilo? Kje je mestni špital z. vsemi svojimi posestvi? Niti sledu ni več o njem...«
Oskrbniki mestne ubožnice so z zaupanim premoženjem zanikrno slabo gospodarili. Mesto naj hi denar in blago špitala preudarno uporabljalo kot pomoč dvanajstim ubogim meščanom, medtem ko so dvanajst bolnih meščanov z. vsem potrebnim oskrbovali v špitalu samem. Z denarjem ubožcev pa je mesto plačevalo svoje davke v deželno blagajno ali ga je celo brez obresti posojalo meščanom in kmetom. Mestni špital, ki je stal blizu Gorenjih ali Ljubljanskih vrat skupaj s špitalu pripadajočo Martinovo cerkvico, so leta 1799 podrli iti na tem mestu zgradili poslopje za kresijo (zdaj obnovljena stavba Študijske knjižnice). Tako Novo mesto že od terezijanskih časov naprej ni imelo več niti običajnega mestnega špitala oz. ubožnice.
Mesto je zato 1845. leta kupilo poleg kapiteljske mežnarije ležečo hišo mizarja Buttlerja in v njej uredilo novi mestni špital z. devetimi posteljami. Uličico ob njem so krstili za Špitalsko tihco (kastieje je bila to Kapiteljska, nato Hladnikova in po letu 1991 spet Kapiteljska ulica). Želje po obsežnejšem iti predvsem boljšem zdravstvu v Novem mestu in na Dolenjskem so spričo skromnega gospodarstva in revščine v občinski blagajni ostajale le v upanju deželnih fizikov, kot so imenovali doktorje medicine v večjih krajih, da bo "nekoč boljše«.
Iz. velikega sveta in od sosedov pa so tudi v Novo mesto prihajale novice, da se v zdravstvu drugje vendarle marsikaj premika na boljše. Odgovorni možje v mestu so vedeli, da so si v Kočevju v letih 1841/1844 zgradili mestno bolnišnico s 24 posteljami. V Krškem so imeli dve hiralnici, ozirali pa so se tudi že po zidanju bolnišnice. V Brežicah so s slednjo bolj pohiteli, saj so jo imeli že malo pred 1872; v tem letu jo je cesar Franc Jožef proglasil za javno bolnišnico. Za Dolenjce je bila najbližja bolnišnica v Brežicah, nato pa šele one v Ljubljani, Karlovcu in Zagrebu.
Od pobude v novembru 1862 do deželne bolnišnice v letu 1894
Zasilni mestni špital je imel na voljo skromne delovne pogoje. Da ni ugajal bolnikom imenitnejšega rodu, so domačini dobro vedeli. Dolenjske novice so 15. novembra 1886 poročale, da je bil graščak pl. Langcr na lovu "...obstreljen v koleno. Z vzgledno požrtvovalnostjo so ga prijatelji nemudoma odpravili in spremili v zagrebško bolnišnico. Upati je, da ozdravi.« Graščaka so seveda prepeljali v Zagreb, mestna bolnišnica pa je morala biti dobra za tri delavce, ki so se decembra 1892 zaradi neeksplodirane mine ponesrečili pri gradnji dolenjske železnice.
Prvo resno pobudo, da bi Novo mesto dobilo bolnišnico, so novembra 1862 sprožili lekarnar Dominik Itizzoli, občinski odbornik Sigmund pl. Pilbach in uradnik Franc Zorko. Povabili so meščane, naj ob pripravah na petstoletni jubilej ustanovitve Novega mesta podpišejo vlogo na občinski odbor. Slednji naj bi poskrbel, da jubilejnega dneva tie bi praznovali satno z običajnimi slavnostmi, temveč naj bi ob tem
Totu- (iošmk "detoma /graditi dutm in zahtevam napredujočega časa odgovarjajoče OH VtSOKt M JUHU.H.Jt) zavode, kot npr. hotnišnico, dozidavo gimnazijskega postopja itd. itd«.
SI')OSNIK()IN]$NH)V	Ostaiojetcpripohudi, čepr^vj^.^ktj^	kigaje^^tpjsatoMim^-ča-
NdVtMMtSU! ,^,y ,y,(,(,^Q(,J]]ievat. Občinski odbor je mečkat in sc obirat, se kregat z opozicijo v oetboru in nenehno jadikovat zaradi slatiega finančnega stanja v mestni občini. Šetc januarja )S64 so znova razpravtjati o pred-togiti v javnem oktieu, a vse je spet ostato te pri prepiriti. hond iz javnega posojita in dohrodetne toterije naj hi nameniti «za zgradbo botni-Aniee, ureditev dektiške šote in izpopotnitev mestnega vodovoda«, toda novembra <862 sprožena pobuda za zgraditev botnišnice je utonita v pozabo.
Potem kt) je na votitvah teta )876 novomeška občina spet prišta v popotnoma nemške roke, narodna stranka ktjub temu ni popustita. V tetu t88(), ki pomeni za Novo mesto pretomnieo v narodnopohtičnem, gospodarskem in kutturnoprosvetnem pogtedu, je občina za trajno pre-šta v stovenske roke. Konce teta 1884 so za župana izvotili naprednega koroškega Stovenea, prisetjenega notarja dr. Albina Poznika. Njegova zastuga je, da sta se gospodarstvo in kulturni dvig mesta začeta razcvc-tati. Takrat so začeti graditi nova ati preurejati stara upravna postopja in stanovanjske stavbe. Dogradili so Narodni dom, ustanovili Mestno hranitnieo, mesto je aktivno sodetovato, da je pokrajina dobita t894. žeteznieo do Novega mesta, župan dr. Poznik pa je dal tudi prvo resno pobudo, da bi v Novem mestu postaviti javno botnišnieo.
V tetih t888 in )889 je občina pri dežetnem odboru v Ljubljani sprožita zamiset, da bi v Novem mestu postavili dežetno botnišnieo. Županstvo je vtogo utemetjito z vrsto prepričtjivih podatkov in med drugim povedato, da "...Dotenjska še nima žcteznice in da 76.48) prebivatecm iz sodnih okrajev Novo mesto, Žužemberk, Trebnje, Mettika in Črno-metj dežetna botnišniea v t.jubtjani zaradi oddatjenosti prav nič ne hasni«. Nova dežetna botnišniea v Novem mestu naj bi koristita vsej dežeti, občina pa ima zanjo že pripravtjenih najmani ) t.400 gotdinar-jev. O takih načrtih in zahtevah so ponovno pisate tudi Dotenjskc novice, Stovenski narod pa je 2. marca t889 krepko podprl novomeške in krške potrebe po zgraditvi botnišnice, ko je med drugim zapisat:
"... V Hrežicab /e deže/a dala lam sezidan bo/mco, ki stop nad Idd tisoč. Prelepo poslop/e, m še lepše ure/eno... Pa breški okra; ima le 22.ddd duš - koliko pa ee/a Dolen/ska.' bož/a pomoč fi.sfemu, ki si siromak pri nas nogo zdrobi, ab ako /e drugače kako budo bolan! Zdravniki so redko se/am, bolnic pa mč m. Mnogo operaci/ m možno izvršili posameznim zdravnikom, nema/o priprav. V Novem mestu im.t/o /edno ba/fo, — ki /o zove/o bolnico - dva krepka moža /o podereta, če se dobro van/o upreta. V Kočcvp ima/o morila ka/ bol/šega, drugod pa še bague...«
Po krajših zaptetih in raznih posredovanjih je dežetni odbor t t. januarja 1890 sporočit mestnemu županstvu razvesetjivo novico: "Sktep dežetnega odbora z njegove Xttt. seje dne )8. novembra t889 o prošnji županstva v Novem Mestu, da bi se dežetna hotnica ustanovita v Novem Mestu.« Hkrati so obvestiti Novomcščanc, da je red usmitjenih bratov iz Gradca pripravtjen v mestu ustanoviti botnišnieo. Občina je da naj "...zgradijo botnišnieo za moški in ženski spot, ker z bolnico samo za jeden spot ne bi bito potrebi odpomagano«. Mestni zastop je bil na seji 6. maja t890 prisitjen tudi skteniti, da novomeška 524 občina na svoje stroške ne more zidati večje botnišnice, kakršna je
ToncCošnik OKV[S()KKM)UHU.E)U Sft.OŠNEHOt.NiSNKTV NOVEM MESTU
KULTURA Rast 7-S/)914
potrebna, da bi bita koristna -za vso dolenjsko stran «.
Sledilo je več ostriti dopisov iti dokazovanj, tudi v Dolenjskih novieah v imcnti davkoplačevateev. Medtem se je IH9I provineialat nstniljeniti bratov v Gradcu odtočit, da ustanovi v Novem mestu svojo botnišnieo. Začel se je zanimati za odknp gradiča Novi dvor (Neuhof) v Kandiji, dežetna vtada pa je t t. februarja t S95 izdala dovotjenje, da smejo tismi-Ijeni bratje odpreti redovno hišo hkrati z botnišnieo v Kandiji pri Novem mestu. Stednje je sprožito žotčne potemike mestnega vodstva, češ da bi bita bolnišnica tik desnega obrežja Krke v Kandiji lahko --celo poguhonosna za Novo mesto«, ki malo nižje črpa vso pitno vodo iz reke. Županstvo je predlagalo, da bi se -milosrčni bratje nastanili poti mestom, eventualno v nekdanji, za to jako pripravni vojašnici...«
Tudi protesti niso obrodili sadu. Vlada je že 22. junija IH95 potrdila načrte za adaptacijo gradiča. Gradbenik Viljem Treo iz Ljubljane se je lotil obnovitvenih del 10. avgusta IS95. Vodstvo reda ni ugodilo deželni vladi, ki je predlagala, naj ima bolnišnica .50 posteli: gradič je bil brez nadzidave primeren le za 22 posteli.
Poslopje so sredi oktobra IS95 pokrili, vseh obnovitvenih del pa to leto niso dokončali. Bolnišnico usmiljenih bratov so S. decembra IS95 blagoslovili, I. januarja IS94 pa je odprla vrata prvim bolnikom.
-Bratje prosijo, da drugim dajo ter tako prekrasno izpolnjujejo zapoved ljubezni...«
Moška bolnišnica v Kandiji je bila zasebna zdravstvena ustanova. Dolenjske novice so v prvem letu njenega dela objavile dvanajst krajših m daljših poročil ter sproti obveščale javnost, kako dela novi zavod. Predvsem so ljudem najprej razložile, da ubogi bolniki ne plačujejo za zdravljenje iti oskrbo nič, premožnejši pa po svoji volji. Na krščansko ljubezen, ki naj s prostovoljno miloščino, ki jo bodo [lobirali tismilieni bratje po deželi, pomaga vzdrževati bolnišnico — je leto za letom trkal lokalni časnik na srca Dolenjcem in vabil domačine ter občine, naj po svojih močeh podpirajo bolnišnico, ki je postala -za Dolenjsko, sploh pa za bližnjo okolico neizmerno velika dobrota«. $e in še so Dolenjske novice tudi pisale, da neozdravljivih, jetičnih in hirajočih bolnikov v Kandiji ne morejo sprejemati.
Predstojništvo konvenfa v Kandiji je še prej, kot so bolnišnico sploh odprli, že prosilo tudi deželni odbor v Ljubljani za denarno podporo. Dežela je zagotovila letno pomoč L000 goldinariev, prve podpore pa so začele pošiljati tudi nekatere dolenjske občine.
V januarju IS95 je bolnišnica izdala lično in pregledno tiskano letno poročilo za IS94. V prvem letu obstoja je sprejela 4M5 bolnikov, od tega 452 iz Kranjske. Ozdravelo jih je 545, stanje se je izboljšalo pri HH, neo-zdravljenili pa je ostalo S. V tem letu je umrlo 16 bolnikov, od katerih so dva že umirajoča prinesti v zavod, štirje so umrli zavoljo starostne oslabelosti, dva zaradi jetike in osem zavoljo različnih neozdravljivih bolezni. V prvem letu je ordinarij bolnišnice dr. Defranceschi opravil 155 operacij.
Prostorska stiska v bolnišnici je začela naglo naraščati. V marcu IS% so začeli postavljati bolniške postelje že na hodnikih zavoda. Spomladi IS95 je Kranjska hranilnica podarila bolnišnici 15.000 goldinarjev za povečanje zavoda. Deželni odbor ji je v začetku leta IS95 začel nakazovati po 2.000 goldinarjev letne pomoči, avgusta IH% pa so začeli na vrtu za konventom kopati temelje za prizidek bolnišnice.
ToneGošnik OHV!SOKPMJU!S![.HJU SP!d5NHK()!,N!$N!(;!;v NOVPM MKSTU
Kandia pri Rudolfovem. Moška bolnica in Grad na Kamnu.
Pogied na novomeški boinišnici: Zgoraj— desno boinišnicai/icta !S94, xa njo: po!eti !M9H vseijena enonadstropna stavba povečane boi nišnice.
Vsretiitti: januarja !9!) so odprti še drugo nadstropje povečane boiniš-niee (ievo od obeh stavb: grad Kamen).
Spotiaj:vnove!tt!iru!90Ssosioves-tiootiprii (Cesarice Hii/abete žensko iioinišnieo na ievem bregu Krke. !/ fotoariiiva Knjižnice Mirana Jarca.
KUMLJRA Rast 7-S/!994
Tone Gošnik OB VISOKEM JUBILEJU SPLOŠNE BOLNIŠNICE V NOVIM MESTU
BolnišnicneesariaErnnenl<)/efa(tt)-tOKrafij;ii/tetat%).Svl'rannnerievi Zgodovini samostanov in bolnišnic Usmiljettih bratov v štajerski redovni )irt)vinei,Gra/,UJ()S)
KULTURA Rast 7-S/ll'M
.S 27
Devetega julija 1898 je knezoškof A. Bonaventura Jeglič ob navzočnosti številnih odličnikov blagoslovil vse prostore nove bolnišnice, ki je pridobila 80 postelj. Zavod se je začel imenovati Bolnišnica cesarja Franca Jožefa 1. Deželni odbor je za gradnjo nove bolnišnice prispeval 8.000 goldinarjev. Staro bolnišnično stavbo, nekdanji gradič, so nato obnovili in ga preuredili v klavzuro. Kandijski konvent je 12. decembra 1898 potrdil tudi avstrijski cesar. Danes je v tem najstarejšem delu bolnišnice njena lekarna.
V	istem letu je bolnišnica zgradila paviljon za infekcijske bolezni v neposredni bližini novozgrajenega poslopja, na Loki pa so uredili Pintarjevo hišo za morebitne kužne bolezni. V štirih letih (1894—1897) je bolnišnica sprejela 2.490 bolnikov.
V	novi stavbi so bili odlični pogoji za delo; primarija in kirurga dr. Dcfranceschija je najbolj navduševala velika in svetla operacijska dvorana. Po njegovi zaslugi je mlada bolnišnica hitro zaslovela daleč naokoli, saj so zaradi njegove izredne operativne tehnike začeli prihajati v Novo mesto bolniki tudi od drugod in celo iz oddaljenih hrvaških krajev. V prvih štirih letih obstoja zavoda je dr. Defranccschi operiral 771 bolnikov. Za bolnike kot za bolnišnico, a tudi za ugled Novega mesta in Dolenjske je bilo izredno pomembno, da je zavod od prvega dneva dalje vodil strokovnjak s široko razgledanostjo in etiko, z veliko poklicno spretnostjo in s plemenitim humanizmom. Vse do januarja 1911, ko je zapustil Novo mesto, je dr. Dcfranceschi slovel kot nadvse sposoben strokovnjak m vodja moške ter pozneje še ženske bolnišnice. A le malokdo je tedaj na Dolenjskem vedel, da je bil dr. Peter Defranceschi skupaj s prof. dr. Edom Šlajmarjcm in prof. dr. Hranccm Dergancem v Ljubljani eden izmed treh najuglednejših in sposobnih zdravnikov, s katerimi je slovenska kirurgija stopila v novo obdobje razvoja in po letu 189.S dosegla evropsko raven.
"Ženskemu spolu je zdravniška pomoč na Dolenjskem zaprta...«
Tudi potem, ko so v Novem mestu L januarja 1894 odprli bolnišnico, so morale ženske iz vasi ali mesta s širšega dolenjskega območja še vedno iskati pomoč za zdravljenje v bolnišnici v Ljubljani, Karlovcu ali Brežicah. Zahteve po zgraditvi bolnišnice za ženske tudi v Novem mestu so se začele pojavljati že od 189.S. leta dalje. Ko so Dolenjske novice leta 1900 opozarjale na stisko v moški bolnišnici, kjer 80 postelj ni več
[«in- (ioiinik zadostovato za vedno večji pritiv botnikov, so hkrati dodate, da bo v OMVISOKt.MJtttmt lU kratkem treba ustanoviti tudi holnišnieo /a ženske, ki je še bolj SI'K)$NH fSOI.NtŠNte.t. V potrebna kot moška. Domači štirinajstdnevnik je poudari):
NOVt.M MtStU	tukajšnjih gg. zdravnikov smo poizvedeti, da prihaja v ordina-
eijo na dom na 100 moških botnikov 110 do t40 žetisk.«
Občinski odbor Novo mesto je že tedaj sktenit, da prepusti zbrani bolniški zaktad .11.000 kron okrožnemu zdravstvenemu zastopu za prepotrebno žensko botnišnieo. Tttdi Kranjska hranitnica je bita priprav-ijena zanjo prispevati za začetek t<).()()() kron.
Sredi februarja 190.1 je odbor zdravstvenega okrožja že imet načrte za žensko botnišnieo in jiti je razstavit v Mestni hranitniei. Pri tem ne moremo spregtcdati starega rivatstva med občinama Novo mesto in Šmihet —Stopiče. Potem ko sc je zdravstveni zastop v Novem mestu 2S. decembra 1S95 sporazumno z župani novomeškega okraja obrnil na dežetni odbor iti ga prosit, da bi v Novem mestu sezidati botnišnieo za ženske botezni, se je 20. januarja 1H96 s podobno prošnjo na isti nastov obrnito tudi županstvo občine Smihet —Stopiče. Predtagato je, da -...se ena botnišniea za ženske od dežete zgradi m sicer v novomeški okoli ci...<< V pičtih treh tednih oddani prošnji dveh sosednjih občin za isto zadevo sta govoriti med vrsticami predvsem o prenapetem ponosu in domištjavosti župana Janeza Pcncc in njegovih odbornikov iz. šnuhet-stopiške občine. Stednja je bita takrat res druga največja občina v kro-novini Kranjski; imela je nekaj več kot S.000 prebivalcev m samo občina Ljubtjana s .10..50.5 prebivatei je bita večja. S -Kaudijanarji« je imeto Novo mesto že prej prcnckatcri spor in neprijeten zaptet, saj Novomcščanom tudi v tetu tH92 ni bito všeč, da bo stata moška bohu-šnica v Kandiji in da bodo morah meščani hoditi po zdravniško pomoč čez Krko v sosednjo občino.
Pravkar omenjeni prošnji nista biti takoj ustišani. Zdravstveno okrožje v Novem mestu je vz.trajato, da mora stati nova zgradba v novomeškem pomeriju«, da mora biti botnišniea dovotj vetika za eetotno okrožje in še za večji, dežetni obseg. Vanjo bi morati tudi sprejemati na -brez-ptačno zdravtjenje v Ruetotfovo pristojne revne ženske«. V nastednjih ietih je zdravstveno okrožje ponovno utemetjevato potrebo po taki bot-nišnici, dokter ni jutija 1901 postato dežetnemu odboru na njegovo zahtevo generatni načrt in proračun za novo botnišnieo v višini 240.()()() kron. Zavod bi bit tast zdravstvenega okrožja, ki je v jeseni 1906 zanj najeto 100.000 kron posojita. Konec potetja )906 je domači stavbenik [osip Otiva začel kopati temetje za žensko bolnišnico.
Dotcnjskc novice so t.S. februarja )907 objavite, da je - cesar dovotil na tozadevno prošnjo, da sme nova ženska botnišniea v Novem mestu nositi ime Cesarice Elizabete hotnica«. Spomtadi !90S je bita dvakrat v Novem mestu baronica Catt, generatna viz.itatorica usmitjemh sester sv. Vincencija Pavetskcga iz (iradca. Usmiljenke naj bi v novi botnišnici prevzete strežbo botnikov, o čemer se je posvetovata s proštom dr. Etbertom in s primarijem dr. Dcfranccschijcm.
Žensko botnišnieo so stovesno odprti !9. novembra t90H. Stavja so se ttdetežiti odličniki iz Ljubljane in Dunaja, vsi čtani zdravstvenega okrožja, kapitetjska duhovščina in števitni drugi domačini. Postopjc je ^7 's/l'!v4 btagostovit prošt dr. Edbcrt in darovat v botniški kapeti prvo mašo. Primarij dr. Dcfranccschi, ki je prevzet strokovno vodstvo botnišnicc, je v imenu zdravnikov zagotovit, da bodo namenjati vse svoje moči v pot-S2H nem obsegu tudi tej čtovekoljubm napravi. Prvih šestnajst hotnic so v
TomUošnik OBVtSOKEM)UBtt.EJt) SBt.OŠNEBOt.NIŠNIt.E V NOVEM MESTU
KUE1UHA )<nsr 7-H/)9'J4
.529
novo bolnišnico sprejeti v novembru 1908; marca 1909 so bili malone vsi prostori v botnišniei že polni. t)o)enjske novice so 22. oktobra 1909 objavile, da je ženska bolnišnica dobila /aiačai in pravico javnosti.
Iz poročil o delu ženske bobiišnicev Dolenjskih novicah je bilo mogoče razbrati, da je imel zavod na oskrbi hkrati do 87 pacientk, prostora pa za sto postelj. Izredno lep odnos do novega zavoda so pokazali Novomeščatii in okoličani, ki so pošiljali v bolnišnico razna elarita, poljske in vrtne pridelke, sadje, slaščice, razna druga živila in pijače, a tudi denar. Iz prvega letnega poročila o delu bolnišnice, ki sta jo voelila primarij dr. Peter Dcfranccschi in hišni zdravnik dr. [osip Strašek, upravnik pa je bil Ludvik Kalčič, je bilo mogoče po I. marcu 1909 prebrati, da je bilo med strežništvom 7—S usmiljenih sester ter 21 pripravnice, služinčad pa so sestavljali kuhinjska dekla, dve perici in dva hlapca. V letu 1909 je bolnica oskrbovala 661 pacientk (med njimi je bik) tudi 46 fantkov, starih do pet let). Odpustiti so 406 ozdravljenih bolnic, 152 izboljšanih in 16 neozdravljenih, medtem ko je umrlo 16 pacientk; med umrlimi je bilo tudi pet fantkov. V prvem letu je bilo v ženski bolnišnici 154 operacij. Prvega februarja 1910 so odprli tudi poseben oddelek za otroke s 15 posteljami.
V prvih )() letih: 10.255 bolnikov in 190.916 oskrbnih dni v kandijski bolnišnici
Prvega januarja 1899 so Dolenjske novice objavile prvo fotografijo bolnišnice usmiljenih bratov v Kandiji. Iz leta v leto je domači časnik ponavljal obvestila moške bolnišnice, da je zavod poln ali prenapolnjen, zaradi česar naj vsak bolnik prej povpraša, ali je prostor v bolnišnici. Nenehno so se vrstile v časniku tudi zahvale za različne milodarc za vzdrževanje bolnišnice, združene z novimi prošnjami za pomoč ubogim bolnikom. Vodstvo konventa se je pogosto obračalo tudi na deželni odbor s spretno sestavljenimi in z dobro utemeljenimi prošnjami za večjo denarno pomoč. Naraščal je režijski primanjkljaj, bolnišnico pa je dušil tudi še znaten dolg za stavbo. Za pravico javnosti zavod ni hotel prositi, čeprav bi ga to rešilo večine finančnih stisk in skrbi. Konec julija 1901 je deželni odbor obvestil vodstvo konventa, da mu je za deset let zvišal deželno podporo od 4 na 12 tisoč kron.
Po letu 1900 je bilo v javnosti vedno več glasov, da je bolnišnica v Kandiji premajhna. Letnemu tiskanemu poročilu za 1901 je konvent doda) tabelarični pregled o svojem desetletnem delu. Orl 1894 do konca leta 1901 so v bolnišnico sprejeli 10.255 bolnikov, katerim so namenih 190.916 oskrbnih dni. Medtem ko je bilo 1894 v zavodu poprečno na dan 24 oskrbovanih bolnikov, se je njihovo število v letu 1901 dvignilo že na 85. V desetih letih je bilo v bolnišnici 1.178 operacij; zaradi različnih bolezni je v tem obdobju umrlo 141 pacientov.
Novomeški bolnišnici sta zgodaj šli v korak s časom. Strokovno je oba zavoda vodil in usmerjal dr. Defrancescbt z močnim poudarkom na operativni medicini. Slednja se ni omejevala le na poprečno rutinsko kirurgijo podeželskih bolnišnic, saj je posegala tudi v specialna področja kirurške tehnike, kar velja tudi za diagnostiko. Bolnišnica v Kandiji je že 1894 uporabljala mikroskop, leto dni kasneje pa tudi cistoskop in rek-toskop. Že leta 1902 je imela sterilizator—avtoklav, medtem ko ga je npr. precej večja bolnišnica usmiljenih bratov v Gradcu dobila šele leta 1905.
Delo v bolnišnici je naraščalo iz leta v leto. Zavoda na desnem in
ToncCošnik OH VtSOKHM JtHUUJt! SfloSNUKOt.NtSNIOV NOVt.MMKSU)
[Solnišnie;: usmiljenih hr;:tov po letu l'lll.)ot<)graliiajelas)g. NikeKle itteueie iz Novega mesta
kutnutA Kast 7 -S/l^'M
S K)
tevem bregu Krke nista bita te domova za stacionarno zdravtjenje po takratniti sodobnih načelih, marveč tt:di temetja sodobne medicine na tžolenjskem. In resnično je bito v pokrajini takrat te matoljttdi, kihi poznati deto primarija in ordinarija obeh botnišnie dr. Petra tžefrance-sehija ter njegov detež v razvoju stovenske kirurgije. Leta t9S4 je prof. dr. Oton Baje v svojem rokopisu o razvoju Sptošne botnišniee v Novem mestu med drugim zapisat, da je bit dr. Defranccschi predstavnik nove ere v zdravstvu, predvsem še v kirurgiji, ki se je začeta z uvedbo asepse. Pri izgradnji moške in /tasti še ženske botnišniee je dostedno uveljavil aseptična načeta. Novomeški ordinarij je bit za tiste čase široko razgte-dan kirurg z obsežnim znanjem, hkrati pa tudi dober diagnostik. Poleg kirurške tehnike je dr. Defranccschi obvladat tudi otološke, ortopedske, okutistične, urotoške, ginekološke in porodniške operacije. Leta )901 je začel operirati tudi v hunbalni anestezij:, že prej pa je uporabljal takrat sodobne anestezije. Po tetu 1910 so začeli v kandijski bolnišnici uporabljati tudi rentgenski aparat.
Široko razgtcdanost si je primarij dr. Defranccschi izpopotnjeva! z obiski na klinikah v Gradcu, na Dunaju in drugod ter od tam in z raznih kongresov prinašat v obe domači hiši najnovejše dosežke stroke.
Prostorska stiska v moški botnišnici je sredi leta 1909 opozorila, da bo treba skrčiti število postelj ali pa poslopje nadzidati. Na ponovne prošnje je dežetni odbor v januarju t9IO povečat redni prispevek vtade za botnišnico na 20.000 kron, za povečanje poslopja ji je dodelil 20.000 kron in dovotit najeti brezobrestno posojilo 10.000 kroti, ki naj bi ga začeta vračati šete teta t920 v tetnih obrokih po tisoč kron. V moški botnišnici je zasvetila električna tuč iz Scidlovc elektrarne pod t.ukeni skim gradom za božič )909. Aprila t9IO se je zvedeto, da bodo bolnišnico v Katidiji dvignili za eno nadstropje ter vanjo napeljali ccntratno
Začeto pa se je zaptetati gtede zdravniškega osebja v obeh botnišni-cah. Dežetnemu odboru ni bito všeč, da je zdravnik novomeškega okrožja hkrati primarij moške botnišniee in da vodi kot ordinarij tudi žensko botnišnico. Tekto je že sedemnajsto teto, odkar je dr. Defranccschi detat v Novem mestu, in vsi so biti zadovotjni z njegovim vodstvom in delovanjem v zdravstvu, ki je prav v tem času doseglo svoj dotedanji največji razmah, čeprav je nositcc tega napredka dobivat kaj neznatno ptačo v primerjavi s podobnimi poktici in potožaji kirurgov v Ljubtjani. V Kan-diji je prejemat te t .600 kron na teto. Dežetni odbor je vztrajat v zahtevi,
Mruunrij dr. Ignacij Pavlič jc vodil moško bolnišnico od oktohrn 1912 tlo vpoklica v prvo svetovno vojno, po vrnitvi iz ruskega ujetništva pa spetodl9l9do 1942. Mil je odličen kirurgin/.vestsodelavectisvobodil-negahoia
slikadesno
)'oglcdskrke:dograienaholnišnica poletu 1911, levo: vklav7,tirospre-inenienprviobjektbohtišnice izleta IS94, na dvorišču še kuhinja in pral-nicaliolnišnice. lotogralijajelastg. Nike Klemenčiči/ Novega mesta.
1'rimarij tir. Josip Strašek je vodil žensko bolnišnico v letib 1911 —Isno Kjl je sp,,^t,)van novomeški zdravnik; v mestu je odprl tudiprvozohozdravstvenoinzobo-telmiško ordinacijo, za kateri je skrbel strokovni zobni tehnik
da mora ženska botništiica nastaviti posebnega primarija in posebnega pomožnega zdravtiika. Vprašanje skuptiega a)i ttvojnega primariata v dveh novomeških bottiišnicah se je zapletato naprej, čeprav ie dr. tžefranccschi dokazovat, da s pomočjo dr. Straška gtede tia števito pacientov tatiko kvatitetnt) oskrbuje obe bottiišniei, ki naj bi imeti vsaka še sektmdarija. Primarij dr. Defraticesclu je bit pripravtjen odstopiti kot okrožni zdravnik in si je tega gtede na zrahljano zdravje eeto ž.etel. Odpovedat bi se bi) tttdi vodstvn moške botništiice, žete) pa je, da tim obtast uredi dttstojnoptačo.
Dežetni odbor teto dm ni ugodtio rešil pametne vtoge iti predtogov zdravstvenega zastopa v Novem mestu. Ugtedni in za pokrajino nadvse zastužni zdravnik dr. Dcfranccschi je t. januarja t^t t prenehat detati v obeh botnišnieah. Zapttstit je Dotcnjsko in se presetit v Gorico, kjer sc je ukvarjat z zasebno prakso. Zadnja teta živtjenja je kot bolnik preživel v svoji nekdanji botnišnici v Kandiji. Tu so mu usmitjeni bratje do smrti teta t*žl7 nudili vso nego iti oskrbo.
Botnišniea v tetih prve in druge svetovne vojtte
Z novim nadstropjem iti mansardo, ki so ju btagostovih 26. januarja )S)] t, je itneta moška botnišniea t20 postelp V oktobru t9t2 je prevzet v njej mesto ordinarija izkušeni bohiiškt zdravnik dr. tgnae Pavtič, ki je bil ob začetku prve svetovne vopie mobiliziran, tz ruskega ujetništva se je vrnil šele v mani tSH9. Vmes si je red usmitjenih bratov pomagat z redovnimi iti nadomestnimi zdravniki. Zensko botnišnieo je od aprita Tžt t do avgusta )920 vodit primarij dr. Strašek.
Prva svetovna vojna je prizadeta Novo mesto neposredno: tu je bita nameščena rezervna zatedtia vojna botnišniea iz Nagy Kikindc. Vojaštvo je bilo v obeh botnišnieah, zasedto pa je tudi staro iti novo gimnazijsko postopje ter Narodni dom. Proti koncu teta t9)7 se je rezervna vojna bolnišnica preselita v turbinsko mesto Godroipo. Med vojno sta se obe botnišnici pogosto obračali na deželni odbor za denarno pomoč, gospodariti pa sta vsaka zase. Zasebna botnišica usmiljenih bratov tu javna ženska botnišniea novomeškega zdravstvenega okrožja (s 1)2 postetjami) sta ob prevratu fž)S ostati vsaka na svojem bregu Krke z vsemi skrbmi in težavami, ki so ju pestite že dottej.
Po t. decembru t S) t S, ko je bita ustanovtjena Kratjcvina Srbov, Hrvatov iti Stovcnccv, botništiica usmitjenih bratov ni mogta več živeti od
ToncUošnik OH VISOKLM JUHU LJU SPLOŠNI HOI.NIŠNR L V NOVLM MLSLU
Ldeni/nn'lv()dijženske'tn)liiišnin' med ohcma vojnama: primarij dr.
Ivankiostiša
Ugledni niinkolon in porodničar, po vsej Dolenjski priljubljeni zdravnik primarij rlr. Slavko Perko je bil od februarja I1.S6 do julija 1*^6! prvi
ravnatelj splošne bolnišniee v Novem mestu
KULTURA Rast 7-S/l'bM
S .U
prostovoljnih prispevkov; teta 192t je dobita pravico javnosti. Od ]4)4. teta datje jo je spet vodit primarij dr. tgnac Pavtič, ki je to delo v/.orno oprav)jat vse do svoje prerane smrti v tetu 1942. tmeta je štiri oddelke, a mato deta, saj se je okoti 1926 znova pojavtjato vprašanje gtede njenega nadatjnjega obstoja. Obnovtjeni interni oddetek je teta !91.S prevzel dr. Marjan Potenšck, zaupanje v botnišnico je spet začeto naraščati. V tetu )93S je imeta botnišnica I SO postetj iti je takrat zdravita 2..S49 botnikov, opravita 496 operacij in 420 rentgenskih pregtc-dov. Poteg sedemnajstih redovnih strežnikov je detato v tem času v njej še deset civitnib oseb.
Tudi ženska bolnišnica takoj po končani prvi svetovni vojni kadrovsko, prostorsko in organizacijsko tli napredovata; zaradi štabih gmotnih razmer je bita četo pred tem, da bi jo ukiniti, tmeta je osem oddetkov, a dotga teta žeto mato deta. Šcte potem, ko jo je t9.lt. teta prevzeta Dravska banovina, sc je začet njen strokovni in gospodarski razvoj. V tetu t9.1H je imeta npr. že t.34 postetj, oskrbovata je 2.6H3 botnikov, operacij pa je bito t.OOS. V zavodu je bit v tem tetu 30) porod (vseh porodov v okraju pa t.627 - večina žensk je rojevata še vedno doma, saj je bila babiška stužba sorazmerno dobro razvita). ža primarijem dr. Straškom so žensko botnišnico voditi primarij dr. tvan (iostiša, dr. Mitan Žiga Červinka, dr. Prane Lebinger in dr. Stavko Perko. Poteg štirinajstih usnntjcnk za botniškostrežbo je detato v bolnišnici še deset zaposlenih.
Že drugič v svojem obstoju sta se botnišnici teta t94t znašli v vrtincu nove svetovne vojne. Med itatijansko zasedbo Dotenjske je bita moška botnišnica v Kandiji dragocen podpornik osvoboditnega boja: skupina redovnih bratov — botničarjev in vse posvetno zdravniško osebje je nudito zdravstveno pomoč in zaščito hotnim ati ranjenim partizanom, ki so prišti v njihovo oskrbo. Tako pomoč so skrivaj nudili tudi izven bot-nišnicc. tz svojih zatog so pošitjali partizanom zdravita in različen mate-riat. S pomočjo zdravnikov in usmitjeniti bratov so se posrečiti štirje pobegi partizanov iz kandijske botnišnice. Tako kot je bit v moški botnišnici v prednji vrsti uporništva proti fašizmu med svobodi predanimi zdravniki prvi neustrašeni primarij dr. Pavtič, je tudi v ženski botnišnici njen šef dr. Stavko Perko sodetovat z aktivisti Osvobodilne fronte in pomaga! pri organiziranju pomoči partizanom.
tz novomeške botnišnice in iz Novega mesta je odšto k partizanom sedem zdravnikov, trije mediciuci in dva usmitjena brata. Dva zdravnika sta data živtjenje za svobodo: partizana dr. Mira Sajeta je ubil nemški tetatcc, ki je t4. septembra 1943 napade) transport, s katerim je novomeški zdravnik spremtjat ranjenca v botnišnico. Zdravnica dr. Vcruša Štotfa je umrta 3. oktobra )943 v ruševinah ženske botnišnice, ki so jo bombardirata nemška tetata, a je do konca ostata s svojinu pacientkami.
Po ztomu ttatijc v septembru 1943 je kandijska botnišnica za kratek čas postata partizanska divizijska botnišnica. Tretjega oktobra 1943 so nemški tctaici v ženski botnišnici ubili t6 nedotžnib žrtev, stavbo pa močno razrušiti, istega dne so kirurški oddetek iz Kandije preselili v Agtiičcv gradič v Srebrničah, medtem ko se je partizanska vojaška botnišnica iz Kandije presetila v Dotenjske Toptice že 14. septembra. Ob nemškem vdoru v Novo mesto je bito v Kandiji 2). oktobra 1943 še kakšnih trideset tažje ranjenih partizanov: iz botnišnice so jih rešiti tako, da so jih spuščati skozi kuhinjsko okno na spodnjo stran postopja in jih napotiti ob Krki navzgor v gozdiček Portoval.
[nintiošnik
OHVIS()KHM)U)KU,)U
SI'!()ŠN)]S(H.NtŠNIC)V
NOVtMMtlSTt!
4. oktt)hra 1444 so tuniški letalci Itiihmithartliraiijn/.eiisktlutlnišiiiee ubili 16 nedolžttilt žrtev. Na sliki: rltltmiettiebolttišttiet. I/ Intoarbiva
Dva dni po nemški zasedbi Novega tnesta sc je kirurški oddelek vrnil v Kandijo. Strokovno ga je že od smrti kirurga dr. Pavliča v maju 1942 vodil do konca vojne primarij dr. Prane Steinfelser, ki so ga Nemci 1941 izgnali iz (lelja. Zdravniška dela vzasilno obnovljeni ženski bolnišnici je od leta 1944 do konca vojne vodil dr. Jože Slapar.
Po nemški iti domobranski zasedbi Novega mesta je bila kandijska bolnišnica pod vse strožjim domobranskim nadzorstvom. V njej so uredili tudi poseben oddelek zn ranjene domobranec, tajnih stikov s partizansko saniteto posamezniki iz bolnišnice niso prekinili, pogoji za tako delo pa so bili zdaj veliko težji. Bolnišnica je vzdrževala tajne zveze tudi s (Svilno bolnišnico Osvobodilne fronte v Kanižarici, z bolniško postojanko dr. Draga Mušiča na Belem griču in v Prelogah pri Mokronogu ter z zasilno civilno bolnišnico v trebaniskem gradu, l ihe zveze so tekle tudi z. zdravniki v medvojnih ambulantnih zdravstvenih postajali na Dolenjskem.
Pol stoletja nenehnega dbnavljanja in novogradenj
Zmaga združenih zaveznikov nad nacifašizmom in osvoboditev Slovenije v maju I94S je čez noč naložila zdravstvu izredne naloge. V obnovo domovine so sc takoj z vso predanostjo in izredno požrtvovalnostjo vključili tudi zdravstveni delavci. Novomeški bolnišnici pri tem nista bili izjemi. Čakalo ju je ogromno delo in od samega začetka sta se morali lotevati nalog, na kakršne kdajkoli dotlej nihče ni niti pomislil.
Od ustanovitve bolnišnice v Kandiji je leta I94.S poteklo že dobro pol stoletje, odkar je ženska bolnišnica sprejela prve pacientke, pa je minilo tudi že .17 let. Tem odmaknjenim desetletjem, o katerih vedo prebivalci
Dolcnjskczclomalo, mnogi pa skoraj nič, sem namenil v teni zapisu
največ prostora. V njih se nam kažejo drobci socialnega, upravno-poli-tičnega, gospodarskega in kulturnega življenja v Novem mestu in v pokrajini v letih, ko so se rojevale pobude za ustanovitev in nato za zgraditev obeh bolnišnic. Posebej presenetljivi so številni socialni momenti ob nastajanju obeh bolnišnic, ki jima je ob izgradnji bolj ali manj ves čas botrovalo dejstvo, da so z njima hoteli tudi manj premožnim in siromašnim zagotoviti zdravstveno varstvo in pomoč.
kUllUKA
Hast7-K/!444
Sil
T<mc(;«šnik OKVISOKhMJUHH.t-Jt! S!'t.OŠNH. HOt.NIŠNIt:HV NOVI M MI.SII!
Prve hra/.dc v boju proti nevarni
tnlierknio/.i N takt)) po kotieani
drugi svetovni vojni na Dolenjskem /aoralpritnarijdr. IvoSmreenik. Hi!
je tudi prvi pobudnik za gradnjo
pljučnega t)dde!ka v katidiji it) do! goletni uspešen organi/attrrra/voja zdravstva v pokrajini
KUI.HIHA Rast 7-8/1994
Dogajanja po osvoboditvi so nam nekako btižja, hiti smo priče dogodkom in razvoju zdravstva na Doietijskem ter botnišniee v Novem mestu. O tem že kar precej vemo in dobro poznamo četo najnovejša dogajattja o nujni presetitvi botnišničnih objektov z. tevega na desni breg Krke v enoten sktop zavoda, ki z dograditvijo novega postopja za porodništvo, ginckotogijo in otorinotaringotogijo zaktjučuje svojt) izgradnjo v zaokrožen kompteks vseh botničnib oddetkov in stužb. Razvoj botnišniee v drugi potovici stotetnega jubiteja je bit v primerjavi s prvo potovico skokovit in izredno uspešen, saj nam je ustvaril ugteden, sposoben in predvsem potreben regijski zdravstveni stacionarni zavod.
Konec vojne je zateket botnišnici kadrovsko iti prostorsko osiroteti. Kmatu po osvoboditvi se je primarij dr. Stcinfetser vrni) v Cetje in v kan-dijski botnišnici sta detata samo zdravnika dr. Mitan Kirn in dr. [osip de Reggi. Detno obnovtjena ženska botnišnica je hita primerna te za hospi-tatizacijo hotnic, operacije so morali opravtjati v tnoški botnišnici. Oprema v obeh zavodih je bita izrabtjena, instrumentarij skrajno štab. Marsikaj je iz botnišnic med vojno odšto v partizansko saniteto, to in ono je bito uničeno, detno tudi izropano. V kandijski botnišnici je man]-kato botničarjev in strežnikov, saj je bito v njej vedno manj usmitjenib bratov. Breme obnove in obsežnega deta se je zrušito na ramena mato-števitnib strokovnih detavcev. Moško botnišnico je najprej vodit detegat ministrstva za ljudsko zdravstvo Franc Frece, t. januarja t946 pa jo je prevzeta država. V oktobru t947 so obe botnišnici združiti v Sptošno botnišnico Novo mesto. V Kandiji so vzpostavili interni oddetek z der-matotoško-venerotoškim odsekom, infekcijski in ptjučni oddetek, v stavbi ženske botnišniee pa so uredili kirurški in ginekotoško--porodniški oddetek. Botnišnica, ki je z novim imenom začeta detati t. januarja 1948, je imeta tudi samostojno tekamo in prosekturo.
Oktobra 1945 se je vrnit v žensko hotnico dr. Stavko Perko, ki je po 8. maju )945 vodit Civitno botnišnico Osvoboditne fronte v Kanižarici. Okrajni tpidski odbor ga je 9. februarja t956 imenovat za ravnatetja Sptošne botnišniee, dottej pa je bita od t. januarja )948 upravnica bot-nišnice Danica Modic. Na kirurški oddetek je t946 prišet primarij dr. Zvone Šušteršič iz tjubtjanske kirurške ktinike: krepko se je totil reorganizacije zavoda. Novoustanovtjeni interni oddetek je v aprilu t946 prevzeta dr. (liriki Masetj; tam je dobit 20 postelj za najtežje tuberkulozne botnikc tudi primarij dr. tvo Smrečnik. Že t947 je stekta gradnja ptjuč-nega oddetka, ki so ga nastonili na grad Kamen, deta pa so se žat vtekta kar sedem tet. Sto postetj na novem oddetku so t954 takoj zasedti bolniki. Krajši čas je deta! na kirurškem oddetku tudi dr. Martin Kotenc, v začetku novembra t948 pa je prišet v botnišnico speciatist kirurg dr. Oton Bajc in prevzet vodstvo kirurškega oddetka.
V botnišnici, ki je imeta takrat 284 postetj, je bito teta t948 zaposte-nih 112 tjudi, od tega 4t medicinskih kadrov. V tem tetu je botnišnica, ki je imeta te pet zdravnikov in eno farmacevtko, sprejeta 5.615 pacientov in 2.066 "enodncvnikov<< (botnikov, ki so jih zaradi pomanjkanja prostora zadržati na oddetkih samo en dan), oskrbnih dni pa je imeta 64.250. Leto dni kasneje je botnišnica imeta že 7.462 botnikov, 2.106 .cnodnevnikov« in 8t.t52 oskrbnih dni. Brez sindikalne organizacije, ki je učinkovito pomagata strokovnemu vodstvu in upravi zavoda, v prvih povojnih tetih zavod ne bi zmoget vsega deta. Bita je vptetena v najraztičnejše vzgojne in detovne natoge, akcije ter prostovotjna deta, brez katerih si sptoh ni bito mogoče mistiti rednega poteka vedno botj
[«[)(.' (ioŠHlk
OKV)SOKKM)U[UEE)U SPLOŠNE BOt.NtŠNICE V NOVEM MESTU
V](.til)IS!7()- l972s<)donr;nlili Bolniške t))i[<L'kt^drum'f.t7C.Pon^'d"')
prizidek Bolnišniec k delu, kisoma odi!rlivlettil76S.I/ arl)iva Splošne bolnišniee
KULTUKA Kast 7-S/I194
SIS
naraščajočega deta.
Kot rdeča nit se skozi zgodovino bolnišnice zadnjega pot stotetja vle-čejo obnovitvena in gradbena deta. f.otiti so se jih morali kmatn po kon-čani vojni, najprej v stavbi internega oddetka. Infekcijski oddelek so teta 1954 presetiti iz vrttie hišiee v tevo krito pritličja gtavne stavbe na dcstiem bregti. Tani so v teto 1957 zamenjati dotrajane strope, preuredili botniške sobe iz ]()-postetjniti v 4- do 8-posteljne, tiredili sanitarije in razne pomožne prostore. Prastaro kuhinjo in pratnieo na desnem bregu so 1956. teta zamenjali z novogradnjo, dve teti pozneje pa v starem konventu uredili bolnišnično lekarno, ki je bila prej v zasebni hiši na levem bregu Krke. Zavod si je v letu 1957 uredi tudi postajo za transfuzijo. Okrajni in mestni odbor Rdečega križa sta pri tem mulila izredno pomoč.
Leta 1958 so odprli biokemični laboratorij in združili laboratorijsko službo zavoda. V letu 1958 so obnovili prostore v mansardnih sobah za dermatološki oddelek, ki je dobil 46 postelj. Nadzidali so pralnico oz. kuhinjo za samske sobe delavcev, nakar je bolnišnica v 45 letih prigospodarila 166 stanovanj in nudila mnogim svojim delavcem ugodna stanovanjska posojila. V letu 1959 so zgradili oddelek za medicinsko rehabilitacijo ter uredili otroški oddelek s 40 ležišči na internem oddelku. Leta 1961 so združili rentgensko službo in na kirurgiji organizirali rent-genološki oddelek. V tem letu so v mestu zgradili tudi svoj prvi blok z devetimi stanovanji. Spomladi [962 so odprli prizidek h kirurškemu oddelku, pridobiti 16 postelj in ambulantne prostore za kirurški mr ginekološko-porodniški oddelek, ki sta dotlej delala v nemogoči stiski. Skromen materinski dom ob tetn oddelku so leta 1965 zaprli, ker ni bi) več potreben.
Od vsega začetka ic bilo po vojni zlasti strokovnim delavcem v zavodu jasno, rta je treba odpraviti nevzdržno razdvojenost bolnišnice, ki je imela objekte na levem in desnem bregu Krke. Podvojenost vseh služb je vedno bolj ovirala strokovno delo, večala pa finančne stroške. Čedalje bolj je začelo primanjkovati prostora, število sprejetih bolnikov na skoraj vse oddelke pa je skokovito naraščalo. Tako je imel zavod v letu 1960 med 562 ležišči kar 145 zasilnih postelj, kar je potrjevalo obupno stisko. Postelje na ginekološkem oddelku so bile zasedene celo do 120-odstotno, na internem in kirurškem oddelku pa vedno 100-od-stotno. Zato se je bolnišnica že 1958. leta lotila priprav za gradnjo
novih bolnišničnih objektov. Dcia so stekla leta 1961, razdelili so jih na
tri faze ali gradbene etape.
i'rim;ui]dr. tčhksKosvvjvMitvtuljj interne};:) oddelka t)tl Irt:) 19.51 do invalidske upokojitve v letu 1972: ponje};ovi/as]n};isos))re)n*eelitve nimi deli /nattto izboljšali utesnjeni oddelek, kije liiltttdi prvi dontitio kemičnega laboratorija, otroškega in derntatološkegaorldelkavboi nišniei
Profesor dr. Oton Maje, speeialist kirurg, je začel delati v novomeški bolnišnieiobkonettleta)94S, kttje prevzel vodstvo kirurškega odrleika. 1'rvegajulija 1961 je postat ravnatelj in zatem direktor Splošne bolnišni ee, v kateri ie bil pobudnik njene izgradnje, moderniz.aeije in vzgoje novih kadrov za razvoj zavoda. Dolgih IS let je opravljal naporne in odHovttrnettaloge v osrednje))) pokrajinskem stacionarnem z.dravstve-neut zavodu ter odločilno prispevni za njegov vsestranski ttspešni razvoj
S .16
Kaj vse sc je dogajate z. gradnjo regijske bolnišnice oz. njenega prvega dela, je podrobno opisata Vilma Mirkovič v letošnji jtilijski številki revije Rast. Vselitev kirurškega in otroškega oddelka v novo poslopje v letu 1965 ob 600-letnici Novega mesta je bila pomembna in velika delovna zmaga zdravstvenih delavcev bttlnišnice, Novega mesta, občine, okraja in socialnega zavarovanja delavcev. Prvi je imel zdaj 118 postelj, drugi pa 65. V letu 1967 st) iz obnovljenih prostorov kirurškega oddelka uredili sobe za otorinolaringološki oddelek s 40 posteljami. — Nepričakovano se je v letu 1968 ponudila priložnost, da so lahko leta 1970 nadaljevali predvidena dela druge faze izgradnje bolnišnice, v jeseni 1972 pa so se v nove prostore začeli vseljevati oddelki. Dermatološko-venerolo-
ški oddelek je dobit 40 postelj, novi okulistični oddelek 15 postelj in
lastno operacijsko sobo, v tretjem nadstropju pa je imel novoustanovljeni nevropsihiatrični oddelek 15 postelj. Prostore so dobile tudi sodobno urejene ambulante, postaja za transfuzijo krvi in oddelek za patomorfologijo. Kirurški oddelek se je po selitvah povečal na 172 ter interni na 120 postelj.
Ob stoletnici bolnišnice še ni uresničen načrt o izgradnji tretje faze, ki bo zaokrožila skoraj petdeset let trajajoča obnovitvena in gradbena dela za dokončno podobo zavoda, čire za združitev vseh oddelkov regijske bolnišnice na enem prostoru, s.ti sedanja dislokacija vedno bolj ovira redno delo oddelkov (prevozi pacientov, hrane, perila, opravljanje anc-steziološke službe, specialističnih pregledov itd.). V nadomestni gradnji, ki traja že tri leta, naj bi v pritličju uredili sprejemne in specialistične ambulante, v prvem nadstropju centralni operacijski iti porodniški blok drugo nadstropje je predvideno za porodnišnico in tretje za ginekologijo ter ORL oddelek. V kleti bodo energetske povezave in centralna sterilizacija, dcsitifekcija postelj ter centralna plinska postaja. Po zadnjih napovedih nai bi gradbena dela končali v aprilu 1995, preselitev pa izpeljali konec leta 1995, saj za novo opremo še vedno manjka 1,5 milijona mark.
Konec krnskega leta je delalo v bolnišnici S 14 delavcev (od tega 79 za določen čas in II pripravnikov). Med njimi je bilo 9! zdravnikov 9 delavcev z visoko, l()H z višjo in 104 s srednjo izobrazbo oz. skupaj 5 12 zdravstvenih delavcev in 102 druga delavca izven zdravstva, v tehničnih enotah in upravi. Zavod je lani hospitalizira) 19.721 bolnikov in imel 169.994 oskrbnih dni. Poprečna ležalna doba je znašala H,62 dni. V speciakstično-ambulantni dejavnosti je bilo v bolnišnici 119.H()5 preglc dov (od teh 78.540 prvih). Na dializi so opravili 9.005 hemodializ ali dobrih sedem odstotkov več, kot so predvidevali, bolnišnica je imela 551 postelj, od katerih jih Zavod za zdravstveno zavarovanje priznava samo 542.
bolnišnico so po primariju dr. Slavku Perku vodili prof. dr. Oton baje (15 let), primarij dr. Milan Adamčič, dr. Tone Starc, dipl. ekonomist Janez bajuk in po septembru 199! spet sedanji direktor dr. Tone Starc Njihov delež in vloga pionirjev v razvoju novomeške bolnišnice, kot so bili primariji prof. dr. Oton baje, dr. betiks Kosec, dr. Slavko Perko, dr Ivo Smrečnik, dr. Alojz, boh, dr. Milan Adamčič, predstojniki oddelkov dr. Tone Šavelj, dr. Ivo Obrez, dr. Ljubo Kretič, dr. Leopold Moreta dr Nada Cimerman, dr. Milena Hadl, dr. Zlatko Marin, dr. Vesna Moreta dr. Ivan Debeljuh, dr. Jan Struhar, mr. Marta Slapar, pomočnik direktorja Jože Peko)], vodje tehničnih služb in številnih drugih zaslužnih delavcev Splošne bolnišnice bo podrobneje predstavljena v knjigi Prvih
[i)]K'(ioštiik
()HVIS()K)MH!)H!IIU
S]'K)ŠN!'B()!.N]ŠNICIV
NOVHMMt.SHI
i'o tnlt letih pladnje sovjasetti 1444 stekla /.tkilnm.t/tj.trskj Jektn.) .itnvitlolettjskiporodništtiei.Mo/ad-ttlihtloKovoriltn.tihivsaKrndluna dela dokoiteali v aprilu I44.S, do koma leta IW.S pa i/pclialiturli preselitev.lotoi/.tlrttkalinrlieDranaš
KHI.IHHA Itast 7 S/1444
sto tet novomeške bolnišnice. Deto ho izšlo v aprilu 1995 pred svetov-nitn etnevom zdravja v okvirtt počastitev visokega jubileja zavoda.
Po sto letih obstoja iti dela opravlja datiesS]iloštia bolnišnica Novo mesto vso hospitalno dejavnost, razeti psihiatrične, čeprav i/vršuje tievrološki oddelek že od svoje ttstanovitve dalje tttdi precejšen del aktitne psihiatrične kazttistike. Na ravni amhtilantnega dela boltiištiica ne opravila miklearnih preiskav, skrbi pa /a vse rlrttge, tttdi subspecia-listične dejavtiosti z ustreztiimi specialisti. Boltiištiica sodeluje v šotanjti sredtijih medicinskih sester od začetka te šole v Novem mestu, zanemarila pa ni tttdi znanstvcno-raziskovahicga dela.
Oh stoletnici obstoja doživlja novomeška bolnišnica tttdi visoko priznanje ljubljanske medicinske fakultete. Njena katedra za kirurgijo ji je v novembru 1994 poslala odločitev dekanskega kolegija fakultete, v katerem je le ta v celoti sprejel predlog katedre za kirurgijo o izvajanju dela potika kirurgije v novomeški Splošni bolnišnici. V njej bo potekal praktikum iz. kirurgije za študente II. in 12. semestra, kar bo zlasti ugodno za dolenjske študente. Pridobitev statusa učne bolnišnice je pomembno strokovno priznanje jnhilantki, saj bodo na ta način tudi njeni zdravniki imeli odprto pot za pridobitev akademskih naslovov. Ko medicinska fakulteta s takim sklepom priznava strokovnost dela v Splošni bolnišnici Novo mesto, ji hkrati nalaga tudi veliko dodatnih obveznosti, ki bo spodbujala nadaljnjo kakovost v razvijanju stroke na Dolenjskem. Prve študente na kirurški praktikum pričakujejo v Novem mestu v poletnem semestru, ki se bo začel I I. februarja 1995. Študentsko prakso opravljajo študentje medicine medtem tudi že na internem oddelku Splošne bolnišnice.
Žc od ustanovitve pred sto leti, zlasti pa z razvojem po prvi iti še bolj po drugi svetovni vojni, predstavlja Splošna boltiištiica Novo mesto vpeljano regijsko bolnišnico z dobrini slovesom in z vsemi potrebnimi spremljajočimi dejavnostmi. Po dograditvi nadomestne regijske porodnišnice, ki ob stoletnici zavoda žal še vedno domuje v stavbi, zgrajeni leta I90H, bo še jasneje, da je bolnišnica v Novem mestn že vseh sto let regijska, lepše in pravilneje povedano pa deželna bolnišnica dolenjske pokrajine.

Marta FiHi
Simon (in.'H"rči<^; reprodukcij;) m/
Hicdnicc
kUllUKA Rnst 7-S/tW4
.SIS
OB 150-LETNICI ROJSTVA SIMONA GREGORČIČA
Če razmištjam, kako je pesnik Simon Gregorčič s svojimi mistimi in besedami še zmeraj prisoten med našimi ijudmi, kako so jim njegovi verzi uteha v težavah in iuč vodnica v trenutkih matodušja, kako se še danes zatekajo k njemu kakor k dobremu totažniku, komaj tahko verjamem, da mineva tetos ISO tet od njegovega rojstva. Njegovo živtjenje, ki ga je prezgodaj pretrgata usoda, se je začeto na Vršnem teta 1844 in je ugasnito v Gorici teta 1906. Rekta sem prezgodaj, kajti v pesnikovi duši je žuboret neUgastjiv vir poezije, ki ga noben vihar ni moget pogasiti, in iz njega bi se bito tnorato iztiti še vetiko dobrih, ohrabrujočih besed in misti, pesmi. Vendar te Bog odtoča, kdaj je postanstvo nekoga izpotnjcno, in pri tem niso pomembna teta živtjenja, bistveni sta njihova potnost, njihovo bogastvo, tn Simon Gregorčič je prav gotovo v šestih desettetjih svojega bivanja izpohiit svoje postanstvo, za kar je dokaz dejstvo, da njegova pesniška podoba živi v srcu stovenskega, in še posebej totminskega čtoveka.
Ni moj namen, da bi strokovno ocenjevata Gregorčičeve pesmi, kajti o njem je bito mnogo napisanega, zato bi bito moje pisanje te ponavtja-nje besed, ocen in misti tjudi, ki so za to pokticani. Obisk njegove rojstne hiše in groba ter tetošnja obtetnica njegovega rojstva pa so v meni vzbuditi žetjo, še več, potrebo, da sem vnovič vzeta v roke njegova deta in se pogtobita vanje, tn prav o vzgibih, ki so jih v meni zbudita, bi rada turazmištjata.
Morda sem Gregorčiča največ brata v tetih doraščanja. Takrat so njegove pesmi igrate posebno vtogo med primorskimi tjudnii, ki so v njih brati opis tastne usode, z njimi izražati tastno stisko, z njimi hrepeneti v botjše, jasnejše dni. Biti so časi tuje nadvtade nad tem obrobnim koščkom stovenske zemtje, časi zatiranja, časi načrtovanega ubijanja narodne zavesti v srcih tjudi in stovenske pesmi in besede na njihovih ustih.
Med tjudstvom je ttet ptamen odpora, ki ga rodi vsako nasitje. V tistem času je bita beseda Simona Gregorčiča, pesnika iz Vršna, sveta, spoštovana, iskana in nenehno prisotna v mistih in srcu našega čtoveka. Kobariški dekan Jekše je že takoj po izidu Poezij sporočit pesniku: "... kadar ho vaše delo v drugo trska no, poskrbite za man/ši iormat tako, da ga lahko vsak, ko gre na sprehod, v mavho dene, ker vaše pesmi bodo .Slovence povsod sprem/gde.« Preroške besede, ki so postate resnica in živete iz teta v teto.
Seveda so tjudje takrat brati, osvajali in ponavtjati predvsem Gregorčičeve domotjubne pesmi, ki so bite sicer vezane na narodno-potitične dogodke njegovega časa, bite pa so tudi podoba kasnejših dni.
Kda/ srečno mo/e bo domov/e?
Rešitve n/emu /e še m?... JVa sveti večer)
Pridi, zvezda naša, pridi,
Jasne v nas upri očg Na/ mo/ dom te zopet vidi,
Zlata zvezda srečnih dni/ fNaša zvezda)
Marta t illi OH I SOTTTNK.t ROJSTVA SIMONA (iRHOORČIČA
KULTURA Rast 7-S/I4V4
... Oj mar/ moja domovina,
Ljubezen moja r/ eJ/na,
Ti moja skrb /n bo/eč/na,
Bog čuvaj dobror/j/v/ te,
Bogž/vi te, Bogž/v/ feb< jDomovimj
Te besede so tesno povezane tudi z mojo mtadostjo. To so misti, ki so bite v meni in v vseh nas zmeraj prisotne, de) naše botečine, naše tjube-zni, naše vere in upanja v drugačne dni. Kdo bi vede), kokkokrat so bite prebrane ob top)i luči kmečkih izb, ko je utrujen pogted očetov in mater, dedov in babic, proseče strme) v bogkov kot iskaje totažbe in moči. Mistim, da ni bito primorske hiše, posebno tohninske ne, ki ne bi hranita vsaj enega izvoda Poezij Simona Gregorčiča. Bite so de) vsake domačije, kakor ljudje, ki so v njej bivati, kakor dobrotni ogenj v ognjišču, kakor tuč, kakor kruh na javorovi mizi.
Ne bi bito prav, če bi pozabita na čustva, ki jih je v srcih naših tjudi vzbudita in ohranjata večno živa pretepa pesnitev, ki jo je pesnik napisat naši Soči. tz nje diha gtoboka navezanost na to reko, radost ob njeni neprimertjivi tepoti in botest ob njeni trpki usodi, ki jo je pesnik v duhu zastuti) in napovedat. Zamiset za to pesnitev sega v zgodnjo pesnikovo dobo, povezana je nekako s ciklusom vojaško-domotjubnih pesmi, napisana pa je bita okoti 1880. teta. Najizvirnejši komentar k njej je dat Gregorčič sam teta 1902 v pismu tvanu Vrhovniku: "Zatjubtjen sem v našo Sočo!« S temi skopimi besedami je povedat vse. tste besede je kdo ve kokkokrat izreket vsakdo izmed nas, ki živimo tu ob njenih bregovih in je za nas simbot neugastjivega živtjenja, tepote, radosti in trptjenja, ki pride in gre, kakor gre voda, večno živa, ncustavtjiva.
Nič ni čudnega, če so ti in podobni Gregorčičevi verzi pognati korenine v srcih naših tjudi, če so se tam razraščati in bohotiti v dneh zatiranja in trptjenja, v vojnah in preganjanju, po zaponk in po taboriščih. Močno hrepenenje, ki je jemato pokoj pesnikovi duši in ga je kot neu-stavtjiva sita gnato domov na sončne pašnike, med potoke studene in trate ptaninske (Pastir), je bito tudi hrepenenje premnogih naših !)udi, tako ali drugače odtrganih od doma in od rodne zemtje.
Tak je bit torej pesnik, povezan z mojimi mtadimi teti, taka njegova poezija. Danes ga doživtjam tudi na drugačen način, v njegovih besedah in mistih pa odkrivam še druga čustva, ki jih mogoče takrat nisem tako zavestno začutita. Kritiki, ki so se ukvarjati in se še ukvarjajo z Gregorčičevo poezijo, so sogtasnega mnenja, da je bil pesniku pri njegovem literarnem detu vzor in avtoriteta Josip Stritar. Napisati so, da je nanj vptivato Stritarjevo svetobotje, ki trdi, da je med tistim, kar čtovek žeti in hoče doseči, in med stvarnostjo živtjenja nepremosttjiv prepad, ki ga nikomur ni dano prestopiti. Iz te zavesti naj bi izvirata pesnikova notranja razdvojenost in nemir, ki mu ni dat pokoja. Od tod so ktiti verzi, katere je sprva, kot duhovnik, skrivat pred svetom ter učit ptemenitosti in vere ter upanja v dobro. Kasneje so njegove pesmi postate pristnejše izpovedi, ker je spoznat, da mora gtasno povedati, kar je v njem, ter s tem morda opozarjati na vse stabo, ki sta ga potna svet in živtjenje.
Seveda so Gregorčičeve poezije natetete na hud odpor pri stanovskih tovariših. Obsojati so jih v prepričanju, da bi mora) duhovnik v sebi zatajevati taka čustva, take misti, če že dopusti, da se v njem sptoh porodijo. Pesnik tega ni zmoget in, ko so biti pritiski te prehudi, se je zaprt vase, tudi v motk. Samo sebi je potožit:
M;trt:ililli ()H!SI! ) l iN!C! ROJSTVA StMONAt.RK.OItLltA
/Ve rož//;), Aor st-/?! rož//
/irczčufn/ni, rrt/u)! več //udem;
Aar p/ečem se;;! u.dož/7,
ro nosi/ bodem večno nem....« /N'e rožim/
! <)!!<: (Hnuotnot.copnrdiictni^li,
nsti.urcprodukuj.M/ktijimS.iporn
ro:!.(.'opardi
KULTURA
!tnst7 M/t^V4
S40
Ko sem )etos 7. vedno večjim 7animanjem prebirala drugo za drugo Gregorčičeve Poezije in se poglabljala vanje, sem skušala globlje doumeti pesnikovo duševno stanje in pri tem sem si pomagala z vzgibi mojega srca, ki je tu pa tam zazvenelo v popolnem sozvočju z njegovim. Podzavestno so mi vstajali v spominu verzi nekega drugega velikega pesnika, ki mi je bit vseskozi tako blizu, da setn se vračala k njemu spet in spet, da sem mislila in čutila z njim. Giacomo Leopardi, eden izmed velikanov italijanske poezije, za katerega bi tudi mogla reči, da je bil pesnik moje mladosti, kajti moja mlada leta so potekala razpeta med dvema bregovoma: na prvem dom s strogo narodnostno vzgojo, z vcepljanjem ljubezni do vsega, kar je bilo slovensko, do domovine, ki je takrat za nas doraščajoče bila le svetel sen, do jezika materinega, zatiranega, prepovedanega in ponižanega. Na drugem bregu šolanje v tujem jeziku, ki mi je vendarle odprlo vrata v drugačen svet, v svet klasike, in me vodilo k spoznavanju velikanov duha vseh časov. Morda sem po naravi nagnjena k temnejšemu videnju sveta in stvari, morda je v meni neka težnja k malodušju, neko pomanjkanje poguma v trenutkih, ko se je treba spoprijeti s trpkimi resnicami življenja, morda! Gotovo pa je to bilo takrat, v mladih letih, še močnejše v meni, saj je mladost že sama po sebi "temna zarja«. In tako sem v Leopardiju našla sebi sorodnega duha. Leto dni sem ga proučevala, poznala sem vse njegovo mlado življenje, njegove misli, njegove stiske in razočaranja. In potem sem ga prevajala v naš jezik brez posebnih težav, kajti bil mi je neverjetno blizu. Skratka, celo vrsto let sem živela v nekakšni duhovni povezavi s tem pesnikom, potem pa me je življenje zapeljalo na druga pota in me zasulo s skrbmi, ki so mojim mislim jemale svobodo gibanja, uklepajoč jih v spone materialnih težav.
Ne vem, morda je to le moj osebni občutek, ki ne temelji na znanstveno dognanih dejstvih, vendar sem zdaj, ob prebiranju Gregorčičevih poezij, začutila neverjetno sorodnost med obema pesnikoma, med Gregorčičem in Leopardijem. Ponavljam, morda ta občutek izvira iz dveh nagnenj, ki sta se vsako po svoje dotaknila moje duše in vplivala nanjo. Vendar pa podobnost med obema velikima pesnikoma nesporno v nekem smislu je!
Gregorčič, kmečki sin, z močnim hrepenenjem po študiju, a brez vsakih gmotnih sredstev, odtrgan od svojega sveta, ob neutolažljivem domotožju po gorah, po pašnikih, po slapu grmečem in letih otroštva:
... Mr/e mi v /eč/ srce vbogo,
Brezcvernagmemim/adosf,...« (7//crcga priča fožba/
Leopardi, rojen v plemiški družini, zaprt med stene bogate domačije, z edino možnostjo študiranja v bogati očetovi knjižnici in s prekipevajočim hrepenenjem po širših obzorjih, po nepoznanem svetu:
5meba in zabave, feb mi/ib drugo v nežnib /er in rebe, Ari m/at/osn si sorodna, //ubezen, rrpAa že//a srarib dni, ni meni mar, ne vem zaAtn/; pred n/um zda/ ce/o bežim
v da//avo...
V ro/srnem Ara/u samofar in sAoro fu/,
preživ//am.svo/ib dni pom/ad.«
f(7sam//cm vrabec/
M;)rtnlilli OHISO-HINKIKOJSIVA SIMONA (.ItUCOKČIČA
KUlimtA K.tst 7 -M/1444
Oba pesnika, Leopardi in Gregorčič, sta bita stabega zdrav Prvi ce)o pohabijcn in krhek, drugi dovzeten za vsako tetesno štab ,. Pri obeh je zdravstveno stanje igrato odločitno vtogo in usmerjato njune misti in žeije in hrepenenja.
Oba sta hrepeneta tudi po tjubezni, sanjah vsake ndade duše, oba zaman. Prvi ni ime) sreče morda zaradi svoje fizične nenormatnosti in je mora) zatreti v sebi, ce)o pokopati, vsak novo porojeni up.
"... Ko zdaj na trste čase prem/š//u/em,
občut/e trpko /n brezupno srce m; st/ska,
nesrečo svo/o zopet ob/oku/em....« /S//vt/t/
Drugi je zaradi svojega duhovniškega stanu mora) skrivati v sebi č)o-veško normalen utrip svojega srca.
"... Zgab/;en /e, ob, zgub//en mo/ ra/,
Ne smem, ne morem van/ naza/,
Zak/enena so vrata,
Proč, proč /e doba z/afa..« /Pog/ed v nedo/žno oko/
)n zaradi teh neuresničenih žetja, prepovedanih hrepenenj, mrtvorojenih sanj se je v srcih obeh pesnikov počasi oblikovat nekakšen negativen odnos do sveta, do živtjenja, tekočega po strogo dotočenih zakonih in do največkrat krute, predvsem pa krivične usode. Oba sta objokovata tastno usodo, nemočna, da bi mog)a zatajiti v sebi brezupje in nevero.
"... Ka/ to /e trst; svet? /n to vese//e,
//ubezen, de/o, dož;ver/a, k/ tobko o npb sva govorda/
/n to usoda /e //ud/?..
Se sprašuje Leopardi v pesmi Sitviji.
!n Simoti Gregorčič:
"... Ne s/ur/š, da evef/e, na stezo nasf/ano,
Le frn/e zakr/va, da zvene f/ rano?.« /Ztv//en/e n/ prazntk/
)n vendar sanjata oba, mis)i jima bežijo nazaj, upi se kakor drobne tučke prižigajo nekje na obzorju.
"Sen san/a srce mo/e z/af;
Odprro /e nebo,
/n ven se vs/p//e zbor krt/a t,
brce, /e san/a/ ven m ven,
Osen, nevn/č/se/ d pač/ /zg/m set! kot sen,
Pa de/ — vresn/č/ se.« /Sveta odk/efev/
/t! Leopard/ v pestu/ Lun/;
»... Pa vendar, drag m/ /e spom/n /n rad premrš//am
dneve svo/e ža/ost/. Kako pr//efen /e
sred m/ad/b dn/, takrat ko up/ zro na da//ne ceste,
prefek/osf pa /e f/k za nam/,
spom/n na r/sto, česar zda/ več n/,
čeprav /e ža/osfno bt/o /n ža/ost /e še vedno ž/va.«
M.trtatilli
OH ].5()-l.HI NK I ItOJSI VA SIMONA (itOKiOKČIČA
KUt.tmtA Knst 7-H/)^94
Pa se sanje umaknejo in duša se sooči s stvarnostjo:
"... Tla sirota osame/a
77 nesrečno si srce;
Za-fe nima zem//a ce/a
Brata ne in ne sestre....« /Srce sirota/
«  Za mano nre sdnčtte sreče,
Preti mano groza remni/t tim,
/črog mene stene večne /eče, —
Pa na/ spomin me vese/7? i
Mr/e mi v /eči srce vBogo,
Brezcvetna gine mi m/at/dsf,...
Pač mnogo vze/i ste mi, mnogo,
/čo z/.ito vze/i ste prostost.... /7//efega ptiča n^žBa/
M... 7*et/a/ oB/eBe/ sem še m/at/
OB/eBo ža/no to,
Na groBe vzorov, san/ in nat/
So/ze mi ztia/ reito.« /Mo/ črni p/ašč/
Tako toži Simon Gregorčič in v stiski, ki ga spremtja skozi teta,
ugteda nenadoma vizijo svoje smrti in nanjo misti skoraj s hrepenenjem:
M... O/, B ra f/e, Bo se to zgot/7,
Pet/a/ Bončana pot Bo ntd/a in Bonec Bo težav in Bo/a,
Pet/a/ pot/Bne za vseBtiar Srca mi in sveta viBari« /Oi/Bi/
Skoraj enake misli se porajajo Leopardiju:
«... 4 sprašu/em se ta čas,
Bo/iBo mi še na svetu /e živeti in na f/a se mečem, vpi/em in Besnim. O/ grozni t/nevi v taBo miat/iB /efiB/. /Na prazniB zvečeri
"... Pa/ /e to živ//en/e,
Ba/ ti vzt/iBi, to frp//en/e,
Ba/ /e smrt, to večno izguBi/an/e oB/iBe, to izgin/an/e s sveta, ta Beg pret/ t/ružBo,
Bi nam t/raga /e Bi/a?
"STort/a, če Bi perofi ime/,
t/a mogei Bi v oBiaBe poiefefr
in poet/ine zvezt/e tam prešteti,
a/i Bot grom Bežati z /arma v /arem,
srečne/si Bi/ Bi, mo/a mi/a čretia,
srečne/si Bi/ Bi, čista /una..<< /Nočna pesem/
*Zt/a/ Boš za zmera/ zaspa/o
ti mo/e frut/no srce. Ni več prevare zat/n/e,
Bo mis/i/ sem, t/a večno Bom žive/. Zt/a/ ni /e več. /az čutim, ne up, še že//a po prevarah //uBiB /e v meni ugasni/a.
Za vse/e/ se umiri.
Dovo// si trepefa/o.....« /Samemu seBi/
KUl ItIKA Kast 7 S/1994
Oba pesnika, ki ju je sicer točito po) stotetja in sta živeta v popotnoma različnih razmerah in v drugačnem okotju, sta torej nosita v sebi podobni botečini, rojeni iz močnega, ncpremagtjivcga hrepenenja po svobodi, nikoti doseženi, po notranjem duševnem pokoju, po umiritvi, ki nobenemu od njiju ni bita dana.
tn iz trpkosti teh občutij je v njiju rase) odpor, ki ga nista mogta in ne hoteta zatajiti. Oba sta iztita v verze tesnobo, ki sta jo nosita v sebi, in še enkrat sta jasno povedata, kako krivična je usoda, pa se ji vktjub temu nima smista upirati. Oba sta zato ktonila in se ji podredila. Prav ta vdanost pa je temetj njunega svetovnega nazora — pesimizma. Gregorčič je zavestno in prepričano priznat:
"... Za srečo nisem ro/en,
usodo svo/o vem m znam, fo znam, Ja sem obso/en čuf/t/bo/ečmesam/« /Nc tožim)
Zato pa: ".... Začefmk mo/, ki si me ustvari/,
Duba si iskro mi razžari/,
V o k/ep prsteni /o zapr/, —	*
Zaka/? Veš rt/ —
Za novo srvar mo/ prab porabiš, —
Za kako? Jaz ne vem,
7Y sam si gospodar/ eno fe prosit/ smem;
/z praba vzgo/t fi cverico,
Podari /ogu pčvko-pftčo,
/čarerokob ustvari stvar,-Ačedrir bi pa ko /az na sveti /me/ čufiri in trpet/,
Me/ dvomi, zmotami viseti—
Č/oveka — ustvariti nikar/« /Č/oveka tttkar)
tn prav podobne so mišk in besede Giacoma Lcopardija:
«... O/ narava, o/ narava,
/e zaka/ ne daš,
kar pre/ ob//ub/f znaš? Zaka/ tako otroke svo/cgo//aiaš?<< /bt/vt/t')
«... Grenkosf in fuga sta živ//en/e
in izven tega nič/.
P/udem /e usoda /e smrt nameni/a.« /batnemu sebi)
"... Če /e nesreča to, da se rodimo,
/e zaka/živimo?... /Nočna pesem)
Pesnika se nista poznata, nikoti se nista srečata. Živeta sta vsak v svojem času, v drugačnih okotjili in drugačnih razmerah. V sebi pa sta nosita isti nemir, enake) hrepenenje, oba razočarana, oba žatostna. Ponavtjam, primerjava, ki sem jo prikazata, je sad mojega doživtjanja obeh pesnikov in njunih misti ter čustev. Porodita se mi je ob ponovnem prebiranju Gregorčičevega opusa, ki je v meni obudilo spomin na pesnika Leopardija. Pobrskata sem po njegovih detih in začeta primerjati med seboj podobne misti.
Marni t illi OIS I SO-! ! ! N!U ROJSTVA SIMONA t.RM.OROIČA
KUIIUHA Kast 7-S/1994
V tem svojem razmišljanju se nisem pohtižje dotaknita domoljubnih in poučnih ter priložnostnih poezij Simona Gregorčiča. O njih hi se dalo razmišljati in pisati na dolgo, vendar to ni hi) moj namen. V tem trenutku sta me predvsem prevzeli njegova žalost in bolečina, družici njegovih samotnih ur. In bolezni, ki ubijajo duha, iz katerih pa se je vsakokrat vendarle znal dvigniti in ustvarjati. Sam je v pismu prijateljici Marici Bartolovi (14. 10. 1902) napisal:
M... bo/ezen v /us/ /c pač m/zcr//a. Men/ pa .sc zJ/ fpr/vaJJ set?) .sej, Ja
brez n/e h; mn ž/vef ne moge/. OJ n/e /zv/ra/o pesnu mo/c.«
Bolezen je pretrgala njegovo življenjsko pot in svetlo nit njegovega ustvarjanja neke otožne jeseni, leta 1906, ko je bil star šele 62 let.
Letos torej poteka 1.50 let od pesnikovega rojstva in po vsej Primorski, tudi po Sloveniji, se vrstijo številni kulturni dogodki njemu v spomin. Posvečene so mu besede, literarni večeri, celo koncerti in še kaj drugega. Živimo pač v času, ko kultura, profesionalna pa tudi amaterska, vkljub nezanemarljivim denarnim težavam, vendarle živi, uspeva in rojeva določene sadove. Kakor bi se udejanile pesnikove besede: "fom/aJ iz krvi roJJa cvefke Jsočerc bo,....«
Kako drugače je bilo ob stoletnici Gregorčičevega rojstva leta 1944, ob obletnici, ki je bita še pomembnejša od letošnje. Takrat je pač bila vojna z vsem težkim in hudim, s stisko in strahom v srcih, z žalostjo in brezupjem. Ljudje so bili dobesedno razgnani, ločeni med seboj zaradi takih ali drugačnih pritiskov. Razen v večjih, profesionalnih ustanovah po mestih ni bilo pogojev za kakršnokoli resno kulturno delo. Ljudje so se svojega pesnika sicer spomnili, dali pa so mu lahko le tisto, kar je bilo v takrat omejenem obsegu možno. V tistem poletju je nekaj časa prebit v Tolminu pesnik Dolenjske Severin Šali. Prevzela ga je lepota te doline, tako drugačne od njegovega sveta, začutil je strah in žalost, ki sta lebdela nad njo, zatrepeta) je z našimi ljudmi in z njimi se je zazrl v Sočo. V njem pa so se oglasile njej napisane besede Simona Gregorčiča:
«... V re/bdb rožna m počasna,
Ogromna so/za se nu zJ/š,
4	še kor so/za — krasna...«
Obiska) je pesnikovo domačijo in njegov grob pri Sv. Lovrencu, posta) je ob njem in rahel, neviden žarek čustev ju je objel in tesno povezal med seboj.
Takrat je Severin Šali izlil svojo stisko, svoje doživljanje narodove tragedije, pa tudi upanje v vstajenje v prelepo pesnitev Simonu Gregorčiču ob stoletnici rojstva. Pesem je bila objavljena v nekem goriškem dnevniku in je bila kot lučka kresnice, ki zasveti in že ugasne. Koliko ljudi jo je takrat prebralo, kolikim so ob njej zadrhtela srca in kdo so bili ti ljudje? kje so danes in, če živijo, se je še spominjajo?
Prav je, da v tem letu, ko se Simona Gregorčiča, goriškega slavčka, še posebno spominjamo, pride v javnost tudi ta pesnitev, ki je takrat, ko je bila napisana, šla neopazno mimo.
Objava naj bo cvet, naj bo lučka prižgana na gomilih obeh pesnikov, pesnika Soče Simona Gregorčiča in pesnika Krke Severina Šalija.
544
Prevodi vcryov(dacomn!copardijn:MarM!!!ti
Severin Sati
Severin Šali (141!	1442) (]oto:
DrngoVnkn, !442)
KLH.TUKA
Hnst7-S/)444
S4.S
SIMON GREGORČIČ
oh stoietnici rojstva 15. oktobra 1944
O/aasAa/ sem /lo/ o/asošAa dom, že//aaa sem /a// ga A'o pom/ad Arsr/čev — praaaese/ 71 pozdrav do/eaa/sAa/a gračev.'
7d Tvo/a/a pesa?;/ vpa/a/ seaaa aaaa/aaao, preroA/ae, aape, rapAo /ao/ečaaao; dožav//a/ /e — Ara/aaae žava mar.
O /jovee, TAraa, 7b/maaa m /čoAarad — p/aaamsA/ ra/.'
O draga zem//a, sa/eš A o sme/d/a/, aarrgaaa Srvar;a/Am v aaa/7epša aara, vsa rop/a sa A or ogaa/a sv/r,
A a ga A rdeč pasrar pred zar/o Aaa ra; sa več A o zem//a — sa pAaaaaaasA; ra/.'
7čor v sam sem /aoda/ Aož/o por o/a .Soča,
o prsaaaA* ano/,
Aor ra/a/a mesečma v aaoča sa še/ z meaao/ aaašepera/;
/črasaaa sa Aasrra /ača p/aaaaaa...
Arasaaa /e sver — seaaa ra/ao ra radpe/ —
aaaz ž/a/arm/a dragor/aa,
vara/ rože s vo/a/a pesma sa aaarAa/.
Zda/ v aa/em že spaš — Aor ž/raao zraao v groAa, zda/ v aa/em žavaš — Aor oaa /e žave/ v re/aa.' fozdrav//eaa, pesaa/A — aaa p/aaaaaasAa ra/.'
/'ozdra v//eaa ever v d/aaaa AraasAa/a sAa/,
Aa čaava/o aaad ra/?o aaeporašaae.
/'oza/rav//eaa svera /.ovreaae ara AaAušra/e.'
O Samoaa, vem; Aor ra Aom posa/aaaaa/ v aaa/vas/a7a saaa/a/a Areperae/ aaaza/ prep/era/ s rvo/am svo/ do/eaa/sAa ra/.
.Srraaae/ sem v Sočo. Veda; še doseva /esAer Arasra/ov rodaaega 71ag/a va, še var/e v se/aa rreperaaa/e speva,
Aa v Ava/aaaea rožeča sa ga pe/; še ašče /o /ao/esr — m saataAa s/ava.
Ao/aoža/ va/čAe sem ze/eaao modre,
/a/aaao Aor draga deA/aea /aa šege/ v Aodre;
/o pa/ — ro ž/a/araao vaaao aaaše svere Aaape — Aor srAa/ /aa az aa/e sa večaae aape.
Ade/aAo so počava/a ma pog/eda
aaa zem//a A/er počava/o raesmrraaa deda.
Pr/s/aaAaaa/ seaaa aarrapaa rodaaa/a ra/;
O Soča, Sava, ArAa aaa vse aaaše reAe, az srčaaa/a ža/ zem//e že do/ge veAe poša7/are A/agos7ov//eaaa va/, po//ta/a//are podaaož/e gor m sAa/;
Severin.Snli S]M()N(;i<!(,on(;i(*: eh stoleMiiei rojstvu IS. oktobra 1444
KUIHIKA kast 7 S/1444
oh/emarc' U.1Š c/om Oc/ VSCpOVSOc/, sArivnosn srare sAnvare v sva/ proč/,
S	Šumen/em s/ave po/ere V 7710/ roc/.
Na vas počiva/o poAo/iti časi,
7ia vas Tir ho c/ahm/o /e svo/ sv/f; o va7'77/f7' ga, c/a se 77e ugasi/
R//o /e /ufro, pesiuA* mo/, pa /e /z /urra Aor sittrfni c/ih žarc/a režAa noč.
R/an/nsA/ ra/, oh/er v srehrn/h gor ohroč, resni/ /e mo/A, po/7/a hrar.sAa Ari, reži/ usoc/e Anž.
.Si morc/a .Sočo ču/ v grom m piš,
AaAo rožeče v zar/o hrepeni,
Aor roža rac/a /eg/a hi poc/ Krn /n nežno v evere sAn/a hr/c/A/ rm,
A/ z ranami ovenča/ /e zem//o.
Morc/a si rruc/no vsra/, še/ na R/hušn/e hrar maše, hhere zac/ušnc.
Mo/ g/as se v rvo/e vp/era/ /c prošn/e.-
vO večni, g/c/ naš c/om/ Raz/asm zvezc/e mu remne/«
Roč/va/, pesn/A, mir na/ ho s Teho/,
m z 11/11771, A/ /ih sAr/va/o gomi/e,
sa/ vas Arope c/omače zvezc/e mi/e,-
vaš mrrvi sren/ nam še žari v remo
V	roAah smo hož/ih. On hec/i nac/ nam/,
Rasr/r roc/ov počiva mre/ ovcam/,
sper v m//osr/ poze/ra vi/ ho naš ro/, c/a v hož/e c/neve sver/i homo š/i/
/11 rvo/a Soča Ao c/rA/r si/oča
svo/ spev /z ra/a ho čez sAa/m Aras zape/a v pesmi hva/n/c7 mec/ nas.
Zazri se, Simon; /urra že cvcro pr/s/uhn/, Resn/A; ža/osr/ mr/o /n z n/im/ smrr.
V	naš črn/ prr go/ohčA/ Avo/i o//Ae rAo, hr/c/Aosr po/ega v hož// groh, mr/iče večnosr povezu/e v snop, c/a po/n/ z n/im/ žiruico roc/ov.
V	vsra/en/sA/ zvon sprem/n/a se naš navčeA; mo/iva zc/a/ - /n upa/va - /n veru/va -gor/šA/ s/avčeA/
^ 'h

/Rešem /e h//a z/ožena za Gregorčičevo pros/avo v //uh//ansAem c/ram-sAem g/ec/a/išču v ponec/e//eA 23. oArohra /n rec/a/ prvič /avno recir/ra-na^.
Franca Buttolo
KULTURA Rast 7-S/)W4
JOŽE AMBROŽIČ
»Josip Jurčič ameriških Siovcncev «
Življenjepis
O pisatelju in publicistu Jožetu Ambrožiču je bito doslej v Stovetiiji botj mato ztianega iti napisanega, saj je Kra/cvm /cAstAon .S/ovent/e skoraj edini tiskani vir, kt navaja vsaj pravdni tetniei rojstva in smrti. Šele po nekajmesečnem v/.trajnem iskanju pisnih in ustnih virov so se začete kazati števihie razsežnosti njegovega življenja iti deta, zlasti literarna, soeialnopohtična iti retigiozna. Večina podatkov je namreč skritih v raz-tičnih ameriških časopisih, pogosto v žeto enostranskih in tendencioznih čtankiti, ki objektivno podobo Ambrožičevega živtjenja in dela bolj zamegljujejo, kot pojasnjujejo, bolj odtujijo, kot približajo. O njegovi življenjski poti še največ zvemo iz. daljšega članka z. naslovom /ožc Ambrožič mrtev, ki je izšel anonimno v Prosveti (Chicago 1921, 27. oktober, št. 251) s podnaslovom: - bivši sotrudnik Prosvete iti glavni odbornik SNPJ preminul za pljučnico«.
V nadaljevanju piše, da je uredništvo prejelo poročilo iz Canonsbur-ga, Pa., o smrti pisatelja Jožeta Ambrožiča, ki se je rodil 8. marca 1884 v Žabji vasi v Novem mestu kmetu Jožetu Ambrožiči) iti njegovi ženi Mariji, rojeni Jeraj (vpisati v krstno knjigo župnije Šmihel), umrl v sredo, 24. oktobra 1921 v Cononsburgu v ZDA, bil pokopan v petek, 26. popoldne <»po obredih Prve prezbiterijske cerkve na pokopališču Oak Springs v Alexatidru«. Iz članka je tudi razvidtio, da je zapusti! ženo in štiri male otroke. Kar zadeva njegovo delo, je v nekrologu poudarek tia politiki: bil je veliko let član Slovenske narodne podporne jednote (SNPJ) in socialistične -organizacije«, najprej aktiven in navdušen član, pozneje glavni nadzornik in celo glavni porotnik Jednote, ki pa se je teta 1920 kmalu po Springfieldski konvenciji, -sprl z vsem naprednim gibanjem, zapletel se je v razne afere iti od takrat je bil mrtev za slovensko javnost, žapusti! je socialistično stranko, zatajil svojo svobodomiselnost in pristopil k angleški protestantski cerkvi«. Poslej je po navedbah v nekrologu živel »»le za angleške kroge, od katerih se je dal izvoliti za mirovnega sodnika«. Za Ambrožičev življenjepis so tiadvsc pomembni še podatki, da je živel v Ameriki petnajst let (od okoli 1908), od tega pa je bil vseh zadnjih »dvanajst« let (1911 — 1921) zaposlen v tovarni Standard Chemical Co. v Canonsburgu. Da je bil znan tudi po svojih pripovednih spisih v Prosveti, Proletarcu in Ameriškem družinskem koledarju, vse v letih 1915—1920, je v članku samo omenjeno.
Za raziskovanje Ambrožičeve pisateljske podobe je pomembnejši vir obsežen nekrolog Jože Ambrožič (Čas, Cleveland 1921, str. 122 —114), ki tudi ni podpisan, pač pa je na začetku večja slika, ki kaže pisatelja kot izredno privlačnega, postavnega mladega moža. Žal iz članka ne izvemo prav veliko o njegovem življenju, le da je obiskovat » par šol v Novem mestu, potem je še) kmalu v Ameriko«, kjer je bit dvakrat. Prvič okoli 1900, a se je kmalu vrnil »»in vzeli so ga k vojakom. Služil je v Celovcu pri 17. regimentu«. Pač pa pokojniku nadvse naklonjeni avtor, da bi opozoril kulturno javnost, kako velike krivice so se godile Ambrožiču, začne s priznanjem, da so ameriški Slovenci praktično brez pomembnih pisateljev:
t rimu Huttolo lOŽ.IAMHROŽ.tč:
Km.mttA Rnsr 7-S/1444
S4S
"Jožetov nimamo veliko v Ameriki — vzemi prste na obeh rokah, štej in premisli, zatisnit jih boš več kot potovieo. Če gre nekaj manj kot pol ducata oseb za Jožetom pa bomo ameriški Stovenei nepopisana pota papirja.«
V nadaljevanju poudarja, da je bit Jože dober pisatetj, da ni -nikogar med nami, ki bi tako poznal dušo našega naroda, ki bi imel tak dar opazovanja in ki bi zna) tako preprosto orisati dogodke iz življenja«. Piše tudi, da se nam zdi, ko beremo njegove črtice, slike in povesti, kot bi hodili po domači vasi, pred nami pa hi vstajali -tisti, ki smo jih poznali kot otroci«. Pisce spregovori tudi o problemih, s katerimi se je moral Ambrožič trdo spopadati, ko je bil prisiljen pisati hitro, -največkrat ponoči v tovarni«, zato ni mogoče trditi, da so vsa njegova dela enako dobra. A -nekaj je njegovih povesti in slik, ki so tako lepe, tako izvirne in tako karakteristične, zajete naravnost iz duše narodove, da bodo živele med nami, dokler bo živel narod, katerega sin je bil pokopii Jože«. Avtor tega nekrologa mu tudi priznava izvirnost, saj večina del kaže izjemno poznavanje zgodovine in še zlasti zgodovine krščanske in protestantske vere, čeprav je bil najprej kar malo v dvomih. Ko pa ga je osebno spoznal, ga je Jože povsem očaral: -Te oči so vse videle. Kot žareče oglje so bile, segale globoko v človeka in videle tudi tam, kamor ne sežejo navadne oči.« bi po tem spominu doda še nekaj o njegovem življenju:
-Kaj naj rečemo o življenju pokojnega Jožeta? Če je kje umestna beseda: hitro, je gotovo pri njem. Mislil je hitro, živel hitro, delal hitro, umrl hitro, bil je kot vihra, ki hoče, da pokaže vso svojo silo, potem pa izgine v neznane daljave. Daši star šele 40 let, je živel v resnici življenje dvojne starosti.« Zvemo, da je bil doma iz Žabje vasi pri Novem mestu, -na tistem posebnem otoku, ki je ležal daleč od tujih vplivov, v tistem središču, ki je inspiriralo pokojnega Janeza Trdino in mu dajalo snov za večno lepe bajke in povesti o Corjancih«.
Kar zadeva Ambrožičcvc politične spore in spopade, pisce tega nekrologa, ki je očitno prebral nesramno žaljivo osmrtnico v Tdinosti (Chicago 1923, 30. oktober, št. 130, str. 2, podpis Naročnik) in morda šc katero podobno, odkrito pove, da jih m povzročal pisateli Ambrožič, vsaj ne samo on:
-Človek, kateri si tipa imeti svoje misli, človek, kateri je dovolj pogumen, da govori po svojem prepričanju, ni za našo javnost. Mi ameriški Slovenci imamo dovolj zmožnih ljudi, bili so enkrat v javnosti, mogoče samo za trenutek, videli so razmere in umaknili se. Nekateri gredo prej, drugi pozneje, žal, da je šel pokojni Jože šele tedaj, ko so udarci bičev v rokah raznih bedakov in farizejev segali že tja, do njegove občutljive, plemenite duše. Kjer je bit in kolikor časa je bi), je delal, ustvarjal, žrtvoval se in za zahvalo je danes pokojni Jože kot človek hrez značaja, brez prepričanja. Ubogi Jože.« in potem zaključi svoj poglobljeni zapis o Ambrožiču s tako pretresljivimi mislimi, da jih imamo lahko za enkratne v vsej slovenski literarni zgodovini:
-Kako je vendar zemlja usmiljena in smrt velikodušna, da ti je prihranila vsaj ta udarec, ki je namenjen tvojemu spornimi, da se uniči in izbriše vsaka sled o tebi. Ampak Jože, še žive ljudje, ki vedo ceniti tvoja dela, dela, ki poznajo tvojo dušo in tvoje veliko, plemenito srce še živi narod, kateremu si posvečal svoj prosti čas. Nobena noč ni brez dneva in noben dan brez sonca.«
Takšna je bila torej v kratkih obrisih usoda tega sina dolenjskega
trnneatSiiuolc JOŽU AMtSKOŽIČ
KUtmitA
Kast 7 S/1
matega kmeta, ki je obiskovat te štiri razrede osnovne šote (t S92 — t S96) v Novem mestu, potem pa se je učit /a krojača, vendar že tedaj predvsem vetiko tirat. Ko je drnuičottpotova! v Ameriko, je delat v ra/.tičnilt krajih. Nazadnje je hit v Canonshurgu eenjen delavee z rattijetn, morda je sevanje vplivato eeto na njegovo zdravje in prezgodnjo smrt. Vsaj od 19)4 je hi) prizadeven etan Stovenske narodne podporne jednote (SNPJ, ustanovtjene 1904 v Ctiicagti; t9)S. teta je trii na 6. redni konvenciji v Pittsburgu Ambrožič izvotjen za nadzornika gtavnega odbora (prim. [ože Zavertnik: Ameriški Stovenci. (hicago I92.S, 601) in društva thistojnska jama v Cononsburgu, o katerem je poročal npr. t9]4 na predvečer sv. Miktavža, ko je pisat o bednem socialnem stanju stoven-skih detavskih družin, tudi njegovih štirih otrok in žene Anice ((dasito SNPJ, Chicago, t914, št. 49). V Stoveniji je ostal skoraj neznan, pisma pa so se izgubita, kakor je povedata njegova daljna sorodnica Majda Peric iz. Novega mesta, oskrbnica njegove zdaj nenaseljene rojstne hiše.
Literarno deto
Ko se je ustalil v ZDA, je začel objavljati zgodovinske povesti v Cla-silu SNPJ (Chicago, od 19)6 Prosveta), t eta 19] S (št. 2 — 6) je izhajala prva z. nastovom Z at/n// brodar, v kateri je posege) v prvo polovico t6. stotetja na Dotenjskem. Kraj dogajanja sta Brod oh Krki, kjer ima brodar Matjaž sina t torijana iti tičerko Marjanco, ter grad Mehovo pri vasi Podgrad. Brodar t torijan, podrejen grajskemu gospodarju in zato pri kmetih nepriljubljen, se zalpttii v grajsko ličerHcdvigo.Njtm tragičen konec, ko se na begu utopita, opozarja na nesprejemljivost krmili stanovskih razlik, tstega leta je prav tam (št. t.S—29) objavil zgodovinsko povest Za vero, s podnastovom Povest iz. francoske dobe na Slovenskem. Na začetku omenja, da mu je zgodbo na Dolenjskem )M99 pripovedoval potomec glavnega junaka — kmet Tine Žerjav, iz česar je mogoče sklepati, da je bit Ambrožič tedai še doma. Tudi ta se dogaja na Dolenjskem, pravzaprav v širši okolici gradu Otoče (morda namenoma ni napisal Otočec) in njegovega gospodarja Primitza, ki ima na bližnji graščini botj ati manj sptetkarsko zaročenko trmo, v resnici zaljubljeno v možatega in razumnega francoskega nadporočnika Tracbleua, ki ga zlasti kmetje, ki so si žeteli več pravic, vsaj toliko, kot so jih imeli že v t ranciji, nadvse vzljubijo, drugi pa, zlasti posvetna in cerkvena gosposka, zasovražijo, seveda zaradi njegove prosvetljenosti. Ko se Trachlcu poroči z Žerjavovo hčerko Micko, pride do številnih neprijetnosti med njim in nahujskanimi domačini, ker je tujec, (davni junak pa ženo odpelje s seboj na graščino v t rancijo in ostane tudi poslej v najlepših odnosih z. vsemi tistimi vaščani, ki so dojeli humanost njegovih svobodomiselnih teženj. Zlasti sc je Trachlcu spoprijateljil z vaškim divjim lovcem Lovrctom, ki je gtavnega junaka v Rusiji, kjer sta bila z Napoleonovo vojsko, četo rešit smrti.
Najdaljša in psibotoško na j bot j zapletena je povest Prek r.šee va / ec (Prosveta, Chicago t9)6, št. )6—L16) o protestantizmu na Stovenskem v prvi polovici 16. stotetja. Na začetku povesti je Ambrožičeva maksi-ma: "Poznaj zgodovino svojega naroda in potem ga sodi«. Dogajanje jc tudi tokrat postavil na Dotcnjsko, v frančiškanski samostan in cerkev sv. Lenarta ter v njuno okotico. (davni junak je prekrščevatec Ateš, služabnik Žige Višnjcgorskcga, mtadi, dokaj izobraženi vaški fant, ki so ga
transa Huttolo tamkajšnji menihi naučili pisati in brati. Hudo razočaran nad svojo in
H)7.P	žalostno usodo protestantizma na Slovenskem tiaredi na kotieu zgodbe
samomor. Avtohiogratske so psihološke značilnosti glavnega junaka iti njegovo zavzemanje za protestantizem, ki je močno privlačil tudi Ambrožiča.
Vsa ta njegova dela so v bistvu poz.noromanttčne zgodovinske povesti: zgoščene, nabite z dogajanjem iti dajejo vtis, da je pisee dobro poznal historična dejstva. Moti pa največkrat neenotnost dogajanja in pogosto preskakovanje z ene osebe na drugo (prim. Jerneja Petrič, Naši na tujih tleh, 1982, 42). Vsekakor pa si je s temi zgodovinskimi povestmi iz kmečkega življenja na Dolenjskem povsem zasluži) vzdevek "Josip Jurčič ameriških Slovencev«, kakor so ga imenovali tamkajšnji bralci.
Prav tako poznoromantične in kdaj pa kdaj nekoliko bol) realistične so krajše zgodbe, ki jih je objavil v reviji Čas (Cleveland). Leta 1917 je izšla črtica Čumnata o starki, ki v čumnati poleg prostrane družinske sobe, iz katere se je umaknila mladim, čaka na smrt in se spominja najpomembnejših dogodkov v svojem življenju. Vsi so bili tesno povezam s tem prostorom (vasovanje, poroka, smrt staršev in nazadnje njen umik). Opisi s simbolično vsebino čumnate kot svetišča v hiši slovenskega naroda kažejo, kako ga je privlačevalo življenje v starem kraju, njegove etnološke značilnosti in posebneži. V istem letu je 19)8 izšla Edina s o/z a, pretresljiva ljubezenska zgodba o čednem kmečkem fantu Janezu Potočarju, ki ga je ljubosumni oficir, zaročenec grofične Adelc, sorodnice cesarja Maksimilijana, tako udari! s sabljo po glavi, da mu je poškodoval možgane. Pozneje je fant kot vaški bebček neštetokrat pripovedoval o tem dogodku otrokom, ki so se mu posmehovali. Ob nekem obisku avstrijske vojske, ki jo je vodil maščevalni oficir, ga bebček prepozna in tako krvoločno napade, da med pretepom vojaki Janeza Potočarja ubijejo, vas pa ga celo obsoja zaradi njegovega napada na oficirja. Šele ko sc je čez čas v vas pripeljala s kočijo Adela in edina za njim jokala na grobu ter mu pozneje postavila najlepši spomenik na vaškem pokopališču, so začeli vaščani vse bolj verjeti zgodbi pokojnega bebčka. VČasnjel9]8objaviltudičrtice:f)žegn.in/u, prazniku, ki je bil priložnost za srečanje med mladimi in za sklepanje zakonskih zvez, EaJa/oče /is f/e - stari polhar pripoveduje o zapeljanem in zapuščcncmlcpcm, a revnem vaškem dekletu, in Vt/t/iupom/jJ/, idilo o dveh zaljubljencih, ki se nočeta poročiti pred pustom, ker je takrat še zima. Leta 1919 so izšli prav tam etnološki opisi, npr. vasovanja v črtici Večna srca, poroela v zgodbici Ob ro/sfvu, verskih navad K po/nočuici. Prav tukaj so izšle še ljubezenska zgodba o slovenskem vojaku, ki se je bojeval v Mehiki za cesarja Maksimilijana, Kadar k/p/ ni/a Josf, ter nekatere krajše pripovedi s tendenco proti poroki zaradi bogastva, npr. S vef/n/ein Za vc/tko ceno. 1920 je objavil nekoliko humoristične spomine na vaška vasovanja Črnoro-kar.satiroočitalnicah in prosvetljevanju kmetov /nfro v naš/ vas/ pa romantično zgodbo Stara //n bežen o ljubezni med študentom in vaškim dekletom.
Njegova najboljša novela pa je b/ser/ /n ško//ke (objavljena KUI IUKA 1921 v Času). To je ljubezenska zgodba o konjederčevi družini, ki je Rast 7 H/)994 vaščani ne sprejmejo medse, zato morajo živeti v hiši zunaj vasi, čeprav so pridni in pošteni (morda gre celo za židovsko ali romsko družino), in vaškem fantu, tako zaljubljenemu v lepo kon)ederčevo hčer, da svojo 550 ljubezen primerja z ljubeznijo v svetopisemski V/sok/ pesni/. Zgodba v
bmitotKuttol« )()/*.): AMBROŽIČ:
lože Ambrožič
Ktll.TURA Rast 7 -H/IW4
sst
noveli, ki se za razliko od množili drugih srečno konča, saj se zaljub-lieticaporočitainodselitavAmeriko, kjer si lepo uredita življenje, je pomembna ttuli zato, ker v njej Ambrožič omeni nekaj literarnih tlel, npr. Shakespearovo tiramo Cezar in Sienkiewiezev roman Z oen/em m tnečem. Istega leta je v Času objavil še črtieo Mati, ti bistvu materinstva kot opogumljanja za življenjsko borbo, /Rožmarin, etnološki opis simbola fantove ljubezni do dekleta, ter 1922 črtieo Grešnika, v kateri opisuje slovenske božje poti in se nekoliko tudi norčuje iz preštevilnih odpustkov.
Zanimala ga je tudi tematika soeialnega protesta, npr. Obesi/; .so ^a (Glasilo SNI'] 19 ).S, št. S !). Socialno in politično so angažirane krap še, pretežno reportažne zgodbe z motivi iz industrijskega sveta z začetka 20. stoletja. Tako je v Proletarcu (Chicago) izšla Na z/tka (19)6, št. 424), v kateri se spominja sošolcev iz prvega razreda, zlasti polkovnikovega Riharda in Ceneta, sina vojnega invalida (ta v razrešili noče reči, tako kot vsi sošolci, da bi bil rad vojak, ko bo velik), v Ameriškem družinskem koledarju pa črtice: I9)S N/egova oporoka; 19)6 /G/eu izmed mtiogt/t, tipična zgodba razočaranega priseljenca, in V krvi, proletarska novela, v kateri je moralni zmagovalec delavstvo. Ker je Ambrožič sam sodeloval v javnem življenju ameriških Slovencev in se prišteval k naprednemu slovenskemu delavstvu v ZDA, so njegove tovrstne zgodbe nemalokrat preveč tendenciozne.
Kot publicist je največ poročal za Prosveto o delti Slovenske narodne podpornejednotevkamonshurgu. Veliko icttidirazmišlial o veri, najdaljše njegovo tovrstno objavljeno delo pa g' Za k a/ ne vem; cm (Prosveta 1917, št. 7— 10), v katerem je pokazal neverjetno razgledanost po ustrezni svetovni literaturi in tudi po sodobnem leposlovju, saj sv opira na številne pomembne avtorje, zlasti pa na AldousaHuxlcya. Seveda pa pričujoči zapis ne more opozoriti še na številna druga njegova dela, morda celo rokopisna, je samo opozorilo na košček slovenske kul ture v daljnem svetu, napisano v upanju, da bo tega našega ameriškega Slovenca in njegovo delo kmalu mogoče še bolje osvetliti in oceniti ter ga uvrstiti v slovensko literarno zgodovino in ustrezne leksikone.
Janez BOLJKA: Kozorog, bron, 17 x 27 x 12 cm, 1983
Taras Kermauner POST SCRIPTUM
Do/en/s&a M/oi&a/c/itcic/bzir /j?^/zi wof ro/Mz/n t7ci^//m/r/zi Kaeč/ča A//wet<aw/e z/a, /a s/cer /t^ra// s/jaaa//.sow že /ircr/ /e// f/9S9J o/i/ae^/enega ramaaa /Ve era<?ay se ^aw. O&a A^a/)a/ /^rafza/^raf ie/e /eor//a ce/o/o. /Va/Ma/eaa f e/// A;nJ<g/ j'a Je /;/.sa/e// aa^/oa//Af/aeaaa/e. Za/oia//&Je o& /e/pr//ožno.s///^oaa/Ma// /ar// rajzpraao Tarasa A*erraaaaer/a o /?raea< roa/aaa, A/Jo/e oZJao// a rec/// /Zorec /e/a /9#7/loz/ aa$/oaoa/ A/ore ž/ae// č/oae& zgo// /z .soara.!/aa?, /er a/egoao aoao razpraao /:'///;a a!/aeaaa/a, &o//;re?aZs/eZ: o/) A/aa/*/čeaea! aoaea/ roa!aaa. O&e raz/rraa/ /^oaezay'e aa/o;yea /'os/ scr/p/aa!, s ^a/er/ra M ae /e aaoa«* opret/e//://e r/o seo/e /a^ra/ae raz/rraae/ra/*/ra /ar// r/o/r/.sa/e//a /a a/egoaega aoaega ro/aaaa /a r/o/re, a rba/er/ s/a aas/a/a// o/re z/e// /a /ar// r/e/a r/rag//: aa/or/ea, /a časa, &/ga zr/a/i/a/ato.
Zarar///roaer/aaega arer/a/i/aozaa/or/ea/a: r/oeo//ca/era /a /Vrs/scrr/r/rrra o/r/aa-//a /ar// a /rr/črr/oč/ i/ea///&/.
/ra a c/ ia/r
t.
Razpravo A/orc ž/ae// č/oae/: zgo// /z so/ raš/r a? sem napisa) )cta 1987 in to posebej za revijo Borec, v kateri je istega icta v oktobrski števitki tudi izšta. Ker jo po sedmih letih ponatiskujem, je prav, da zavzamem do nje statišče.
Razen z nekaterimi manj pomembnimi podrobnostmi — )e formulacijami — se z razpravo še danes strinjam. Še več. Ponosen sem nanjo. Menim, da sem v nji razkrit bistvo če že ne cetotnega sveta Kavčičevega pripovedništva, pa vsaj romana /Ve f rz/čz/J se szz?n in s tem tistega deta Kavčičeve proze, ki ga ta odtični roman reprezentativno zastopa; to pa je predvsem svet gonskosti, teme, svojstvenega naturalizma, četo iracionatizma; o vsem tem podrobno pišem v razpravi. Menim tudi, da sem s to analizo vsaj do neke mere popravit odsotnost ustrezne anatize presoje o Kavčičevem detu v slovenski titeramo zgodovinski kritiški zavesti.
V teti sedmih tetih sc potožaj v stovenskem književnem živtjenju ni spremenit; za ustrezno recepcijo Kavčičeve proze se je še postabšat. Navdušenim anatizam in tivatam Kavčičeve, Pitipčičeve, Šetigove itn. titerature se je pred kratkim pridružita tudi evforija ob Jančarju; Kavčič je še zmerom v senci. Ne da bi zanikat vetik pomen in moč omenjenih in sorodnih stovenskiti pisatetjev; takšno zanikanje ne bi bito pametno iz ust avtorja, ki je kot malokateri drug omenjenim avtorjem pripomoget k estetskemu ugtedu. Vendar pa sem še zmerom mnenja, ki sem ga zapisat v razpravi: ne bi rad še naprej sodetovat pri grupno poudarjenih ocenjevanjih titeramih det; res je, da sem bit tudi sam nekoč grupno usmerjen, vendar so bite skupine, ki sem jim pripadat ati jih vodit, v šport) z obtastjo, danes pa so na oblasti in znajo to tudi izkoristiti. Kavčič ni nikdar znat ati hotet svoje titerature tako ptasirati v stovenski prostor, kot jo, recimo, danes Jančar, pa čeprav je zavzemat še vidnejše pozicije v stovenskem kukurnopotitičnem živtjenju. Moja drža ostaja še naprej v kritični distanci do obtasti; danes do nove, do tiste, ki jo uspešni pisatetji sotvorijo, kot so staro tvoriti Potrč, Kranjec, a te na robu in v posebni vtogi Kavčič.
2.
KtH.ltlRA Ni pa razprava, ki zdaj izhaja kot Spremne besede k ponatisu Kavčičevega Rast 7 S/)994 romana /Ve t/rz/čzzj sc sc/m, izdanega teta 1959, pomembna te kot ustrezen poskus pravično razčteniti in oceniti Kavčičevo pisatetjsko deto. Z njo se veže tudi nekaj kuhurnopotitičnih dejstev, na katere vetja opozoriti. Nanje bi vetjato opozoriti četo v primeru, če bi bit obravnavani Kavčičev roman
Taras Kermauner ezoteričen ati iirsko subjektivna izpoved. A je poudarjeno poiitičen, saj — teta POST SCRtfTUM 1959! — obravnava tedaj povsem odrinjeno, prepovedano, izjemno pomem bno temo vrnjenih domobrancev. Enako poiitično je nadaijevanje tega roma na	27rt, 2r/o m/nctzttt/zt, katerenm pišem pntvkar posebne
Spremne besede.
Najprej dejstva. Recimo: kaj je objavita revija Borec kot revija nekdanjih partizanov oz. Zveze borcev teta 1987. Ne nameravam braniti te organizacije; z njo sem imet — in je imeta moja grupa — večkrat več kot neprijetnosti; recimo tedaj, ko je zagrozita s fizičnim napadom več kamionov borcev na študente v tjubtjanskem študentskem nasetju — ob nameravani uprizoritvi Rožančcve drame 7b/jfz*gre<&* spomtadi 1%4. (Podatek oz. grožnjo je meni in dvema drugima uradno pokticanima iznese) tedanji stovenski minister za notranje zadeve in nas s tem podatkom pritisnit ob zid.) Vendar je treba biti pravičen, kotikor sc da. Ob upravičeni in ostri kritiki je treba osvettiti tudi drugo ptat zadeve. Borec je teta 1987 objavit mojo ostro, do enopartijskega sistema odktonitno, za večstrankarski sistem se zavzemajočo, čeprav tudi do tega kritično razpravo, ne da bi kaj spreminjat ati terjat spremembe. — Imet sem opravka te z urednico Štrajnarjcvo, ki me je vabita k sodetovanju in je zastužna, da je razprava izšta. A je izšta tudi — potitično še precej ostrejša — razprava o Pirjevčevi drami	r/to/rcsM Žat tretje razprave po vrsti — o Javorško
vi—Zcmtjanovi drami 0;//oč7tce — odbor Borca ni več sprejet.
Stovenska "pomtad " se ni začeta s procesom zoper Janšo, z ustanovitvijo Odbora ob procesu itn.; takšne trditve, ki jih beremo po časopisju in ki jih širijo predvsem tisti, ki so šete tedaj začeti javno in do obtasti kritično detovati, so pač, mito rečeno, netočne; izražajo načrtno izkrivtjanjc dejstev, značitno za vsako politiko, posebej pa za današnjo stovensko. Tu priznam svojo zmoto in dajem obenem prav Kavčičevi "teoriji" o samosteptjenju kot osnovni čtovekovi motivaciji-usodi; to "teorijo" že dtje časa gojim tudi sam. — Kavčič jo razvija v	na titerarnoumetniški način.
Vse prcdotgo sem mistit, da izhajajo barbarizem, hinavstvo, nedostojen odnos do resnice, surovost, nasitnost, zamotčevanjc, pristranost itn. pred vsem od statinističnega deta Partije; da bo, ko bo Partija odstranjena, vendar bistveno botjše. Danes nisem več prepričan, da je postato bistveno botjše. Vse omenjene negativne tastnosti ostajajo. Značitne so tako za SKS (Stovensko katotiško skupnost) kot za tiberatni tabor; da ne govorim o ekstremni desnici. So očitno sptošno čtoveške; posebej pa so še stovenske kot takšne. Ne, ker bi biti Stovcnci stabši od drugih — morda tudi smo od nekaterih — ampak, ker smo še mnogo premato kuttivirani.
V začetku 80. let sem iznašet izraz, ki sem ga tedaj vetiko uporabtjat: tumpensociatizem, tumpcnrcvotucionarstvo, četo tumpenbarbarizem, kar je specifična distinkcija dveh negativitet, barbarske, ki izhaja iz ptemenske skupnosti, in tumpenistične, ki izhaja iz sociatnega dna ati dektasiranosti -razkroja — družb in njihovih norm. Bit sem prepričan, da izvira večina negativnih sociatnih, potitičnih, karakternih tastnosti povojne Stovenijc iz segmenta, ki sem ga označevat z omenjenimi tremi izrazi. Ne trdim, da sem se povsem motit. Revotucija je res v nemajhni meri vzdignita na površje prvine, ki so barbarske in tumpenistične. — !n prav Kavčič je kot redko kdo to dejstvo opazit, ga kritično in umetniško izjemno točno opisat: kot gonsko, akutturno, ztočinsko surovo, nasitno, živatsko ptat Stovencev. Še posebej v romanu Ve trročzt/ se som. A tudi v drugih.
A v začetku 90. tet sc je dogodito nekaj podobnega. Četo SKS in Z(unan ja)KC, ki je po svoji svetovni in stovenski tradiciji tudi kutturna ustanova, sta se v hipu spremeniti. V njunih udih se je ogtasito barbarstvo, nizkotnost, KULTURA surovost, nagnjenje k taži, k zmagi za vsako ceno, k mizerni tekmi; tega pa si Rast 7- H/1794 nekaj tet prej o njiju nisem moget predstavtjati. Danes vtada Slovencem mreža grup ktik, za katere je težko reči, da bi bite botjše od tistih iz teta 1987. Tudi če jim potitično nasprotujejo, desnica, posnemajo marsikaj, kar je bito v .S.S4 nekdanjih tumpenpartijskih najstabše. Kavčičeva kritika povprečnega - pri
'laras Kermauner mamega in primitivnega — Siovenca torej še zmerom vetja, tn vetja danes na i't)S! SCRII'[IIM posebno viden način: ne te za partizana, ki je prišet s sociatnega dna in je statinistični det Partije v njem gojit tumpenbarbarstvo, ampak tudi za domo branca, za tistega, ki se danes ogtaša zgotj kot ncdotžna žrtev, kot nositec ptemenitih idej, nedotžnosti, pobožnosti in kutture. Kavčič ga — v obeh romaniti, v diptihu — kaže kot enako ati še kot hujšo živat od omenjenega tipa partizana.
Dodajam, da ne bi bito pomote: Kavčič v diptihu ne kaže kuttiviranih tjudi; ne stika Vidmarja, Kocbeka, Kidriča na eni in Smersuja, Miho Kreka, Tineta Debetjaka na drugi strani ati tzidorja Cankarja in Atojza Kuharja kot vmesne drže. Vendar pa je bito nekaj istega in primitivno barbarskega tako v Borisu Kraigherju kot v Mirku Javorniku, tako v Mišku Kranjcu kot v Rudi Jurčecu; kar je v vsakem čtoveku; tudi v meni. Vse to se je v vojni, v revotuciji in nato v kontrarcvotuciji in v desni narodni revotuciji, Kociprov izraz, dvignito s čtovekovega dna kot biotoško zverstvo, brez katerega čtovek najbrž sptoh ne bi prežive); bistvo kutture je, da ta animatno vitatistični moment predeta, vrednostno socialno^moratno osmisti, obrzda, usmeri od uničevanja k ustvar janju. To preusmerjanje se je obema med vojno sprtima stranema posrečito te detoma, precej pomanjktjivo. V ospredje je prišet moment, ki ga tjudje tako radi skrivamo; ki ga nove stovenske (tumpen?)etite razgtašajo za značitnost statinistične aziatske Partije in trdijo, da zanje ni značiten, nepristranski opazovatec pa vidi, da tičijo gtoboko v njem.
3-
Štejem si v zastugo, da teta 1987 — isto tahko rečem za svoje tekste v reviji Perspektive z začetka 60. tet itn. — nisem podtegat enostranski evforiji: nekritičnemu navduševanju nad nacionatno državo in strankarstvom. Moja distanca mi je preprečita, da bi se udetežit strankarske vojne, kakor so se je moji prijatetji, s katerimi sem se prav teta 1987 dokončno razšet, grupa Nove revije, oba t tribarja itn. Danes nekateri od njih spoznavajo svojo zmoto; tedaj pa so biti tiki in ptatforme, na katere sem v razpravi ob prvem romanu diptiha merit, ko sem pisat kritiko gentitizma in pripravtjajočega sc strankarstva. Stepi) sem se, da bo po padcu Partije botje; pa vendar se nisem stepit, da bo povsem botje oz. totiko botje, da bi bita smotrna moja udetežba v novi revotuciji. Patos te nove revolucije, že od začetka vezan na Janševo ime — a tudi na imena Hribarjev itn. — mi je bit tuj, zoprn; v njem sem videt botj btedo obnovo tega, kar sem že poznat iz teta 1945 V svojih predvidevanjih se nisem zmotit. Bratec se pač more o tem poučiti iz omenjene razprave, ki jo objavtjam takšno, kakršna je izšta v Borcu teta 1987. Naredi) sem te nekaj več odstavkov, spremenit nekatera podpičja v pike in popravit dve, tri očitne tiskovne napake.
Zakaj sem pisat teta 1987 o romanu Vladimirja Kavčiča, čtoveka, s katerim sem, kot omenjam v razpravi, imet v živtjenju neenkrat spore četo botj potitičnega kot kuttumega pomena? tn zakaj pišem o njegovem novem romanu danes?
Gotovo, to je prvi raztog: zaradi estetsko idejnih vzrokov: ker sta romana odtična, vredna strokovno kritiške tematizacije; ker je Kavčiču treba dati ustrezno mesto v stovenski titeraturi, prav jaz pa sem nematokrat počet to, da sem nepriznane ati ne dovoij priznane ati pomanjktjivo anatizirane avtorje dimenzionirat na ustreznejša mesta v kuttumo književni presoji. Če kaj, me je od nekdaj odbijat konvcncionatizem: da bi ponavtjat za drugimi znane sodbe.
KIH TURA	Drugi raztog je manj odtočiten, a sodetuje; zato je prav, da ga obetodanim.
Rast 7 8/)994	Kavčič piše — ne te kot civitna oseba — oba romana in vso svojo titeraturo
s statišča partizanstva; čeprav ne ideotoško vsitjivo, kot recimo Kranjec v tetratogiji o poti Štirinajste divizije. Paradoks, ki nekaj pove o Kavčiču, je ta, 355 da piše Mlneran/e še botj s tega statišča kot prvi roman. A je teta 1959 Partija
Taras Kcrmaunrr i'()STSCRII'TUM
KULTURA Rast 7-ti/tt94
S.S6
vtadata zares še trdo; to je bito prav tisto teto, ko je mene vtaknita v preiskavo zaradi očitane mi sovražne propagande, ravnata je stepo ideotoško in surovo poticijsko. V prvi razpravi ugotavljam, da ustvarja Kavčič titerarni svet, ki je v hudi disonanci s partijsko raztago sveta in medvojne. Leta 1991, tedaj Kavčič konča svoj novi roman, pa Partija ni več na obtasti; totiko prej njenih zvestih čtanov je dvignito gtas zoper njo, skušajo se prikazati javnosti, kot da so se boriti zoper Partijo od nekdaj; novinarka Petrovčičeva — simbot skrajno strastnega sovraštva do tevice — je te vsakodnevno očiten primer žeto širokega "gibanja".
4.
Kako "brani" Kavčič Partijo teta 1991 ati 1993, bo spoznat vsak, ki bo prebrat drugi roman oz. mojo raztago tega romana; ne brani ne statinizma ne Partije, ampak etiko, ki jo sezida v sebi bivši preprosti partizan V nobenem svojem romanu Kavčič ni tako pozoren do etike, tako etično poudarjen, kot je v M/ncnt!M/M. Tu je tudi osnovna raztika med Af/netvor/em in prvim romanom. V prvem je predvsem oris gonov, redukcija čtoveka na samo obrambno živa), medtem ko je bistvo Tf/ncrizM/n — nikakor ne neuspet -poskus odgovarjanja na radikatna vprašanja o (nc)smistu sveta, o tem, kako je mogoče pošteno in smisetno živeti na osnovi strahotnih, čezmernih izku štev bivšega oznovca in izpraznjenega sveta.
Druga značitnost, ki raztikuje oba romana, izhaja iz prve: medtem ko je prvi roman zato botj čutno gost in ni, kot pravitno poudarjam, anatiza, je drugi izrazita (avto)anatiza; je ena sama avtorefteksija, ki pa se, ponavtjam, ne zadovotjuje z ugotavtjanjem ničnosti vsega, ampak se ji posreči priti do etične drže. Prav to pa danes najbotj potrebujemo. Moja drža sicer ni enaka Kavčičevi. Svojo držo v prvi razpravi imenujem novokrščanstvo, o nji precej govorim; zato je v drugi ne bi obnavtjat. Vendar pri nji vztrajam, te da danes govorim o nji kot o EK, kot o evangetjskem krščanstvu. Oba izraza mi pomenita isto: raztičnost od reificirane, odtujene, instituciatiziranc, obta stniške, rcpoganiziranc itn. Cerkve. A čeprav je moja drža tako raztična od Kavčičeve, Kavčičevo priznavam ne te kot možno in reatno, ampak kot etično. Z njo bi rad odprt diatog; tu žat ni primerno mesto. Ni pa še vseh dni konec.
Tudi Kavčičevo ravnanje, da v tetih 1991/93 botj "brani" "Partijo ", kot jo je — na ravni umetniške proze — teta 1959, je zame eminentno etično dejstvo. Predenj sem postavtjen tudi sam. Medtem ko sem bit — upam, da v mojem primeru ne gre za skticevanje na zastuge, ki jih nisem imet — sam prav na prehodu iz 50. v 60. teta, a tudi teta 1987, oster kritik Partije, teta 1988 in vse do teta 1991 pa sem — samostepito! — četo verjet, da je KC kot ustanova, katere det je tudi N(otranja)KC (tj. duhovna, večna, božja), btižja resnici in kutturi, kot je bita Partija, danes v posebne prednosti stovenske ZKC iz teta 1993 pred stovensko Partijo, kakršna je bita teta 1987, nisem več prepričan. Prav never jetno me je razočarata; strukturno enako, kot so me moji srbski prijatetji, k) so se v enem tetu — oni teta 1981, KC teta 1991 — preteviti iz visoko kuttiviranih, strpnih, umnih, poštenih v štejte, pobesnete, neumne in agresivne, vsaj na ideotoški ravni vztočinske šoviniste. Stovenska ZKC danes posne ma Partijo iz teta 1941. Ne vcetoti, zato pa manj uspešno. Njen moratno-verski ztom — upam, da te začasen — je totiko botj boteč, ker je karikatura.
Resnica, ki sem jo spoznat že teta 1987 — in že davno prej — o naravi strankarske (tiberatne) družbe, a ki je vendar, ker po vojni še ni bita udejanjena v vsakdanji banatiteti, ker je nisem še čutno izkusit kot otiptjivo mizerijo "nove" stovenske družbe, mi danes narekuje nekaj sprememb v mojih odm> siti do raztičnih stovenskiti skupin. Ati točneje: sprememb poudarkov mojih odnosov, ki jih v osnovi ne spreminjam. Ne da bi si žete) zatiskati oči pred ztom, ki ga je Partija povzročita; pred njim si ne zatiska oči niti Kavčič, ne v enem ne v drugem romanu diptiha Vendar pa ni potrebno, da ponavtjam in
1'OSIStRHTUM
KULTURA Rast 7-Š/I994
.S.S7
še izostrujem to kritiko. Leta sem bi) kot matokdo neprizanesljiv do Partije. Treba je le pogledati moje analize dram, ki so izhajale v Reviji 2000 sredi 80. let; a enako moje tekste v reviji Problemi na prelomu 60. v 70. leta. (So pa bili časi, ko takšnih kritik na Slovenskem nisem mogel objavljati; recimo v 70. letih. Tedaj sem jih v tržaški zamejski, sredinsko krščanski reviji Most.) Danes pa je potrebneje, prvič, biti kritičen do nove oblasti. Če bi bil še naprej predvsem do Partije, bi ravnal kot prilagodljivci po vojni, ki so — upravičeno, vendar prekasno — kritizirali slabe razmere, korupcijo, despotizem itn. predvojnega slovenskega meščanstva. Recimo kot Miheličeva v epopeji Ogew/ /n tudi zato jo je partijska kritika — Mejak — tako hvalila
5.
Ta prvi razlog že nekaj let v polni meri udejanjan); že v razpravi iz leta 1987, v kateri kritiziram pojave, ki so postajali v naslednjih letih vse vidnejši in se danes še nikakor niso zaključili; predvsem partitokratizem — ta izraz v razpravi uporabljam in kot negativen — pa gentilizem oz nacionalizem. Kar bi pa rad poudaril v tem postskriptumu, je novo in je v direktni zvezi z novim Kavčičevim romanom. Prej — preden ni bila vsaj do neke mere udejanjena nova oblast — tega novega razloga nisem mogel (u)videti. Ni se dal (u)videti; manjkalo je izkustvo, brez katerega ni mogoča nobena refleksija, razen fantazmatičnih. Sam skušam rcflcktirati socialnopolitično, a tudi moralno psi hološko realiteto; kot Kavčič v zadnjem romanu. Nisem predvsem ideolog kot zagovorniki nove slovenske oblasti in partitokratizma, Pučnik, Hribarja itn.
Že na začetku druge polovice 60. let, ko sem se — po avtokritični refleksiji svojega izkustva s perspektivovskim gibanjem — začel posebej pozorno ukvarjati z meščansko demokratično politično mislijo, z J. St. Millom, z Arendtovo in Raymondom Aronom, sem spoznal in priznal vrsto prednosti angleškega sistema; danes to usmeritev le nadaljujem. Danes moja "podpora " današnji "Partiji" — govoriti) celo bolj ironično paradoksno kot pogojno — ne izhaja iz razlogov mojega navdušenja nad revolucionarnostjo, čeprav prizna vam tudi ta razlog kot veljaven in v večji meri, kot sem ga od srede 60. let do konca 80. let. Nasprotno: moj zagovor "izhaja" iz konservativnih razlogov. Že od nekdaj sem sc trudil — Heglov učenec — držati ravnotežje med obojim, med revolucionarnostjo in ohranjanjem tradicije, med bojem in domom, med strastjo in etiko, med tveganjem in zvestobo, med "izdajalstvom" in ljubezni jo; ali, če hočete, naj se izrazim drastično, med partizanstvom in domo branstvom, če obe gibanji vzamem v njunih najboljših oblikah. Poskušam pa videti v obeh nasprotjih tudi njune negativne plati.
Pozitivna plat revolucionizma: ker se vsaka danost hitro usmradi, epigoni-zira, korumpira, posuši, je potrebna nenehoma nova vzpodbuda od zunaj, s tem ne le kritika, ampak sistematično ogrožanje sistema (danosti); recimo temu rcvolucioniranjc. Ta dejavnost je obsežna: od milenaristično utopičnih projektov Munzcrjevega gibanja prek čeških bratov do gentilističnega naciz ma fašizma in do komunizmov različnih vrst na eni strani pa do malih pučev, vstaj, prevratov na drugi strani. (Kam sodi Janševa in Pučnikova antikomuni stična terjatev po izrednih razmerah, strukturno sorodna partijski iz leta 1941, le da ideološko bistveno manj utemeljena, nefascinantna, pragmatistična in s tem bližja kaki obliki neradikatnega fašizma ali desnice a la Pinochet, bomo šele videli; slovenska desnica tega še niti sama ne ve.) Če pa se družba preveč preda — kaj pa je "preveč ", ni mogoče določiti vnaprej, politika je umetnost — revohicioniranju, izgubi zvezo s tradicijo, se preveč destabilizira. To je bila gotovo slaba plat povojnega permanentnega Kardeljevega itn. revolucioniz ma; vrh dosega v Miloševičevih antibirokratskih revolucijah.
6.
Nasproti tej načelni negacijskosti - propagirani zmerom v imenu najvišjih vrednot — imamo pozitivni svet, najbolj udejanjan v angleškem sistemu.
1'OSTSCRII'TUM
KULTURA Rast 7-H/I994
S S S
Zemljiška, s tem že denarna aristokracija ne pobije v revoluciji vojaške; ta se pobije - v vojni med belo in rdečo rožo - sama; zem)jiško<lcnarna jo zamenja na relativno nekonflikten način. Prav na tej osnovi se dogaja v angleški družbi vse naprej: posebej pa od Slavne revolucije konec 17. stoletja. Meščanstvo se polagoma uveljavlja znotraj fevdalnega sistema. Ga ne ruši revolucionarno, kot francoska revolucija, ampak predeluje ekonomsko, postopoma. Prihaja do simbioze nasprotnikov, ki iz sovražnikov postajata tekmeca, ta pa se — vsaj do neke mere — držita pravit Pravila je postavil kot nasprotje kaosu državljan ske vojne ideolog Slavne revolucije I lobbes; a tudi Locke in nazadnje I lume. Na koncu procesa se ravna po isti logiki proletariat; ne po Mantovi, ampak po socialdemokratski, fabijanski ipd. Tako danes v anglosaškem svetu koek sistirajo vse plasti, razredi, načini življenja, jeziki, stili: od srednjeveške etikete kralja do lumpenističnih robov black power v rasno obarvanih mestih kot odpadkih industrijske revolucije. Modernizem, postmoderna, simulacijskost, kibernetizem itn. — vse to je pluralno včlenjeno v okvir, ki traja, če hočete, od Magnc chartc libcrtatis in od vzpostavitve Habeas corpus.
Če se primerjamo s Srbijo, je nekaj tega okvira tudi pri Slovencih. Če pa se primerjamo z Anglijo, je te tradicije komaj kaj. Slovenija je srednjeevropska družba, saj je bila stoletja v Avstriji. KC na Slovenskem je vnašala v barbarsko etnijo univerzalno kulturo; vnašalo jo je razsvetljenstvo od Marije Terezije do Jožefa Drugega, nazadnje pa srednjeevropski tip meščanstva v 19. stoletju. Slovenska literatura — preučeval sem jo, posebej dramatiko, prav s tega vidika — kaže, da je bila liberalno^rivilna družba okrog preloma stoletij na Sloven skem vendarle že razvita, čeprav šele strukturno, vsaj v intelektualnih elitah; bistveno manj seveda v socialno manj diferenciranem kmetstvu, tj. v enotni skupnosti. A prav iz te črpajo svoj glavni človeški potencial — maso — tako revolucija kot kontrarevolucija in današnja oblast. — Kavčič je radikalni kritični analitik prav te plasti — primitivnega kmetstva — , ki brez zadostnih socialno^vrcdnostnih mediacij prodira v oblast, v prvi plan. V tej plasti je gotovo eden od bistvenih vzrokov slovenskega barbarizma. Kavčič ga odšli kava.
Če ne bomo ali kolikor manj bomo Slovenci posnemali omenjeni angleški model, bližji bomo balkanstvu, Rusiji, pravoslavnemu modelu, naivno uto^ pičnemu revolucionarstvu, dlje bomo od Zahoda, od protestantske etike, ideologije, načina življenja. Katolištvo je vmes. Odprto je tia obe strani. Klerika ližem — klerofašizem še bolj — je "balkanizacija"; duh Drugega vatikanskega koncila, ki je v današnji slovenski KC komaj navzoč oz. povsem zablokiran (to je vedel Truhlar že pred dvema desetletjema, to napisal iti so ga za kazen "izgnali"), pa je duh Zahoda.
A kaj pomeni konkretno danes ta angleški mode) — seveda v neposredni zvezi s Kavčičevim romanom?
Tako radikalnih revolucionarjev, kot so bili komunisti, Slovenci zlepa ne bomo doživeli; a tudi tako — vsaj med vojno in v prvem povojnem času — goreče verujočih v svoj ideal, odobravajočih svoje ravnanje. Edino giba nje plast, ki v Angliji ni ravnalo po "angleško" in je zato že stoletja obravna vano kot tujek, je bilo CromweHovo; Cromwe)l sam kot despot. Bilo je v Angliji tudi zadnje, ki je bilo vojaško, nasilno, z uporom premagano, odstran jcno. CromvvcH bodisi ni imel časa, da bi se "civiliziral", ali pa tega ni zmogel. Dejstvo pa je, da so to zmogli slovenski komunisti. — Prav eno vrsto razlogov, zakaj so to zmogli — s filozofijo ontološkega nihilizma obenem s canmsovsko etiko, o tej in o obojem govorim že v razpravi o prvem romanu diptiha podaja Kavčič z osrednjim likom Andreja Starmana.
Slovenski komunisti so za to potrebovali veliko časa. Pri tem so zamudili dva zelo važna datuma; 1964. leta — likvidacija gibanja Perspektiv in z njim solidarizirajoče se večinske slovenske humanistične inteligence; tudi revija Problemi, ki je izhajala pod Kavčičevim vodstvom, se je s Perspektivami
Taras Kermauner sotidarizirata - in 1971. ieta - tikvidacija "tiberatizma" Staneta Kavčiča. Pri )'OS t SCRIfTUM tem so narediti mnogo napak, zagrešiti mnogo nasilij, tudi ztočinov, čeprav od konca 60. tet naprej bistveno manj kot prej. Pa vendar: z obtasti so odšti po tastni votji, česar prej od njih ni nihče pričakovat. Pristati so na nov okvir boja: na strankarsko — ekonomsko itn. — tekmo. To je, kot da bi Cromwett ati njegovi dediči pristati na novi modet partamenta, v katerem ni več diktatorja.
7.
Kaj kaže tik Andreja Starmana? Da je izgubit sovraštvo do nasprotnikov.
Prvo razpravo v tem svojem diptihu sem nastovit More	<%n<e&3go(/
Trsorrostrn? Kavčič s svojim novim romanom odgovarja prav na to vpraša nje. Ne more, pravi; medtem ko je v prvem romanu še mistit, da drugače čtovek sptoti ne zna živeti, saj je zgotj živat zver. Ne te, da more, pravi zdaj, ampak mora, če hoče preživeti kot razumno, kuttivirano, sotidamostno bitje; če se noče zapiti ati obesiti. Mora narediti umsko avtorefteksijo; te v prvem romanu (še) ni. Andrej jo naredi - radikatno. Takorekoč vsemu nekdanjemu kot vrednostno pozitivno ontološkemu - historičnemu, nadhistorično mitenarističnemu, svetemu, absotutnemu — se mora odpovedati; in se odpove. Ne verjame več ne v rcvotucijo ne v sociatno osvoboditev in odrešitev.
Nečemu pa ostane trdno zvest: prepričanju — oz. to prepričanje šete dobi, šete dozori v njem kot poteza visoke kutturc -, da je treba ravno zato, ker je ta svet v svojem bistvu ničen, sezidati nad tem ničem praznino etični svet sotidarnosti dveh in večih. (Ker desnica tega niča ni sprejeta, ponotranjita, je ostata zunaj - možnosti - krščanske etike; zateka se v magizme in v nič.) Ta etični svet pa se da preobtikovati v sociatncga. To je statišče, ki ga zagovarjam tudi jaz. tn na katero so pristati - vsaj v javnosti vidni in odtočujoči - dediči nekdanjih komunistov; ne te, naj vzamem konkreten primer, Z držo in tikom Leva Krefta, ki izhaja iz kombinacije titeramega posmehtjivo humornega tudista — pesnika — s civitističnim reformatorjem znotraj ZK.
Modrost — in, paradoks, načetni konservativizem — teh dedičev jc v tem, da se ne stopijo, ne vnemajo za ponovno revotucijo in prevrat, kot sc desnica. Desnica si to njihovo ravnanje raztaga s podmeno, da komunisti še zmerom vtadajo, kar je preveč preprosta — te strankarsko učinkovita — raztaga. Komu nisti imajo sicer vetiko pozicij v državnem aparatu, v sodstvu, gospodarstvu itn. Vendar ne vtadajo kot komunisti, enoumno. Pritagoditi so se novemu okviru večstrankarstva in civitizma, diatogu, tekmi, izigravanju tekmecev brez vojaško^državne site itn. Marsikdaj detujejo četo botj civitno kot desnica.
Sam raztagam ta njihov prehod v novo tiberatno družbo, s katero detijo prednosti in stabosti, ravno z "angteškim" momentom. Biti so tako dotgo na obtasti, pri tem pa, ktjub vsemu nasitju, skozi desettetja dopuščati totiko intetektuatne opozicije, da so se ob nji in od nje učiti, se naučiti — vsaj in nucc — avtorefleksije, se kuttivirati tudi v potitičnem pomenu; nc Popit, pač pa Kučan. Če kdo, vejo oni, kotiko napora, nasitja, zta so morati uporabiti, da bi udejanjiti idcatno družbo; vedo, da te ne te niso udejaniti, ampak se jc ne da udejaniti. Ob tem so (p)ostajati vse botj praznih rok.
To sociatno-moratno izkustvo pa ni te njihovo. So odtikovani — in rcatni — predstavniki stovenske družbe ravno zato, ker so med vojno zmagati, ker so skozi desettetja obtikovati stovensko družbo. So — z nekdanjo opozicijo zoper sebe skupaj — sociatno izkustvo stovenstva. Nc pravim, da so s tem odvzeti potrebo nastednjim rodovom, da bi ti sami izkušati ta svet in spozna(va)ti KiltTURA naravo samostepit. Nikomur se nič ne da prihraniti. Prav to je bito eno Rast 7 S/1494 največjih samostepit Partije; menita je, da je opravita vse bistveno, nevarno, umazano, a tudi vetičastno namesto prihodnjih rodov. Pa vendar bi poeno stavtja), če bi trdit, da sociatno zgodovinsko izkustvo nič ne pomeni. Da se .5 59 čtovek nič ne nauči iz pretektosti, iz izkustev prejšnjih rodov in njihove misti
Taras Kcrmaunrr POSTSCRiPTUM
o sebi. Marsikaj sc da naučiti; čeprav je treba marsikaj poizkusiti znova. Oba momenta sodc!ujcta. Rad bi ju drža) v ravnotežju. — In prav to hoče Kavčič z
8.
Opisujem vzrok, zakaj so današnji icvičarji bistveno boij civiiizirani, manj revoiucionami, boij konservativni v pozitivnem pomenu besede od desničarjev. Ti kot poraženci ieta i945 načrtujejo zmagovatski come back. Kot da se v pretekiega pol stoietja niso nič naučiti. Kot da po zimskem spanju aii zamrznitvi začenjajo, kjer so končati ati 3 maja 1945 ati četo teta 1940 pod Korošcem. Kombinirajo vračanje v modet stovenske družbe — v mode) paternatizma, o katerem govorim v prvi razpravi —, ki je danes neobnovtjiv že iz sociotoškiti raztogov, kaj šete iz kuttumo kotektivno psihotoških. V pot stotetja se je stovenska družba sitovito diferencirata. Partija je ktjub svojemu monizmu monopotizmu dopttstita (bita prisitjena v) večjo diferenciacijo kot predvojna KC; in kot jo de faeto — ne v propagandnih razgtasih — dopušča današnja stovenska ZKC. (Ne pa itatijanska in nemška ZKC; ne kot Vatikan. Papež je mnogo botj od stovenske KC na pozicijah Drugega vatikanskega koncita.)
Stovenska družba bo šta po "angteški", ne pa po "srbski" poti, če bo etično civitno modro vzdržata bedo večstrankarstva in potkapitatizma, po) prvotnega kapitatizma, pot batkanskega, kakršen je danes zanjo značiten. Vzdržata bo, če se bo učita, ne pa, če sc bo znova revotucionirata. Kuttura je uk, ne pa vzpostavtjanjc Pravičnosti z nasitjem ati s strankarsko demagogijo, s temi ati onimi izjemnimi ukrepi Desnica ima prav, ko ugotavtja, da je v sodstvu ostat sestav starih komunistov itn. Dodajam, a v nasprotnem duhu kot desnica: ti tjudje — v sodstvu itn. — so prav iz svoje izkušnje absurdnega nasitja, ki so ga najprej prepričano, nato cinično početi — tu je temeij absurdnostne zavesti pri Andreju — bistveno botj strpni, razumevajoči, kuttivirani, diatoški od desnice, ki si te umištja, da je strpna (je pa te hinavska), in se stepi z ituzijo nove, zdaj šete dokončno prave Pravičnosti. Andrej je odtikovani tik teh — bivših — komunistov. Ne pravim, da so vsi empirični bivši komunisti kot on. Vendar zastopa njihovo najbotjšo sociatn^kuhurno srž, kakor sc kaže v današnji stovenski potitiki in javni zavesti.
Andrejeva etika na intimni bazi — med dvema, v družini (ta je morda tudi Kavčičeva osebna) —, ki temetji na moratnem odgovoru na izkustvo ontotoške ga niča, se prevaja na sociatno^potitični ravni kot skepsa do stehemega prenasitnega, naivnega, preaktivističnega udejanjanja Pravice in Resnice, ob tem pa ne pada v načetni cinizem — tako kot tibcratci, tibcrtarci posmehtjivega tudizma —, ampak skuša prenesti v družbeno institucionatne odnose strpnost, distanco, dvom, zadržanost, tek nizkih vrttjajcv, odsotnost patosa (vse to je gota negacija začetne partijske Geste) oz. še več, v pozitivnem pomenu, v svet vnaša odgovornost, ki naj bi sc držata pravit in bi posta(ja)ta tudi na družbeni ravni sotidarnost. Kakor jo prakticirata Andrej in njegova ženajutija.
9.
V tem vidim še dodaten pomen drugega Kavčičevega romana. Vendar je v zvezi s prvim. Zatd pišem o tem v post seriptumu k prvemu romanu; ta post seriptum povezuje obe moji razpravi.
Kavčič je pred tremi desettetji in pot — še v času pred dvema desetletjema, ko je pisat nemato retativistični, čeprav statinizem radikatno razkrinkova) ni	— gtedat čtoveka predvsem kot živat zver, kot izgubtjenega v
naktjučnostih nasitij narave. Če je videt v čtoveku kaj pozitivnega, ta proces KULTURA sc začenja s /'Mstoto, je to čtovekova ktjubovatnost, moč sicer biotoške Rast 7 H/UTM narave, ki pa ni te kaotično haktjučnostna gonskost, ampak se, ker detuje v primarni družini, že predetuje v sociaino in — v prvotni obtiki — v etično: v skupni boj nekega para in družine zoper sovražne naravne site, v zavest 560 skupnosti čtoveškega zoper natumo in tektonsko vutkansko, v nekaj načrtne
Taras Kermauner ga, kar se vzdiguje nad prepadom zgolj iracionalnega kaosa. — Andrejeva etika t'( )S I SCRH' I UM je le zadnja faza v procesu, ki se je začel s fnstoio in ki človeka ne (do)pušča le kot plen gonskosti, "absolutnemu" relativizmu, dezoricntaciji.
Povezava med obema romanoma je torej notranja in razvojna, etična in kulturna; taka je tudi povezava med mojima razpravama — analizama. Celo politična je, kot sem pravkar razčlenil. A ne politična v pomenu boja za oblast, kar je tako važno današnjim liberalcem in — posebej močno — desnici kot dvema še neuveljavljenima, s tem neizkušenima, "nedolžnima", naivnima, s tem samoumevno nasilnima in pravičniškima skupinama, od katerih je ena, tiberalska, ob tem cinična, druga, klerikalna, pa hinavska.
Ugotavljam paradoks zgodovine, ki pa ni potrditev cinizma, čeprav je grotesken: da so danes morda najbližji civilizmu tisti, ki so ga v preteklega pol stoletja najbolj napadali in zatirali. A takšni niso le zato, ker se vračajo — njihov "zmagoviti" in etični del — k razsvetljenskim prvinam predvojne in medvojne levice; čeprav je tudi to vračanje važno; zadnje čase se ukvarjam posebej z analizo tega v slovenski dramatiki. Ampak, in to je moja nova teza, ker civilizem današnje levice izhaja iz njenih — oz. partijskih — izkušenj vladavine; in to v marsičem grde, grozljivo nasilne, lumpenističnc, despotske in celo zločinske vladavine. Vendar ni bila takšna v vsem, kakor krivično trdi desnica. V čem ni bila takšna, skušam podati v tej dodatni razpravi, s komentarjem Kavčičevega diptiha. Osnove in razloge za to svojo — presenetljivo — ugotovitev najdevam v Kavčičevi prozi, v njegovem novem romanu, v analizi razlike med obema romanoma oz. med njunima pomenskima strukturama.
V tem pogledu je df/neMVM/e danes še posebej dragoceno. Odpira neko socialno in osebno šanso; pojasnjuje neko modro izkustvo; če hočete, ute meljuje tudi neko sprejemljivo politiko. Nočem se ponovno slepiti. V osnovi tudi leve stranke ne morejo biti drugačne od ostalih. Strankarski sistem pač sodi v kapitalizem, v nacionalno državo, v meščansko družbo; kot tak je vprašljiv. Pa vendar je mogoče znotraj takšnega sistema izbirati — bolje: sc ji približevati — "angleško" pot. Ali pa regredirati na balkansko-srbsko.
Iz povedanega spoznamo še dodaten pomen literature umetnosti. Še zme rom je vzgojna, vsaj za Slovence. Še zmerom nosi izkustva in refleksijo, ki v sami politični misli — da ne govorim o časnikarski in ideološki, o mistifikan tni, kakršno propagirajo gentilistični ideologi a la Urbančič — manjka.
Kavčič je z	tudi v tem pogledu opravil veliko delo.
Letošnja pomlad je bila od vseh povojnih najtežja. Vsaj občutil jo je tako. Morebiti je najtežje že zdavnaj pozabil in se mu zdaj vsiljuje ta nesmiselna primerjava. Najtežja, a od vsega hudega najbolj oddaljena. Tista, petinštiride setega, je bila bolestna in odrešujoča hkrati. Bolest, ker je mnogi prijatelji in tovariši niso dočakali. Mnogi od njih so ugasnili, preden so življenje zares okusili. Živijo v spominu, z njimi se večkrat srečuje. Nagovarja jih, skuša jim izvabiti kakšno besedo, a ne spregovorijo. Rad bi zvedel, kaj sodijo o tistem, kar so skupaj doživeli, kaj o vsem ostalem. Spremljajo povojni čas, vedo za vse, kar se je dogajalo? Ne, oni so brezčutni, brez spomina, nič jih ne more razveseliti, tudi bolečin ne čutijo. Težko si je predstavljati nič. Nič je nepred KULTURA stavljivo. Tudi si ni mogoče predstavljati, kako se vse človekovo pehanje, boji Rast 7 H/l in strasti pogreznejo v nič. In na koncu je vedno nič. Nič je potemtakem tudi vse tisto, kar je bilo prej, pred koncem. Borili so sc za nič, živijo za nič. Razen če ima kdo v svoji življenjski prtljagi rešilno bilko. Odrešitev, ki jo podariš S61 samemu sebi. Objektivne rešitve ni.
Vladimir Kavčič Mrtvi strmijo vate, vse na njih je živo, kot nekoč. A vse je odvisno )e od MINEVANJE (odi.) tvojega spomina. Na ustnice jim lahko položiš nasmeh, lahko jih pripraviš do tega, da spregovorijo. V resnici ti govoriš zanje, govoriš o sebi tisto, kar želiš slišati. In večno ostanejo mladi, tvoj spomin jih ne more postarati. Mladi ostanejo neodvisno od tebe, del svojega življenja potemtakem le ohranijo.
Pomlad se je priplazila potihoma, ob koncu maja in v prvi polovici junija pa je vzkipela. Zelenje se je razbohotilo čez noč in zastrlo vse razglede. Nad pokrajino je lebdela soparica, pritiskala je k tlom, da je bil korak mlahav, telo svinčeno težko. Cvetela sta jesen in akacija, zrak je bil poln vonjav. Travnikov je bila ena sama svetloba, utripala je rumeno, sončno. Vse živo bi se moralo veseliti. Ptiči so prepevali od ranega jutra, slavci so se oglašali še pozno v noč. Vendar to niso bili glasovi radosti. Zveneli so zamolklo in nekako osamljeno. Vsak glas je oznanja) svojo samoto, enkratno, nepremostljivo, usodno.
To so bili glasovi aprilskih samot petinštiridesetega. Poležavali so po zasedah, prisluškovali v tišino, z očmi brodili po daljavah, od koder se je bližala nevarnost. Zadnja ofenziva. Vihar, ki bo z obličja zemlje zbrisal vse živo, vse, kar se upira. In tudi v resnici je. Padlo jih je več kot dve tretjini, drugi so se razbežali. V svobodo je vkorakal z eno samo desetino. Polki, divizije, brigade in bataljoni, vse je bilo daleč. In vendar je bilo vse njihovo. Osvojili so prazno deželo. Skoraj vsi, s katerimi je v hosti preživel zadnji dve leti, so padli. Vsaka smrt je vzela del njega samega. Na koncu je bil živ, a onemela soha. Ni zmogel veselja, dopovedoval si je, da je vsega konec, a se ni uspel prepričati. Mrliči so ostali v njem in nosil jih je s seboj še dolgo v mirni čas.
Tako vztrajno in prepričljivo jih je nosil s seboj, da za druge, ni imel oči. Čeprav jih je bilo na stotine, tudi na tisoče. To so bili oni, drugi, ki so mu dan za dnem stregli po življenju in na koncu mu ni bilo niti za hip žal, da so doživeli tako okrutno smrt. Da so jih gole prebadali z noži, jih z bajoneti suvali k jami in jih še napol žive zmetali vanjo. Ne, njihove usode se ga takrat niso dotaknite. Kar se je zgodilo z njimi, je bita le posledica vsega prejšnjega. Kazen, maščevanje za prestano trpljenje, za izdajo, ker so služili tujcem, ker so dvignili roko nad svoj rod. Ni jih sovraži), zaničeval jih je. Čeprav so bili skupaj vso mladost in tudi še del vojne, tja do triinštiridesetega, potem pa so si postajali vse bolj tuji. Na koncu ni želel nobenega prepoznati. Hodil je mimo njih, kot da so tujci, v resnici so to tudi bili.
Da nimajo nič skupnega z njim, so pokazali tudi oni. Nihče ga ni ogovoril, nihče ni pričakoval, da bi mogel zanj zastaviti besedo, potegniti ga iz vrste, podariti mu življenje. Ločitev je bila dokončna, zgodila se je že zdavnaj prej in nihče ni verjel, da bi se v tem moglo kaj spremeniti. Tudi oni, če bi zmagali, ne bi ravnali drugače. Razlika je bila samo v tem, da niso zmagali, bojna sreča jim ni bila naklonjena, bi rekli pesniki. Razumskih razlogov pa bi mogli našteti celo vrsto.
Trideset let je moralo preteči, več kot trideset, da je v njih odkril ljudi. Postopoma in neopazno je nastajala sprememba. Zavedel se jo je, ko je bila dokončna. Tako dokončna, da ji ni poskušal oporekati. Vmes se je moralo zgoditi marsikaj, postopne spremembe, ki so se izmikale njegovemu vpoglc du. Zato tudi nikoli ne bo zvedel, kaj jih je povzročilo. Je zbledel spomin? Podobe dogodkov so ostale, ostali so obrazi, vzdušje, ki ga je mogoče vsak hip obnoviti. Piast videnega in občutenega je ostala, zmanjšala se je občutlji vost, bolečina se je utrudila. Prerasla jo je sivina vsakdanjosti, prekrile so jo naslage manj pomembnih doživetij. Čas je opravil svoje, pravijo. A čas sam KULTURA ne obstaja, teče z njim in v njem. Čas je le prispodoba.
Rast 7 M/!vrt Zbledelo je sovraštvo, to zagotovo, to lahko prizna brez zadržkov. A še nikoli ni utegnil premisliti, kaj je pravzaprav sovraštvo. Sposobnost za nasilje nad drugimi, brez pomislekov in obžalovanja, za ubijanje? Hogve, bog ve? Sam S62 se ne zaveda nobene spremembe na tej ravni. Ničesar ne obžaluje, ničesar ne
Vladimir Kavčič bi žete! spremeniti. Nikoii ni vzdvomit nad svojo pretektostjo, nikoii ni niti za MINi VANji' (odi.) hip pomisii), da bi se ji iztrgat. Dvom se je vsctcj nanašat na prihodnost. Tedaj ko je hote) vsemu obrniti hrbet, je razmištjat o Kanadi in o Avstratiji, a ko sc je odtočit, da ostane, mu ni bito žat. Sc je pač tako odtočit.
Sovraštvo je izpuhteto, utrudito se je. Ob tem spoznanju je ostrmet sam nad seboj. Zato je bita zadnja pomtad tako moreča, navdajata ga je s tesnobo, žgata mu je dušo. Oči so ga botete od zetenja, po katerem se je razgtedova), svettoba je bita ostra in napadatna, prebadata je oči in ga grizta po tetesu. Večkrat je pomistit, če to ni v zvezi s srcem, a ga je doktor pototažit, da je z njegovim srcem vse v redu Tesnoba, o kateri prijatelju ni pripovedovat na dotgo in na široko, se je potemtakem spočenjata v gtavi, vsekakor v zgornjem detu tetesa in ne brez zveze s srcem.
Btodit je po ptanjavah Virja, se potikat med njivami in se večkrat zateket v gozd, iskat je kotiček, kjer bi se umirit, odpočit od peze živtjenja, ki se je bita nenadoma zgrnita nanj. Še nikoti poprej ni čutit, da je živtjenje tako botcčc. Botcče brez vidne rane, brez pravega vzroka. Lahko je strmet v tta ati se zazirat v datjavo, pred njegovimi očmi so oživete vse tiste jame, brezna, v katerih so izginiti desettisoči, v nosnicah je čutit vonj apritskih bitk, tik pred zmago, kjer so popadati skoraj vsi, ki so mu biti btizu. Boteči spomin se je razprede) tja do prve vojne pomtadi. Videt je vse, ki jih je kdaj poznat in so umrti nasitne smrti. !n prvič se je zgodito, da ni več raztikovat med svojimi in onimi drugimi, ki so nekoč stati na nasprotni strani. Vsako smrt je doživet znova, bežno, a vse z enako močjo. Ncprcgtedna množica obrazov in usod, ki sta jih pogottnita vojni in povojni čas. Zavedet se je, da so biti prav vsi povezani z njim, nobenemu sc ni moget več odreči, izginite so vse tiste raztike, ki so jih nekoč detite na dva tabora. V minutih desettetjih so se v njem neopazna razraščata nova in širša spoznanja. Nič ni bito dokončnega, kot sc mu je nekoč zdeto. Raztike, zaradi katerih so se medsebojno ubijati, so postajate vse manj opazne, prekrivati jih je začeto gtobtje spoznanje. To, kar je njih za vsetej zaznamovato in njihova živtjenja dokončno razmejito, je s statišča zgodovine te pripettjaj, ki se s potekom času vse botj krči. Že sinovi in vnuki nekdanjih bojevnikov so ga razumeti po svoje ati mu preprosto obrniti hrbet, ncrazumtjivo htadni in neprizadeti. Razkrita se je brezbrižnost, ki deti čtoveka od čtoveka, otroke od staršev, brate in sestre med seboj.
Tedne in tedne ga je spremtjata botečina in ves čas se mu je po gtavi motata miset, ki se je utrgata iz gtobin motne zavesti: Ms;', An ste/zo tefMm/; AtosAztA: jMAto/M??:;. Videt je njihove bete tobanje, prestretjene in potomtjene kosti in za vsako tobanjo obraz enega od svojih mtadostnih vrstnikov, tn živo je čutit, da bi bit na mestu tega obraza tahko njegov tastni. tn vsi so mu biti enako btizu, enakega obžatovanja vredni.
Je bit to obračun s svojim živtjenjem, spoznanje, da so biti vsi skupaj žrtvovani praznim citjcm. Citjem, ki so biti tisti trenutek nadvse usodni in pomembni, a te za kratek čas. Nove generacije se obračajo k novim idotom, imajo svoje privide. Zgodovina jih ne zavezuje. Vsaka je ujeta v svoj privid sveta, a tega se zave šete, ko se postara.
Ateksander je brez pomisteka priznat, da ga razjeda razočaranje. Je tudi on razočaran, je bito boteče občutenje pomtadi tudi postedica razočaranja, ki ga dostej ni priznavat? Ati razočaranje pomeni tudi obžatovanje vsega, kar se je zgodito? Obžatovanje pretektih dejanj, priznavanje zmote? Ne, prav gotovo ne. Ni bita zmota in ni kaj obžatovati. Vse, kar se je dogajato, je imeto svoj vzrok, morato se je zgoditi Za nekaj gtobtjcga gre. Za smisetnost posameznega živtjenja in celiti rodov. Za brezčutnost in nesmisetnost zgodovine same. Za prazno vero, da je mogoče kaj storiti, da žrtve tahko kaj spremenijo. Da ima KU) HIRA sprememba svojo vrednost. Da je čtoveka mogoče odrešiti.
Rast 7-H/iW4
.563
Marjan Brezovar
).mry.Mt.'Mar(,i/ tm.ikln)n'diir Slovenije
KUl.mHA Rast 7-S/)W4
BESEDA O PESN!ŠKEM SVETU JANEZA MENARTA
Ob pesnikovi petinšestdesetietniei
Ni nakljttčje, da je poezija Janeza Menarta izjemno komunikativna. Pesnikov interes se namreč ne končuje znotraj njegovega intimnega sveta; tudi kadar izpoveduje svoja najbolj pretanjena čustva, je v zavestnem razmerju z drugim, njegova pozornost je usmerjena v posredovanje, mcdiacijo, v pretok spoznanj, v zauptjiv, nevsiljivo intimen, včasih tudi udarno poudarjen nagovor bratca.
Zato tudi ni naključje, da je poezija Janeza Menarta tudi formalno estetsko tako prečiščena z značilno veščino pesniškega mojstrstva, ki obvladuje pretanjene skrivnosti besednega čarodejstva in ki tudi tedaj, ko se podaja na nova izrazna pota, išče sicer nov oseben izraz za enkratna doživetja, a ostaja pri tem v zanesljivih mejah izbrušenosti iti pretehtane dognanosti. Doživljajski svet Janeza Menarta je vedno prečiščen, sublimiran, preoblikovan, transfigurirati na višjo raveti, ki na njej v pesniško pregnantni dikciji izreka svoj svet.
Pri Janezu Menartu bi zaman iskali kako neobvezno splošno naravnanost, ki bi se izgubljala v konvenciji in znanih, modno udarnih spogledljivih pesniških obrazcih. V njegovi poeziit je značilno poudarjeno prav njegovo osebno, tako značilno in neponovljivo razmerje do sveta. Janez Menart je vedno on sam, prepoznaven, zvest svojim spoznanjem, svoji usodi, svojim pogledom. Tako razmerje je seveda zanesljiv znak notranje moči in sc nikoli ne zateka v navidez tako varno, a votlo splošno orientacijo.
Seveda je individualno iskanje vedno pot v neznano. Janez Menart je radoživ, nemiren, vztrajno iščoč, nepomirljiv z obrabljenimi resnicami, vedno hoče razkriti srčiko problemov, ki se z. njimi srečuje. Ne, Janez Menart ne ve vnaprej za resnico, predaja se novim iti novim podatkom, novim razgledom, njegovim nemirnim očem se razpirajo vedno nova obzorja, iti ko se že zdi, da sc mu je že razkril svet, se z novih, pogo-stoma presenetljivih vidikov osvetle nove pesniške pokrajine.
Janez Menart je neizprosno, do kraja zvest resnici, kakršna pač je lahko dostopna njegovemu preiskavajočemu pogledu. Ni tabujev, ni posvečenih, nedotakljivih mest. Janez Menart tie priznava nikakršnih -višjih « idej, ki bi opravičevala spregled in laži; zabeleži jth in imenuje direktno, pa naj zadevajo kogarkoli, tudi tako imenovano družbeno sfero z njeno ideologijo in filozofijo vred.
Menartov preiskavajoči, dosledno nepopustljivi pogled je značilen že za prvo pesem v Testm/i štirt/i /az; Zamišljeno me zro oči/ in vprašajo: Sem jaz res ti?« In pesnikov odgovor: »jaz sem le jaz, ki sc mi zdi;/ in ti si jaz le za ljudi;/ a pravi jaz je dan za dnem/ uganka meni in ljudem.« Značilna Menartova poteza: zastavljati z vso ostrino vprašanja, na katera pogostoma ni odgovora.
Vendar, Menartova podoba se izrisuje postopoma, resda pogostoma posredno, v lirskem iti epskem tkivu njegovih pesmi. Tu je njegovo razmerje do sveta iti življenja zelo razvidno.
Znana je misel, da Janez Menart podčrtuje čiste vzgibe in namene, ki žive v človeku: njegovo usmeritev k skladnosti, smiselnosti, notranji polnosti. Tudi spomin mu s plemenito, zadržatio melanholijo in z nostalgičnim ressentimentom oživlja vrednote otroškega sveta, tako
tttSttlAOflSNIŠKtMSVttt!
JANI /.A MI NAH I A M.ui.mttrr/nv.ir
KUIIHHA Hnst7 H/H^M
čistega iti polnega osvajajoče poezije, svet velikih mitov in čarobnih pravljic, brezpogojne materinske Ijubeztii in tako zanesljive (čeprav varljive) varnosti (/esensA/ Janj. Nedvomno je tudi res, da je za Menarta zelo značilna resignacija, dezihizija, grenko, a možato zadržano razočaranje in bolečina, kose itlcalncvrcdtiotc, ki jih nosimo v svojih pršili, razbijejo ob čereh vsakdanje prakse (Zimska c/cgtja). Pogostoma se grenkim spoznanjem pridruži tipoma ironija m celo sarkazem (Kanfon-ska pesem, /,aJy). In vendar se Menart tudi zelo jasno zaveda usodnih blokad in zavor, ki so v samem človeku in ki ustvarjajo znotraj njega nasprotja in spopade, torej so konflikti v njem samem: - in vse, kar svetla misel zida v (!as,/raztlira in raznaša volčji jaz."(fo/tto/crnost). lako pa svet m polariziran v pol svetlobe in teme, v negativno in pozitivtio skrajnost, ampak v mnogo bolj zapletena razmerja.
Značilno je, da Menart pogostoma v isti pesmi združuje nasprotujoče si prvine in jih razpostavi v včasih diskretno, komaj nakazano konfrontacijo, z mnogo poetičnega raffinementa (Na gori, Večerna pesem), večkrat pa iznenadno, silovito in dramatično izostreno. Tako na primer v pesmi OAo it) /eea v asociativnih impresijah predstavi osvajajoča) lepoto sveta in dekleta, a naenkrat vstopi v ta skoraj neresnično čarobno svet senca križa, zanesljive prispodobe ticizmakljive človekove končnosti. V /Vcg/eJu je navzoča osvajajoča milina in neubranljiva mikavnost ljubljene, a naenkrat rentgenski posnetek opozori na še druge razsežnosti našega življenja. V Vscgamogočtmsft igrivo očarljivost petletnega dekletca zaznamuje nogica v protezi in stavlja z vso ostrino pod vprašaj višjo smiselnost sveta in njegove globlje pravičnosti. Ta ambivalenca, ki jo Menart izjemno učinkovito zaostruje in združuje znotraj posameznih pesmi, ustvarja značilne dramatsko zaostrene napetosti, ki silovito razgibavajo notranji ustroj pesmi. Svet je zdaj v sami srčiki nevsiljivo "problematizirati«, čeprav se večkrat kaže tako trdno zanesljiv in lep in ga zna Menart v presenetljivo skopih, zanesljivih črtah ali pa tudi v razkošnih, skoraj baročno bogatih stilnih kaskadah predstaviti: v resnici je hkrati pogostoma tudi ogrožujoč in nevaren.
Nevaren tedaj, kadar najmanj pričakujemo. Kadar smo uspavani z lepoto sveta, se nam lahko pokaže njegov dvojni obraz, delo svetloba, v poeziji tako pogostoma prispodoba življenjskega vzgona, osrečujoče življcnjskc radosti, element, ki presvetljuje s svojo žarko silo svet in življenje, se lahko sprevrže v zavratno, kruto uničujočo moč, ki zaznamuje bitja s smrtjo. Ko jim obeta najvišji vzpon življenjske afirmacije in potrditve, pokaže svojo skrito dvojno naravo: v trenutkih najvišjih obetov jih potegne v brezno krute, ticizmakljive smrti.
Sugestivno, z osupljivo baladno konciznostjo prikaže Menart v pesmi Vešče dvojno naravo svetlobe. Vešče "iščejo skrivnih, neznanih poti/ k cilju, ki z mamonskim sijem žari«. S svetlobo se žele spojiti, združiti kot slutnjo najvišjega zenita, trenutkov najvišjih samouresničitev, a vstopijo v nepopustljiv mrtvaški ples, v samouničenje, da se potrdi absurdnost položaja, ko s svojimi najglobljimi intcncijami izzovejo lastno smrt: «v luč zalete se, a spet zažele/ bliže iti bliže, prav k bistvu luči,/ k satanski nitki, ki v steklu žari.«
[anez Menart vstopi celo v svet totalnega absurda, popolnega izničenja življenja, izbrisa vsega, kar je živega v vesolju. Tudi ta perspektiva je lahko realna in Menart jo v svoji viziji predstavi v njeni grozljivi razsežnosti tako nazorno, da zaživi njena brezčutna, ledena hladnost v podobi neizprosno mrtve resničnosti (/tpoAa/ip.sa). Vsekakor pesem,
MnrjanUrr/.ttvar m.S).))AOt').SN)ŠKtMSVt.]t) JAN) V.A \tt\At{)A
KUtlUKA
.566
izjemno pretreslpva, poetski marclie fttnebre mrtvemu svetti.
Menartova mise) se pogostotna srečuje s človeško končnostjo. A tudi vnjetiiahstirdtiitragičnostiorlkriiemožuosti.Vztr.iiati, sprejeti ttsodo in smrti s potiosom poražetiea, ki izpričuje svojo vrednost v sprejemanju poraza. Priznati poraz in ga tako premagati. Sprejet) ga dostojanstveno, možato. Potem tatiko z zrelo ttdgovortiostjo, motče opravimo nalogo, ki nam je usojena: «V medli zarji nova cesta,/ vsa z. granitom tlakovana. / Kocke, kocke, kocke, kocke,/ konec kock in tla zorana./ Sem privedejo te kocke,/ ki jih čutiš pod nogami./ Svoje kocke hotno vbili,/ drugi pridejo za nami.« (Nova cesta).
V temni senci stnrtt je lahko ceh) trenutek dragocenejši, življenje intenzivnejše: "In Biti [e edina vredna stvar/ in svet je lep tembolj, ker je minljiv,« (Krik).
7daj sprepne Menart svet v njegovih realnih okvirih, v tistih možnostih, ki jih vsebuje: "in sreča je, da je pred mano pot,/ in to, da vem, da slast je v tem, da grem.« (Vzpon).
Menart odkriva svoje možnosti v svetu drugih, v čim bolj razčlenjeni mreži odnosov je tudi njegov svet bolj razčlenjen in notranje poln. Široka obzorja, bogastvo mnogoštevilnih odnosov, dejaven, tvoren odnos do življenja ali kot pravi sam v skoraj programsko voluntarističm pesmi Hočem: "hočem na splavih besed/ skoz. tajno spletena porečja teles/ in v blazne, pošastne skrivnosti sonc/ in v daljni, jekleno betonski svet/ in v tiho poletno šumenje dreves/ na svatbo pikapolonc.« In še: "tuč v moji sobi/ ugasne,/ kadar ugasne svetilka na cesti«.
Sploh je Menartovo razmerje do sveta izjemno živo, nemirno, dejavno. Tudi intelektualna vprašanja zanj niso abstraktna, odmišljcna umovanja, ampak eksistencialno vznemirljiva: določajo mu njegov osebni po'ložaj. Poslednja vprašanja vznemirljivo scgaio v njegovo intimno sfero, v območje torej, ki je temeljnega pomena za njegov obstoj. Menart z nepopustljivo odločnostjo vstopa v prostor "končnih« vprašanj, a kljub vztrajni volji ne najde zanesljivih dokončnih odgovorov. Njegov um skeptično ne pristaja na znano, odkriti hoče popolno resnico. 7. različnih vidikov si zastavlja vprašanja; na poti v nove, neznane predele je vedno več vznemirl)ivih zakajev in hkrati tudi spoznanj, ki pa niso pomirjajoča, vseobsegajoča resnica. Menartov tun ne pristaja na nejasnosti in nedorečenosti, a muka v popolnost stremečega duha je, da vedno znova naletava na meje, ki ga vržejo nazaj na izhodišče, v kopico vročično zastavljajočih sc večnostnih vprašanj, ki trkajo s svojo navzočnostjo in izzivajo um, a nanja m nikoli zares zanesljivih, trdnih odgovo-rov (Hvom, Z.tJu/.t vpr.tš.m/a, /n če... Mo/tfev).
Menartova človeška zavzetost in angažiranost je močno razvidtta tudt v ujegovetn razmerju do tako micnovancdrttžbcnc,narloschnc problematike. Menartov "objektivni« svet ni nekaj zunaj pesnika; je prav tako njegova intimna vsebina, zato tudi pesmi s "predmetno« tematiko prav tako žarčijo dragocen intimni Huid, ki ga lahko porodi samo neposredna intimna zavzetost. Pri Janezu Menartu ni dualizma, ni dvojnosti, ki hi lahko določala meje notranjemu in zunanjemu svetu. Svet pri Menartu ic združen, spojen, enovito izoblikovati, iti tudi ko imajo njegove pesmi "fabulativno«, snovno razgibano epsko zasnovo, je prav tako razvidno opredeljen njegov intimni čredo, ki določa notranji ustroj pesmi. Epski zaris se pri Menartu najraje razmahne v njegovi upodobitvi kmečkega življenja in pri ckskurzih v zgodovinsko preteklost.
Svojevrstno plemenita, zadržana melanholija je značilna za Metiar-
Mnrj.tnMrc/nv.ir
HHSH))A()l'tSNt$KHMSV)!U JANHZA MHNAH I A
Km.TUHA Kast 7-S/)994
tove pesmi, ki stikajo kmečko živtjetije. Visoka pesem iti hvattiiea kme-tti so. Menartu se razodeva prvitiski, avtentični kmečki svet, ki živi v sklatiti 7. naravo, neponarejeno in pristno, i7 vzdihov, ki so po meri sveta, v skladu 7. najglobljimi, prikritimi snovanji narave same. t o je svet, ki ne razmišlja o morati, a je etično čist, uravnotežen, pobožno vdan iti podrejen tajnam, vsebovanim v življenjskih menjavah. Kmet se jim neo-pa7.no prilagaja in živi tako naturno kot narava sama. !)o kraja pošten je njegov odnos do sveta iti deta iti nikjer ni prostora /.a špekukmtske konstrukcije, /a varljivo stepomišenje: 7emlja je nepodkuptjiva iti samo pošteno deto lahko ohrodi sadove, hi v ta svet vdirajo po vojni ideoto-ške doktrine, ki si v imenu višjih eitjev podrejajo in načenjajo ta posvečeni svet, lomijo ustatjena, v vekovih preizkušena spoznanja, izzivajo tragična nasprotja, spopade iti konftikte, ki v njih tone v pozabo v ete-gičtio tragičtiem občutju svet tradicije, svet utrjetiilivredtiot.
Prav tako je za Menartove pesmi, ki posegajo v zgodovinsko prete-ktost, 7načilna svojevrstna tragična ra7,scžnost. Tudi zanje je 7načitna dramatična antite7a: tcpota sveta, tcpota življenja iti usodne zmote, ki vodijo v absurdni vrtinec (samo)uničcnja.
V	pesmi Tre Je Tr/omp/ieob pogledu na veličasten slavolok in velika gesla liberte egalite fraternite, ki so izraz stretnljenj največjih človeških duhov, oživlja v rc7ki antitezi še druga resnica tedanjega časa: v velikih krvavih spopadih, osvajalnih in nesmiselnih, je skrito toliko človeških tragedij, toliko nepopravljivih krivic in neizbrisnega trpljenja, da so sc zanosne misli sprevrgle v svoje nasprotje in razkrite slep, do kraja absurden vrtinec človeškega (samo)nničenja.
Tudi v pesmi Dro/i oživlja rafitiirana asociativna mreža slikovit, razgiban preplet sedanjosti in preteklosti. Impresivne so slike avtomobilske vožnje skozi zimsko pokrajino Koroške, v njih pa ožive nekateri veličastni pa tudi usodni trenutki naše preteklosti. Karantanija: veličasten vzpon državnosti in velike zavezujoče vizije: PravJo brany. A tudi usodna navzkrižja naše zgodovine in človeka v nje): Ečc Jed naš ne segrešd...
V	epskih podobah preteklosti se srečujemo z Menartovo oblikovalno močjo, ki suvereno, z nekaj značilnimi črtami zarisuje velika zgodovinska platna. S smislom za bistveno ustvarja značilen kolorit časa in poustvarja atmosfero preteklosti, hkrati pa spretno sooča preteklost s sedanjostjo. Sedanjost zanesljivo priča, da zgodbe preteklosti niso mrtva, neponovljiva zgodovina, ampak da segajo v naš čas in da v njih prepoznavamo tudi resnico naših dni.
Kot zgovorne arhetipe, kot -zgodbe«, ki se vztrajno ponavljajo skozi zgodovino in so stalnice našega dejanja in nehanja, pa bomo prepoznali tudi barvite, poetično tenko brušene pesnitve, ki jih hogato snuje Janez Menart v .SrcJn/cvcšAi/) pr/Jtg;d! in b.JaJ.di. V njih prepričljivo oživlja našo preteklost petnajstega in šestnajstega stoletja v značilnih segmentih, z bogastvom žanrskih slik, polnili poetičnega žara umirjene lepote, a hkrati tudi tako pretresljivih v zadržani človeški bolečini zavoljo človeških tragedij; sprožala jih je naša tako silovita, a mučna preizkušnja, ki nas je vodila v vse bolj razvidno narodnostno samozavedanje.
Menartova radikalnost, ki ne priznava meja, se izkazuje in potrjuje ne nazadnje v njegovi satirični poeziji, ki je značilna sestavina njegovega tako obsežnega pesniškega opusa. Konvencionalne postulate in zlagane vrednote načenja z neustavljivo skepso in žgočo ironijo; njegovemu dosledno svobodnemu duhu ni -posvečenih« zapor in preprek; v imenu
Marjan Brezovar svoje individualne svobode imenuje stvari take, kot se razkrivajo njego-IS).S).))A t) )')s\)SK)\) SV) I tl vetnu proelornemu pogledu. Najvišja vrednota mu je tudi tokrat njegova JANI /A S)l NAI< l A	notranja svoboda, ki je, kot sieer nasploh v njegovi poeziji, temeli nepo-
tvorjene, osvajajoče avtentike. in tudi v satirični poeziji preizkuša Janez Menart kot zanesljiv indikator življenje do kraja, do samega roba, da bi se tako razkrila nepotvorjena resniea. V tem pa je enkraten, neponovljivo dragoeen fluid njegove poezij.
Jane/ MOLJKA: ! i^ura v nas!on)aeu, hron, !2 x )1,0 x ]() em,
REVMA ZA
LtTERATURO KULTURO !N DRUŽBENA VPRAŠANJA
III
NAS POGOVOR
Na strani 569 — Božidar Jakac: Jože Du!ar, !9M2
!van Zoran
Rojstna hiša )<r/ctat)u!arja v Vavti vasi
NAS)'()(;()V()H Rast 7-S/)W4
KRKA BO ŽIVELA NAPREJ
Ob btižajoči se oscnidesettetnici pesnika, pisatetja, pubtiei-sta in muzeatca, profesorja Jožeta t)u]arja
Nekoč, kdo bi vedel kdaj, je pritekla dol od Soteske, sc z levim bregom zajedla v vznožje razpotegnjenega Straškega hriba, se tnalo naprej nekoliko odmaknila, potem pa, že precci upočasnicna in umirjena, zavi-jugata po rahlo vzvalovljeni ravnini, ki se kakor velik sploščen lijak širi proti Novemu mestu.
Takšno pot st je Krka izbrala, še preden so se ob njej naseltlt ljudje, postavili bivališča vzdolž obeh hregov, krčih gozdove in orali rjavo /etnijo, da so preživeli. Iti po tej poti je tekla nekoč, teče danes in bo tekla tudi v ttovih stoletjih.
Človeški rodovi so se že nič kolikokrat zamenjali, Krka pa se ni spremenila. [e večno stara in hkrati večno mlada. Samo včasih, ko se otopi sneg ah ob dolgotrajnejšem deževju, naraste, zahrumi in se celo razlije iz struge. 1'a spet upade, kdaj pa kdaj tako zelo, da ji ponekod iz dna zaštrli oster, škrhinast lehnjak.
Teče, raste in usiha. Kot človeško življenje. Kot ljudje, ki živijo tostran iti onstran njene zelene vode, rastejo, se ljubijo, delajo, odhajajo in sc spet vračajo, dokler se za zmerom ne umirijo...
Življenje se poraja in usiha, Krka pa teče. Teče naprej. Kot nema priča temu življenju.
Kot v pripovedih pisatelja [ožeta Dularja.
Strmo se dviga nad Krko visoki Srobotnik, na vrhu poraščen z bukovimi itt gabrovimi hostami. Na položnejših pobočjih Straškega hriba pa je dolga rajda vinogradov, posejanih s hrami in zidanicami, ki se nepretrgoma vleče od Strmo! pa do cerkvice sv. Tomaža iti še naprej. Od tam je povsod lep razgled do! na Krko, ki se vsa svetla vijuga med travniki in polji od Rumanje vasi proti Straži in Vavti vasi pa naprej mimo llrtt-ševca in [urke vasi proti Zalogu in Češči vasi, kjer se nekako že začenja njen znameniti meander, v katerem obliva novomeški "polotok«. In lepo je videti prostrane hostc, ki pokrivajo valoviti svet, pa kopasti Ept-ben in Gorjance, ki obrobljajo to pokrajino na južni strani.
Iv.in/.nr.m
KttKAHOŽ.IVttANAIMttJ
Pisateljevi starši Josip iu Pranja Dular
NA$l'(Xi()VOIt Kast 7-S/I994
Straža in Vavta vas stojita vsaka na svojem bregtt. Kakor sestri sta,
skoraj dvojčiei. Saj je med njima te Krka, nad njo pa se vzpenja betonski tnost, ki ju spaja. Malo niže pregrajuje njene vode poševetikammtiiez,
na koneu katerega je na vavtovški strani opusteti mlin in nato še opustela žaga. Veliko mlinsko kolo stoji že nekaj desetletij.
Kako se je tod vse spremenito! Vavta vas in Straža sta nekajkrat večji, kot sta bili, ko sta miin in žaga detata še s polnim zagonom. Straža je skoraj mesto, Vavta vas ne zaostaja veliko, l judi in biš je več. I'a trgovin, okrepčevaltiie, obrtnih delavnie je toliko, kolikor lili pod Srobotni-kom še nikoli ni bilo. Le tako čudne, nedomače napise nosijo, kot da je tudi te kraje zajela nekaka okupaeija. Starih kmečkih biš skorajda ni več, ljudje so jih prenovili ali nanovo pozidali. I'a z avti se vozijo in menda je ni hiše, ki ne bi premogla takega vozila. Nekdaj pa še avtobusa
nibilo, le vlak, in ko tudi vlaka še ni bilo, so Ipidje pešačili ali se eijazil:
z vozovi. Tudi na dolge poti, na primer na romanja in kam bliže na žeg-nanja.
Vse se je pomladilo, šlo naprej, le mlin iti žaga stojita. In lezeta vase. )ez. je še ostal in celo popravili so ga, da se še krčeviteje upira Krki. In voda se peni, ko se preliva čez jez, a menda še z večjo jezo, odkar ne poganja več velikega mlinskega kolesa. Pa bi ga še, ko bi ji le bito dano! Saj je težko razumeti, da si dandanes eelo na kmetih pečejo kruti iz kupivne moke, mlini pa stojijo iti propadajo. Kot stori svoj žalostni konee vse, kar postane po sili razmer nerabno, odsluženo.
-Kdo je izbral ta kraj, kdo se je prvi spomnit, da je zagradil reko in speljal vodo v žleb iti na mlinsko kolo?-- razmišlja pisatelj iti se ne more načuditi, kako preproste so včasih rešitve najbolj zapletenih stvari.
Odkar pomnijo ljudje, je bil mlin v Vavti vasi v rokah Dularjev, več rodov Dularjeve rodbine. I tsti, kt je začel mlet), le moral bttt napreden, vsekakor razgledan mož. In seveda podjeten. Dularji pa so dejavnost še širili: sčasoma je ob mlinu začela delati žaga, imeli pa so tudi oljarno. Kajpak poleg kmetije, njiv, hlevov, gozdov in seveda trtja v Straški gott. Glas o njihovi podjetnosti in iznajdljivosti je šel daleč okrog.
[anez Trdina, ki je na svojih popotovanjih po Dolenjski videl in slišal
marsikaj zanimivega in to tudi zapisal, je obiska! Dularjev tnlinleta
IH70. V enem njegovih zapisnih notesov iz tistega leta beremo, da je Dular izvrsten gospodar. ..Ko je začel,- pravi dalje I rdina, - je moral še za svojo potrebo kupovati pšenieo. Xdaj pa mu je prav tuliti pomagal tu v mlinu spet najbolj oljarija. Obenem pa pospešuje živinorejo iti kmetovanje.«
Hes, Dularji so bili rod trdoživih, podjetnih ut vztrajtiih mlinarjev, ki
so se s svo)o iznajdljivostjo povzpeli med prve vaške veljake. I a tu samo veljake: zadnji med njimi si je eelo pridobil fakultetno izobrazbo. To je bil Josip Dular, oče slovenskega pesnika iti pisatelja [ožeta Dularja.
Josip Dular je bil torej prvi v rodovini vavtovških mlinarjev, ki je 572 postal izobraženee z visokošolsko diplomo. Po maturi na novomeški
[vati /oran gimnazij se je najprej šolal na Visoki eksportni akademiji na Dunaju.
KUKA HO /IV) ) A NAPUHI Ko odslužil vojaščino, je študira! še pravo v Pragi. Svetovno vojno je
prežive) kot rezervni častnik na bojiščih na Tirolskem, nato pa skoraj dve !eti kot vojni ujetnik v ttaliji. Ko se je vrnit domov, k družini, je bil štiri leta ravnatelj Gospodarske zveze v Ljubljani. Nato je nekaj let preživel v Vavti vasi, pa se spet selit nazaj v Ljubljano, kjer je ostal v službi pri Papirografijt in se leta 1946 upokojil. Potem se je dokončno vrnil v domačo vas, kjer je vodil mlin in pomagal v domači zadrugi. Ko je leta I95H umrl, bil je v triinsedemdesetem letu, so za njim žalovali žena branja (roj. Čuk, doma z Idrijskega) in trije otroci: Jože, batiči in Zlata. Mlajši sin Janez, ki je leta 1942 kot študent tehnike odšel v partizane, je umrl že leta 1947 za posledicami vojne.
Po smrti Josipa Dularja je tuliti prešel v druge roke, saj ga je žena brati ja prodala, sama pa živele še do leta 196.1, ko so jo položili k možu v grob ob pokopališkem zidu farne cerkve sv. Jakoba v Vavti vasi.
Kako je vse minljivo!
Kosti vseli Dularjev leže v tisti težki rjavi zemlji. Mlin in žaga stojita, kolo sc ne vrti več. Ko je tuliti preše) v druge roke, ni bilo nikogar več, ki bi ga vodil, vzdrževal in popravlja) s tako ljubeznijo, kakor so dolga desetletja znali in delali Dularji.
Žage je po drugi svetovni vojni ustavila oblast, mline pa mlinarstvu nenaklonjeni časi. Pa je škoda, saj so šli po vrsti v nič vsi mlini v tistem deltt Krke: rumanjski, vavtovški, Volavški iti novomeški. In življenje sc ic spremenilo. Malokdo še vozi mlet žito, a mora na pot kam daleč, kjer se mlinska kolesa še vrte ali pa mlinske kamne poganja elektrika. Ljudje namreč še sejejo pšenico in se potijo za pridelek, vetidar pa zrnje raje prodajo ali pa z njim krmijo živali, če ni prave cene.
Nekdanji Dularjev mlin je prazen. Streha se je tu iti tam že ušibila in komaj še nosi težko opeko. Vse pod njo se je zgrbilo vase. Sivi iti počasi trohni. Menda še pajkov ni več, da bi napredli nove pajčevine. Če v opuščeni hiši res ostane duh katerega od prednikov, si lahko mislimo, kako se počuti, da bi se v mlinu vsaj kaj zganilo, zavrtelo! Pa vse tako žalostno miruje!
Življenje iti navade mlinarjev so tod Ic še spomin. A tudi spomin sčasoma zbledi. Potem pa se zdi, da tistega, česar ni več v spominu, nikoli ni bilo. l o je kot bolečina. Če bolečina prehitro mine, jo prehitro pozabimo. Je to dobro? Morda slabo. Kdo bi vedel?
!)u!arjcv m!in in žaga v Vavti vasi
KUKA HO ŽIVKI A NAPRKJ
Jože Dular jc šc vedno rad prihajal v Vavto vas, kjer je živela njegova mlajša sestra. In seveda rad obiskoval osameli mlin.
Tako so ga vaščani dostikrat videli, kako je hodil ob Krki in se vsakič ustavil tudi pri mlinu. S svojim vnučkom Matevžem. S eeste sta zavila na grabljice in nato še na kamenit opornik- Varno je fantiča prijel za roko in potem sta gledala. Mali se ni mogel načuditi Krki in velikemu mlinskemu kolesu. Njegovega starega očeta pa je vedno znova trpko spreletelo, ko je videl in občutil to minevanje. Nič ni ostalo od njegovega rojstnega doma in tudi mlin vedno bolj propada. Zapuščeno veliko kolo se bo vsak čas sesulo vase. Ko pa čas nezadržno teče iti razjeda. Vse, čemur se ne upre človek.
In ljudje so skoraj spoštljivo pozdravljali tega človeka, ki sicer živi v Metliki in piše knjige. Ki je tako zanimivo pisal o račji kugi v Krki pa o razprtijah v njihovi vasi pred sto leti. In o starem Bavdczu, ki je kopal jame mrličem in naredil lesenega petelina na strehi... Pa kako je pisatelj po obrazu podoben svojemu očetu! Ko bi bil oče še živ, bi ju človek kar zamenjal...


Morebiti se je Jože Dular prav tisti trenutek dokončno odločil! Če že nima moči, da bi se temu propadanju uprl ali ga vsaj zaustavil, pa sc zagotovo lahko zoperstavi pozabi, ki grozi, da bo izničila še tisto, kar je ostalo v spominu. A to bo storil z besedo, s pisanjem. Ohranil bo spomin na starše, deda, pradeda, na vse tiste, ki so se truditi in zgradili to, kar zdaj čas tako neprizanesljtvo razjeda in uničuje. Mora to storiti, ker ga zavezujejo mrtvi in ker ga k temu sili notranja nuja — pisateljska dolžnost.
In je napisal roman — družinsko kroniko Krka pa reče naprej. Svoje najdaljše pripovedno delo. Že tretjo knjigo, ki jc imela v naslovu Krko.
Prvi dve je izdal štiri desetletja prej.
Krko pa je našla v naslovu še ena leposlovna knjiga. Tista, ki je izšla po romansirani družinski kroniki. A o tem več kasneje.
Prvič pa je začela Krka teči skozi Dularjevo pripoved v dijaški zgodbi Študentje ob Krki, ki je v nadaljevanjih izhajala v Mentorju, in sicer v letniku 1937/18.
Hiša v Vavti vasi, kjer je Dular preživel mlada leta
NAŠ POGOVOR Rast 7-H/I9V4
Jože Dular — nižješolee v novomeški gimnaziji leta 1929
NAS POGOVOR Rast 7-S/I994
Vsega je o Krki Jože Dutar totiko napisa), da potem menda res ni čudno, če je o njem nekdo reke), da ga je Krka urekta.
Luč sveta pa je Jože Dutar zagtedat 24. februarja )9)5 v Vavti vasi. V zgodnjem dopotdnevu, ki se je trga! iz jutra na dan sv. Matije. Vseokrog je še teža) sneg, bito je mrzto in ni še nič kazato, da bo ta tjudski svetnik vreme kaj obrni). Sveti Matija, pravijo, )cd razbija, če pa ga ni, ga naredi. Na svet pa je Jože prišet kot prvorojenec.
Očeta ni bito doma. Bi) je v avstrijski vojski in takrat že rezervni poročnik. V Putju je čaka), da ga premestijo na fronto. Prva svetovna vojna se je takrat že močno razp)amte)a, smrt pa je na obeh straneh pokosita na tisoče mtadih fantov in mož. Ko se je oče vrni) s šesttetnega vojskovanja in iz itatijanskega ujetništva, je bil sin že skoraj goden za šoto.
V rojstni vasi je Jože preživet samo prva teta, te totiko pomtadi, da je tam začet obiskovati osnovno šoto. Obiskovat pa jo je vsega dva meseca, nakar se je družina presetita v Ljubtjano, kjer je oče prevzet ravna-tetjstvo pri Gospodarski zvezi. Osnovno šoto je končat v t.jubtjani, prav tako gimnazijo, ki pa jo je nekaj tet obiskovat tudi v Novem mestu. Družina se je namreč začasno vrnita v domači kraj, pa se potem, ko je oče dobil novo stužbo, spet presetita nazaj v L jubljano, tam preživeta vojno in ostata še kako teto po njej, dokter sc ni oče upokojit. Ko so se potem za statno vrniti v Vavto vas, so biti otroci kajpak že vsak na svoji poti vživtjcnjc.
Jože sc je v L.jubtjani vpisal na univerzo, kjer je študirat stovenski jezik s književnostjo, primerjatno književnost, od tujih jezikov pa francoščino in češčino, in diptomirat. Na stužbo pa je mora) še nekaj časa čakati. Vse do svojega devetindvajsetega teta. Takrat pa je bil že znan, uvetjavtjen književnik...


V	tjubtjanskih tetib so se Dutarjcvi vračati na Dotenjsko, v domači kraj, v gtavnetn o vetikih počitnicah.
"Vendar je bito zame tudi to dovotj,« se spominja Jože Dutar, "da mi je bita Vavta vas kar naprej v mistiti in pred očmi. Predvsem Straški hrib z mnogimi zidanicami, hrami in Srobotnikom nad njimi, na drugi strani pa pisane njive, košenice in hoste s kopastim Ljubnom v ozadju. Pa seveda tamkajšnji tjudje, na primer vetjaki in skromnejši tjudje, posebneži in drugi. Vsak s svojo posebno živtjenjsko usodo.«
V	rojstno vas pa se že med vojno ni moget več vrniti. Potcti <942 so njegovo rojstno hišo — in še nekatere druge v Vavti vasi — itatijanski vojaki požgati in porušiti, z opeko in kamenjem pa zgraditi bunkerje okoti svojega takratnega taborišča na Straških njivah.
Vojna pa je odnesta tudi betonski most, ki se je vzpenjat nad Krko v Vavti vasi, te nekaj tučajev gor od Dutarjevcga mtina. V zrak so ga vrgti partizanski minerji in tako preprečiti prehod okupatorski vojski. Hks-ptozija je bita tako sitovita, da se je zemtja stresta dateč okrog in je s streh v Vavti vasi in Straži skenktjata prcnckatcra opeka pa tudi mnoge šipe so popokate. Po tistem so iz vode še dotgo štrteti odtomtjcni kosi mostu kot nevarne ostre čeri. Po vojni so porušeni most za sito usposobili za prehod, tako da so ostanke mostu povezati z debetimi ptohi.
Zgraditisotuditesenimost, kipa tiidotgozttržat. Nakar so prav tatu postaviti tiovega, žetezobetonskcga. Upajo, da ho še dotgo stožit, predvsem pa, da mn nikoti ne ho freha doživeti usode prejšnjega mostu.


Člani n!nin.i/ii-,kt_'n.i liitrartnua
krožka Krka v Novem mestu leta lt!2. Orl leve: Polde Povite, ( iril Pabjan, Vinko Belieie, Davorin Petaneič, Stanko Kapš. Stoji: Jože Dular
Ati je hito v mtadosti Jožeta Dutarja kaj posebnega? Sam pravi, da ne. Prav srečna pa tista prva teta te niso mogta hiti. V hiši res ni hito pomanjkanja in tudi sieer so stvari tekte brez vetikih pretresov. A pogrešati so očeta. Njegov stot pri mizi je kar naprej sameval. Kdaj ho že konec te krute vojne, kdaj sc ho oče vrnit?! Pa ga ni hito do nikoder. Fantič pa je odraščat, iti čim večji je postajal, tem holj je hit radoveden. Sama znatižetjnost ga je hita in kaj vse hi tahko vprašal očeta. Pa ga ni hito. Saj ga še pri njegovem rojstvu ni hito. (Le nekaj zatem se je na kratko ogtasil pa mora) spet na bojišče.)
Kasneje, ko je žc hodil v šoto, je dostikrat posedat pri knjigah, tki ne samo pri šotskih. Brat je vse, kar mu je prišto v roke iti kar je naše) doma. "Vem, da je hita prva knjiga, ki sem jo poteg šotskih knjig vzet v roke, Navratitov Vedež iz teta )S48, potem pa mohorske knjige,« pravi. Rad je prebirat Gregorčičeve pesmi in Stritarjeve mladinske spise ter vneto tista) po snopičih Grudnove iti kasneje Matove Zgot/ov/ne s/ovcu-skega naroda. Samo branje pa ga ni potešito. Že kot otrok je začet zbirati metutje, kamenine in rudnine pa najraztičnejše starine, tako star denar, stare predmete in stare knjige. Ko je prišet v Ljubljano, je oh nedetjskih dopotdnevih rad obiskoval muzej ali pa se odpravil na poko-patišče k Sv. Krištofu, kjer je prebirat napise na starih nagrobnikih. Prepričan je, da ga je to oboje že takrat zaznamovalo, namreč titeratura in muzejstvo.


NAS POGOVOR Dar ^a pisanje je Jože Dutar pač dobit z rojstvom. Najprej, in to še Rast 7-H/I994 kar zgodaj, se je v njem prebudita pesniška žitica. Rad omeni, da je prvo pesem napisat že pri desetih tetiti, govorita pa je o snegu in žitni. Svojo prvo natisnjeno pesem je ugtedat pri sedemnajstih tetih, t932. v Men-576 torju. Uredniku dr. Jožu Lovrenčiču je takrat postat dvakrat po tri
Ivan Zoran pesmi, pa mu je od teh objavi! kar štiri in mu v Pomenkih napisa! spod-KRKA BO ŽIVILA NAPRLJ budne besede. Mladega pesnika je to opogumito, da je vedno več piša!,
objavtja! pa tudi v drugih revijah. !/. Mentorja je preše! k Mtadiki in bil teta !937 že med sodetavei Doma in sveta, kjer je za pesniški de! revije skrbet France Vodnik. S pesmimi se je ogtašat tudi drugje. Težav z uredniki ni ime), saj jim je pošitjat kar dozorete in dodetane verze, zato so mu skoraj vedno vse tudi objaviti.
Nekako tako kot s pesmimi je š)o tudi z njegovo prozo, ki jo je zače! pisati ma!o kasneje. Kratke zgodbe so mu tiskati najprej v Mentorju, potem pa še v Vrtcu, Mtadiki, Obisku, Kresu, Mohorjevem kotedarju, Domu m svetu ter drugod. Te zgodbe, zasnovane kot črtice a)i nove!e, so od objave do objave opozarjate, da njihovega avtorja privtači /.tasti proza, da je tako rekoč rojen pripovednik.
Vsak mlad avtor prej ko štej žeti izdati svojo knjigo, saj se šete tako tahko prav predstavi javnosti in se hkrati uvetjavi. Tudi Jožetu Dutarju se je sčasoma nabrato totiko reviatnih objav, da je smel upati na izid svojega knjižnega prvenca. Oktepat se je tudi misti dobrohotnega dominsvetovskega urednika dr. Tineta Dcbetjaka, ki je včasih kar resno zatrdit, da tahko pesnik začetnik upravičeno izda svojo zbirko, če so v njej vsaj tri dobre pesmi. Vendar pa tega mnenja Dutar nikoti ni do kraja upoštevat, ne pri prvi ne pri vseh drugih knjigah, ki jih je izdat. Se na miset mu ni prišto, da bi v knjigo vtaknit kaj neprepričtjivega, pre-ohtapno povedanega, skratka, nedodetanega.
Možnosti za izdajo knjig pri zatožbah pa takrat niso bite prav vetike, saj so uredniki dajati prednost hišnim, že uvetjavtjenim avtorjem, čeprav ti niso vedno btesteti, medtem ko do mtadih niso gojiti spodbujajočega zaupanja, kljub dobrini priporočitom. Če so torej tntadi avtorji žeteti, da njihove knjige, predvsem prvenci, izidejo, so pač morali ubrati drugačna, čeprav botj tvegana pota. To je pomenilo dvoje: da izdajo knjigo v samozatožbi ati pa si omistijo novo, tastno zatožbo. hi prva Dularjeva knjiga je bita natisnjena in izdana prav v taki zatožbi.
Člani Literarnega kluba v Ljubljani leta 1140. Od leve sedijo: Jože Dular, Ivan Čampa, Bogomir Magajna, (Jene Kranjc. Stojijo: Severin Šali, Jože Kastelic, (Jene				
Vipotnik, France Novšak				
				
NAŠ POGOVOR Rast 7-8/1994 .S 77				
Dular pesnik Zvestih ntciljav leta 1941
V juliju 1942 so Italijani požgati Dularjevo rojstno hišo
NAS POGOVOR Rast 7-8/1994
Poleti 1939 je namreč pesnik in pisatelj Ivan Čampa nekaterim svojim literarnim vrstnikom — Francetu Novšaku, Severinu Šaliju in Jožetu Dularju — predlagal, da hi ustanovili literarni klub, ta pa založbo, ki bi bila svetovnonazorsko neopredeljena. Program naj bi temeljil na umetniški kvaliteti del, založba pa naj bi izdajala predvsem knjige članov kluba in jim tudi priskrbela primeren honorar. Zamisel se je zdela sprejemljiva, zato so klub in založbo takoj nato res ustanovili. Brž pa so ugotovili, da za uspešno delovanje ne bo dovolj četverica. Zato so že do jeseni tistega leta pritegnili v klub še Ceneta Vipotnika, [ožeta Kastelica, Ceneta Kranjca in Bogomira Magajno, leto kasneje pa sta se vključila tudi Jože Brejc, danes bolj znan kot Jože Javoršek, in Jože Vombcrgar, tako da je klub nazadnje štel deset članov. Usojeno pa mu je bilo razmeroma kratko življenje, prav tako založbi, saj ju zavoljo vojne že na začetku leta 1942 ni bilo več. Kljub najrazličnejšim težavam, ki so pestile založbo, pa ji je v poltretjem letu delovanja le uspelo natisniti štiri knjige. Med njimi je konec leta 194) izšla tudi Dularjeva pesniška zbirka Zvesfc menjave.
Led je bi) prebit in od Jožeta Dularja so pričakovali, da bo prej ali slej stopil pred bralce s svojo drugo knjigo, najverjetneje s proznim prvencem. — V revijah in drugih publikacijah je imel natisnjenih že toliko krajših in daljših pripovedi, da ni bil v zadregi, kaj naj uvrsti v knjigo. Poleg tega je prav takrat uspešno pisal nove zgodbe. Pričakovana knjiga pa je izšla šele čez dve teti. To je bila zbirka črtic in novel P/uJJe ob Krk/ (1943). Kmalu se je pokazalo, da se s to knjigo začenja najpomembnejši del Dularjevega pisateljskega opusa: tisti del, ki na umetniški način odslikava življenje in usode ljudi ob Krki, predvsem pisateljevih soroja-kov Vavtovčanov.
S prvo prozno knjigo pa je Dular tudi nakazal, da ga kot pripovednika bolj kot sedanjost zanima preteklost. Kako je teklo življenje in kakšne so bile usode ljudi v starih časih. Zgodba je postala samo zunanji okvir za tisto, kar ga je kot pisatelja resnično zamikalo. In to je bilo dogajanje z ljudmi, njihova moč in nemoč, tegobe in radosti, strah in stiske, uspeh in neuspeh, vzpon in propad. Tem ljudem je znal pogledati v oči in dušo, v srce in misli, povedati, kaj jih stiska v notranjosti. Črtice
Severin ŠnliinJo/.cDuiarvljuhljnn-skemTivo)ijuicta]S?42
Dular — pisatelj knjige t.judjeoh Krki in romana Krka umira leta 1943
NAS POGOVOR Rast 7-S/I994
in novele, povezane v zbirko /jnt//e ob Krk), te 'kmečke slike« z obrežja Krke pod Straško goro, so bile kljub temu le nekakšne študije za veliko pripoved o ljudeh ob Krki, za roman Krka umira, ki ga je Dular medtem napisal in izdal še isto leto.
Ta saga o Vavtovčanih, njihovem prizadevanji) za pravieo do račjega lova v reki in o nepričakovanem, čeprav naravnem koneu te pridobitne dejavnosti v začetku osemdesetih let 19. stoletja je tako s snovjo, ki je bila povsem nova, kot s privlačnim načinom obdelave takoj pritegnila brake in vzbudila pozornost pri kritikih. Pri prvih je Dularjev romar) hitro postal uspešnica, drugi pa so mu izrekli kar dovolj pohval in priznanj. Za pisatelja je bila ta knjiga pomembna tudi zato, ker je odkrila njegov veliki pripovedni dar. Dr. Anton Slodnjak je čez leta v svojem pregledtt slovenskega slovstva med odlikami romana Krka umira še posebej omenil, da je Dular kot lirik dovzeten tudi za naravne, predvsem pokrajinske pojave it) lepote, kar je sicer bila vseskozi značilna vrlina njegovega pisateljskega peresa. Lirsko vzvišeni opisi narave, polni sočnih metafor in ljudskih rečcnic, pa so vgrajeni v pripoved tako, da je ne prekinjajo, prav nasprotno, njenemu toku iti ritmu dajejo poschno žlahtnost.
*
* *
Je pa bila do tega Dularjevega dela kar nekako dolga pot. V pogovoru, ki ga je imel z njim Stanko Janežič in je objavljen v zborniku Dom in svet za leto 1991, takole pravi:
"Pred zadnjo svetovno vojno mi je neki vaški lovec in ribič večkrat govoril o velikih krških rakih, ki pa so izumrli kmalu po letu ISHO. Povedal je zanimive zgodbe o prepirih za to račje bogastvo — velike krške rake so pošiljali celo na dunajski cesarski dvor! — med glavnim zakupnikom in med drugimi vaščani, o žandarjih, ki so prestopnike preganjali v zapore, o zahtevani parcelaciji Krke in podobnem. Skratka: o življenju iti napetostih med tedanjimi ljudmi ob Krki. Pripovedovanje se mi je zdelo zanimivo, pa sem sklenil, da bom o tem napisal daljšo zgodbo.
Vendar zgodbe nisem napisal, pač pa sem začel natančneje preučevati tisto dobo. Prebiral sem Bleivveisove Novice pa druge zgodovinske knjige, strokovno literaturo o rakih, se zanimal za rastlinstvo it) živalstvo v Krki in ob njenih bregovih. To sem delal dokaj zavzeto, saj mi je dr. Joža Pogačnik, ki je bil tudi urednik mohorskih knjig, rekel, naj bi za družbo napisal večerniško povest o tem račjem problemu. Prišlo pa je drugače. Začela sc je vojna in Mohorjevo družbo v Celju so Nemci zatrli, njeno tiskarno pa zasedli. Tako s povestjo o rakih takrat ni bik) nič. A sem se kljub temu spomladi 1942 lotil pisanja, dokler ni naslednje leto, decembra 1941, prišla v Ljubljani na svetlo kar zajetna knjiga.«
Roman Krka um/ra je doživel še dve izdaji, obakrat pa ga je pisatelj, upoštevajoč dobronamerne pripombe kritikov, skrajšal in tako, kot sam pravi, izboljšal. Ob drugi izdaji leta 1961 ga je skrčil na poldrugo avtorsko polo, ob tretji izdaji leta 1992 pa ga je obtesal še za pol pole in mu dal bržčas končno podobo.
S službo ni šlo tako hitro kot z literaturo in s knjigami, akoravno tudi s temi, kot rečeno, ni šlo brez čakanja. Jože Dular je bil že znan in uveljavljen književnik — za sabo je imel že tri natisnjene knjige, preden si je
Jože Dular / ženo Silvo leta 1946
l'roteM)rv Metliki leta I94M
NAS POGOVOR Rast 7-H/I994
.S HO
lahko začel služiti kruh s poklicem, /a katerega se je izšolal. Prvo službo, mesto profesorja slovenskega jezika, je dobil šele februarja 1944, torej že devetindvajsetleten, in to na drugi državni realni gimnaziji na Rakovniku v Ljubljani. Za to je bil menda zaslužen dr. Tine Debeljak, ki je Dularja poznal kot marljivega sodelavca Doma in sveta in ga ceni! kot književnika, pa ga je priporočil pri pristojnih. "Najbrž, je uvidel, da bi jaz znal tudi dijakom kaj povedati in popravljati njihove zvezke,« potnodruje Dular zdaj, po petdesetih letih, iti hudomušno skomigne z ra metli.
Komaj pa se je na Rakovniku malo udomačil, toliko, da je dobil nove prijatelje, že se je končala vojna in prišle so nove naloge. Poleti I94.S, po tistem, ko je izdal drugo pesniško zbirko /repera/oča /ttč, so ga poslali v Domžale, kjer je na nižji gimnaziji poučeval na tečajih učenec, ki so med vojno obiskovali nemške šole. Tam pa je ostal le nekaj mesecev, sa) so ga že novembra dodelili na nižjo gimnazijo v Metliki. Na prosvetnem ministrstvu so mu sicer zatrdili, da gre v Belo krajino samo začasno in sc bo že drugo leto vrnil v Ljubljano. Pa je Jože Dular kar ostal v Metliki. Za stalno.
"Takrat sem res mislil, da bo Metlika le ena mojih učiteljskih postaj, ne pa, da se bo zame tako usodno obrnilo. Pravzaprav pa sem imel srečo, da sem prišel med Belokranjce,« pravi.
Ze naslednje leto je Dular v Metliki našel svojo življenjsko družico, domačinko Silvo Fuxovo. Medtem ko sta si z ženo ustvarjala dom in družino, se je moral otepati z načrti oblasti, da ga ne bi po enem letu poučevanja, iz Metlike poslali kam drugam. Zanj so namreč predvideli službovanje v Kočevju, kasneje pa na Jesenicah, v Grosupljem in nemara še kje. V deželici med Gorjanci in Kolpo pa se je že tako udomil in imel spletenih toliko vezi, da na kako selitev niti pomisliti ni hotel. Skoraj bal sc je tega.
"Pa tudi domači oblastniki so se potrudili, da sem ostal v Metliki,« pojasni. "Za to so imeli dober vzrok, saj sem jim pričel ustvarjati Belokranjski muzej. Tako se je zgodilo, da so mi v šoli vedno bolj skrčevali službeno obveznost, dokler nisem polagoma docela prešel v muzejsko stroko. Še zlasti, ko sem opravil nekatere izpite iz muzeologije.«
!vat) Zoran Prva )cta po vojni je bito v šotah marsikaj drugače, kot je zdaj. Takrat KRKA HO ŽIVI l.A NAPRIJ jc Dutar poteg vseh obveznosti na nižji gimnaziji v Mettiki poučevat še
v šestnajstih raztičnih tečajih. Največ stovenščino in ruščino. Tečaji so hiti oh večerih, oh sobotah popotdne, spočetka tudi oh nedetjskih dopotdnevih. Poteg tega so profesorji iti učitetji z dijaki v prostem času hoditi na udarniško deto. Čistiti so ruševine, totkti gramoz, na njivah nabirati ržene rožičke, na krompiriščih iskati kotoradskega hrošča. Oh tem so hite kar naprej obvezne prostave in sestanki pa še marsikaj drugega jc bito treba početi. A vse je što brez večjega godrnjanja — v tistih prismojenih časih, kakor jih imenuje Dutar.
)'ri delu v belokranjskem muzeju leta 1957
NAS POGOVOR Rast 7-8/1994
.SHt
Kot vsaka stvar, ki se poraja prvič, ne zrase kar čez noč, takt) tudi muzej ni nastat brez vetike volje, trdega deta iti potrpcžtjivosti tjudi, ki st) se odtočiti za to dejavnost. Najprej pa st) v Mettiki jeseni ]949 osnovati muzejsko društvo, katerega gtavna natoga je bita, da pripravi vse potrebno za ustanovitev muzeja. Za predsednika društva st) izbrati Dutarja, ki je, čeprav prezaposten s šoto, tečaji in tjudskoprosvetnim detom, tt) natogo kar z vesetjem sprejet. Njegovo prirojeno zanimanje za vsakovrstne starine je zdaj dobito nov smiset in tudi nov pomen. Čtani društva st) takoj začeti zbirati muzejske predmete in jili v potdrugem tetu nabrati tohko, da so v Mettiki tahko že t. maja t9.St odprli prve zbirke Betokranjskega muzeja. Povedati je treba, da je bit Dutar takrat že ravnatetj te ustanove, ki jo je potem vodit trideset tet, vse do upokojitve teta t9H !. Predsednik Betokranjskega muzejskega društva je prenehat biti teto poprej.
Odprtje muzejskih zbirk je pomenih) spodbuden dosežek, vendar pa so se tisti, ki so biti najbotj zaposteni s to dejavnostjo, zavedati, da je bit v teh prizadevanjih storjen šete prvi korak. Zato so deto nadatjevati, seveda udarniško, kot so mu takrat rekti. Na prostovotjnem, neptača-nem detu je temetjito vse, kar so početi: od iskanja npviti prostorov do setitve zbirk v mettiški grad, kjer sc je Betokranjski muzej naposted za stahio udomit, do novega zbiranja muzeatij in arhivatij, pa še drugih podobnih opravit. Obenem je muzejsko društvo postavljato spomenike in odkrivato spominske ptošče pomembnim Betokranjeem ter se trudito, da naredi kar največ za to, da bi šet gtas o tej betokranjski dejavnosti, kakor tudi nasptoh o Beti krajini in njenih tjudeh, čim dtje v svet. Muzej, ki se je organizacijsko, programsko in vsebinsko vedno botj izobtikovat, pa jc kasneje prevzet skrb še za druge zbirke, ki so nastatc po Beti krajini. Tako je v Mettiki bdet nad Gangtovo spominsko zbirko in Stoven-skim gasitskim muzejem, v Semiču skrbet za krajevno muzejsko zbirko, v Vinici pa za rojstno hišo pesnika Otona Župančiča. Poteg tega je imel muzej dotgo časa pod svojim okritjem tudi spomeniško varstvo. Če upoštevamo, da je ustanova dobita prvega strokovno usposobtjenega človeka šete teta 1973, tahko rečemo, da sta tako muzejsko društvo kot tudi muzej opravita res vetiko in pomembno deto.
Največje zastuge za to, da sta muzejstvo in vse z njim povezano deto žeta tako tepe sadove, ima prav gotovo Jože Dutar. V muzejskem društvu in muzeju je vseskozi deta) prizadevno in s srcem, predvsem pa vestno in natančno. A tudi več, kot so od njega pričakovati.
Čim botj pa je Dutarja muzej pritegovat ln čim botj je moral biti na votjo še drugim zadotžitvam, tem manj časa mu je ostajato za teposto-vje. Pravijo, da ne more nihče hkrati stužiti dvema gospodarjema, kar
Ivan Zoran pa za Jožeta Dutarja skoraj ne vetja. Čeprav ga je že muzejska dejavnost KRKA BO ZlVRt.A NAPRhJ sama čezmerno zapostila, so ga bremenite še druge najraztičnejše reči in
mu jemate čas. Saj je bit tako rekoč povsod zraven, kjerkoti se je kaj kul turnega pa tudi drugega pripravtjato ati dogajato po Beti krajini, tn skoraj ni znat odreči pomoči. Prositi pa so ga marsikje in za marsikaj, tako da je imet na primer teta t%4 več kot trideset najrazličnejših uradnih zadotžitev ati funkcij. Pa se ni nikoti počutil kot "obešalnik za funkcije«. Kar je sprejet, je vedno tudi opravi), in to dobro.
"Zame je bito morda takrat pomembno, da sem za tep čas odrinil tepostovje v kot in da sem pričet pisati članke in knjižice s področja betokranjske zgodovine,« pripoveduje Dutar. "Vsega je izšto kar dvajset publikacij. O Mcttiki, Adlešičib, Semiču, Vinici pa o obeti muzejih v Mettiki, raznih društvih, pomembnih betokranjskili ljudeh iti drugem.« Sestavljati je bito treba muzejske iti turistične vodnike, prospekte, bit-tene itd. Seveda je tudi to naredit on, sam. "Sicer je tako pisanje čtoveku jemato čas, a potrebno je bito to takrat,« še pristavi.

Na etnološkem delu v Adlešieiti leta 1960
NAŠ l'(X;()VOR Rast 7-S/1994
tlular ob svoji petdesetletnici v krom]elotc!ijsk]h,pt)savskihi!ibc!o kranjskih muzealcev v Novem mestu. Sedijo od leve: Janko Jarc, Sitvatlular, Jože Dular, Stanko Ška-ler, Janez Golob. Stojijo: Severin Šali, Slavka l.ož.ar, Angela Mihelčič, IvanDrobnič, Tone Knez, Tončka Kure
NAS POGOVOR Rast 7-S/I994
S Sl
Kar precej člankov o belokranjski pretek!t)sti je Dular objavil v Dolenjskem listu in njegovih prilogah. Kot eden prvih in rednih honorarnih sodelavcev tega pokrajinskega tednika je v njem priobčil nešteto zapisov tudi o belokranjski sedanjosti. Pisal je tako rekoč o vsem, kar se je od časa do časa zgodilo količkaj pomembnega v Beli krajitii, mimogrede pa povedal marsikaj zanimivega tudi o ljudeh v tej deželici. Največ snovi za take zapise je seveda dobil v Metliki, kjer je bil često sam sredi dogajanj ali blizu njih. Če je le utegnil, se je ozrl tudi po obrobju, po drobnih in navidezno nepomembnih rečeh, ki pa včasih usodno vplivajo na življenje. Ker je zna) dobro opazovati iti poslušati, je vedno našel kaj zanimivega za pero. Vsaj za nekaj vrstic, tu in tam pa kar za celo zgodbo. Tudi drugo je vplivalo, da je sedel za pisalni stroj in tipkal za Dolenjski list. Na primer smrt znanega meščana, visok življenjski jubilej pomembnega belokranjskega rojaka in podobno. Zmeraj se je kaj našlo, za časnik pa je bil vsak drobec dobrodošel.
V tem našem življenju pa sc dogajajo, bvalabogu, tudi take reči, da nam ni treba imeti kar naprej samo resnega ali celo neprijazno skrem-ženega obraza. Vesele, vedre in kaj smešne prigode se primerijo dan za dnem mnogim ljudem v mnogih krajih. I iste o znanih in pomembnejših ljudeh gredo hitro na pot in od ust do ust. Jože Dular jih je na obeh straneh Gorjancev prestregel za celo zbirko. Primerno jih je obdelal, tej ali oni doda) še malo popra ali soli in jih pred meseci začel objavljati v Dolenjskem listu. Vsak teden tri do štiri. In kateri časnik ne bi bil vesel anekdot in prigod iz domačih logov, kjer -vsi vse poznajo«?


Vsega tega raznovrstnega pisanja za Dolenjski hst se je Jožetu Dularju v več kot štiridesetih letih nabralo za nekaj debelih knjig. Kdo drug na njegovem mestu bi brž razglasil, kako veliko in pomembno življenjsko delo je opravil in nihče mu ne bi mogel odreči priznanja. Dular pa samo skromno pravi, da je to delal, ker je pač bilo potrebno kaj napisati tudi o vsakdanjih rečeh. Morebiti ga je v notranjosti celo pomirjevalo, ko je spoznal, da tako pisanje, četudi je samo za dnevno rabo, nečemu le služi. Koliko vsega bi sicer za vedno potonilo v pozabo, če ne bi o tem sproti pisal.
Člani [ itararnagakluha na prohu IvaiiaČampavNovivasinaHtokah lata 1972. Od leva: [o/a Dular, Severin Šali, Cene Kranja, Cena Vipotnik, kranaeNovšak
NASPOkiOVOR Rast 7-H/1994
(I)
Ati naj je bito pisanje takih in drttgačnih člankov pa prospektov, vodnikov, bittenov in drugega, s publikacijami vred, še tako potrebno in koristno, pa Dularja ni moglo zadovoljiti. Povsem že ne. Ne nazadnje zato, ker to, kar je počet, ni bilo tepostovje iti ni moglo enakovredno nadomestiti njegove poezije iti proze. Komaj je čakal, da je spet posege) v kot z odrinjenim tepostovjem — z osnutki pestili, novet in datjšili pripovednih del. Tako mu je v dolgih letih ravnateljevanja v belokranjskem nmzeju le uspelo dokončati in izdati v knjigi dvoje obširnejših proznih tekstov. Leta 196! je izšla njegova povest iz medvojne Ljubljane Andre; m K.it/.i, 1967 pa zgodovinski roman iz bele krajine (Akirt na gutki/o, /ant/re/
Čas, ko se je lahko spet bolj posvetil leposlovju, predvsem prozi, je prišel šele z upokojitvijo. Saj je Dularjevo pisateljsko pero že težko čakalo, da zapoje v novi zgodbi. Tako se je lotil pripovedi o svoji rodbini, romana, ki je, kot že omenjeno, izšel leta 1985 pod naslovom Krka pa teče naprej. Ko je zbiral gradivo za to delo, sc je vsaj v mislili vračal v rojstno vas, v kraj, kjer je preživel otroška leta. Sicer pa je vedno rad prihajal h Krki in tijeni zdaj umirjeni zdaj upenjetii vodi, pa k Srobot-tiiku in zidanicam. Obiskoval je mlin, se pogovarja) z ljudmi, spraševal po tem in onem, šel na pokopališče, kjer se je ob nagrobnikih spominja) rajnih, stopil k temu ali onemu znancu pa sc spet vrnil v Metliko. Potem je počasi nastajala ta obsežna pripoved, morda celo daljša od romana Krka tun/ra.
Naslednje Dularjevo knjižno delo je bila pesniška zbirka Dobra /c fa zem//a. Izšla je leta 1987, kot ena prvih knjig obnovljene Dolenjske založbe. V zbirki je petdeset pesmi, o kateri Dular pravi, da so pravzaprav dopolnilo njegovih pripovedi o Krki in Dolenjski v nekakšni pesniški obliki. Pesmi so namreč povečini napisane v prostem verzu in brez rim ter jih je avtor sam označil kot pesniške osnutke. Precej jih je že prej objavil v Dolenjskih razgledih, literarno-publicistični prilogi Dolenjskega lista.
V urrdmškrnt odboru Dolenjski!) razgledov. Od leve sedijo: Drag« Rastja, Marjan Hegan, Tone Jakše, Jože Dular, Jože Sktifca, Ivan Zoran. Srojijd: JožeSiiueie,Marjntioa Kočevar, Milan Markelj
Pisce rontana Krka pa teše naprej leta 198!
NAŠPOOOVOR Rast 7-8/1994
SS.S
Dtttar pd se jc medtem spet vrnil k prozi in leta	izdal zbirko
nove) Na e/rug/ .strani Krke. V tej knjigi krajših in daljših pripovedi je znano in njemn tako Ijnho okolje predstavljeno v izrazito trtozaičtii podobi. Kakor že v prejšnjih delih ga je tndi v tem gnalo hotenje, da hi v literarni spomin vtisnil vse bistveno, kar ima v sebi o času in reki skupaj z živim pretakanjem življenja oh njej. Nekako tako je o knjigi napisala mariborska pisateljica prof. Nada Gaborovič.
[dogajanja v zbirki Na drugi strani Krke se zvrstijo v dolgi dobi — od Napoleonovih časov pa do let po drugi svetovni vojni. Pripovedi govorijo o uporu in upornosti dolenjskega človeka prot) zlu in nasil)u. Za pisatelja je pomembno, da je s to knjigo med drugim postavil spomenik svojemu mlajšemu bratu. Pretresljivo ga je opisal v treh novelah, ki bi lahko sestavljale tudi samostojno knjigo. Zgodbe nekdanjega partizana, ki mu ni bilo dano, da bi užival sadove svobode, za katero se je bojeval. Na začetku moških let ga je strla neozdravljiva bolezen.
S tem delom je Jože Dular zaokroži) in zaključil svoj pripovedni cikel o Krki. Cikel štirih knjig, ki jih že v naslovih povezuje Krka. Krka, ki je sama prispodoba skrivnostnega in nepredvidljivega, pa tudi prispodoba žilavosti na videz mehkih Dolenjcev. Ta Krka pa jc tudi živa reka, ki ima pasti in si sama določa zakonitosti. Ki je torej prav takšna kot življenje ob njej. In kot da že od nekdaj pomenljivo teče skozi pripovedi, ki jih jc sama navdihnila in napeljala na pero Jožeta Dularja.
Ko jc pesnik Oton Zupančič prebral roman Krka umira, jc vanj prepričljivo zapisal: "Krka ne bo umrla!« Pisatelju pa je dal na voljo, da o tem sam razmišlja naprej.
Pisateljevanje Dular počasi zaključuje. "Samo še eno knjigo, zgodbo iz metliške preteklosti, pa ne predolgo, hi rad spravil skupaj,« pove. - Potem pa bo menda dovolj. Drugih načrtov nimam. Kaj pa naj sicer pri teh letih še pričakujem, ko pa jih bo vsak čas osemdeset. Za zdaj se čez zdravje in pamet ne smem pritoževati, saj mi še kar dobro služita, a kaj človek ve, kako bo v prihodnje, morda že jutri. Zdi se, da je res že čas, da tudi mene muza upokoji.«
Oh predstavitvi pesniškega a!ma-tiaha Pestili dotenjske deže!e v Noveni mestu teta !S)M4. Od ieve sedijo: !van Zoran, !van Perhaj, Marjanca Kočevar, Tone!*avček, Jože !)u!ar, Jane/ Menart, Hudi Kohtč. Stojijo: Jo/e$ku(ca,M!!an Markeij, Severin $a!i
NA$PO(;OVO!t Rast 7-S/!944
S svojo zadnjo knjigo pa bi se Jože Dttlar rad oddolžil Metliki in njenim ljudem za odiičja in priznanja, ki jih je od njih preje) za svoje deto. Saj so ga ee)o imenovati za častnega meščana! Pa tudi sieer čuti, da je Beta krajina v njegovem tepostovju nekako premato zastopana in obravnavana. Kar žat mu je, da je tako, saj so mu ta dežetiea in njeni ljudje resnično prirasti k sreu.
Spoznat je, da so Betokranjei zares dobri ljudje. Ljudje ztatih sre in odprtih rok. Zato je tepo živeti z njimi in med njimi. Tako je eeto samota, ki je po ženini smrti pred šestimi teti nenadoma vdrta v njegov dom, manj težka. Literarno in drugo deto ga rešuje. Sieer pa ga redno obiskujeta oba sinova, ki sta se udomita v Ljubljani. Janez in Andrej, oba muzeatea. Prvi doktor arheotoških znanosti, drugi pa magister etnologi-jc. Rada se vračata k očetu v Mettiko, v domače gnezdo. Kako tudi ne, saj sta Betokranjea!
Dttlar ne čemi rad sam in brez deta. Brezdetja pravzaprav sploh ne pozna. Zdaj, ko je za vse sam, mu vsakdanji opravki vzamejo kar preeej časa. Pa je tu še kaj drugega. Treba je prebrati časopise, revije, pisma, to in ono knjigo. Vabita ga pero in pisatni stroj pa mape s papirji, osnutki, rokopisi, tn potem so tu še obiski, potovatija, opravki v drugih krajih. Po vsem tem samota res nima kai početi pri t)utarju, čeprav je tudi z njo prijazen in gostoljuben. Včasih že morata biti drug ob drugem, pa tudi takrat ne za dotgo. Delo, opravki, pisanje ktičejo!


Ko je čtovek v tetih, ga spomini kar pogosto obiskujejo. Človek s takšno živtjenjsko potjo za seboj, kakršna je Dutarjcva, s toliko razsežnostmi, si tahko vetiko «prik]iče<< pred oči iz pretektosti, od mtadosti naprej. Koliko vsega se je v Dularjevem življenju nagostilo! Kar preveč za eno človeško življenje. In zdaj se po koščkih prikazuje v spominu...
Dular je hi! vedno rad med ljudmi. Tudi zdaj je. Z njimi kramlja, pripoveduje anekdote iti zgodbe, da se omizje živahno razvedri. Pa tudi žalostni spomini pridejo. Na primer na nesrečnega prijatelja Ivana Čampo, ki je padel pod italijanskimi streli. Prvi od članov Literarnega kluba se je moral za vselej posloviti. Ob dvajsetletnici te tragične smrti leta 1962 je Dular izdal izbor njegovih pestili pod naslovom /v/e sc tskrt in
tvanZoran KHKAtS0 2<VH)ANA)')<t-:i
drtiKi strani Krki,'leta 1'IHH
Vse fotografije v tem prispevkti so
lastjožetaffularja
NA$)'()(;()V()H Rast 7-k/)9f4
knjigo pospremit z tepim uvodom. Vetikokrat so se kasneje zbrati preživeti čtatii Laterarnega ktuba na Čampovem grobtt v Novi vasi na Bto-kah. Vsakokrat je btlo katerega od njiti manj. Predlanskim je pobrato prijatetja Severina Šatija. Prehitro ga je iztrgalo iz življenja, komaj da mu je moget v botnišnici še stisniti roko v stovo. A kaj sta vse doživeta skupaj! Lepo se je spominjati čtoveka, kot je bit Severin... Zdaj sta od te druščine titerarnega ktuba ostata samo še Jože Kastetie in on.
tu Dular se spominja tistih vandrani z mlajšimi novomeškimi in drugim) dotenjskimi titerati k slovenski))) rojakom v Zagreb pa čez mejo na Koroško in še sem ter tja po dolenjskih krajih. Pod okritjem Dolcnj-skega kutturnega festivala v Kostanjevici je vse gtadko stekto. Tembolj, ker je šel s potovalei v kombiju dragocen tovor: pleterska slivovka in cviček iz Gadove peči, kar je oboje priskrbel Lado Smrekar. In kako kratki so se zdeli karavanški ovinki po požirku pleterske it) kako je grelo človeka še dolgo tisti večer po nastopu v celovški Auti slovenici. Je kar škoda, da je takih večerov čedalje manj oziroma da so silno redki. Kot da hi nekdo hotel dolenjske ustvarjalce za vselej izriniti iz javnega življenja!
[v.m/.nr.tn KRKARt)Ž)VR)ANA!'RhJ	V mislih sc včasih vrne k svojemu leposlovju in ga pretehtava. Do schc hoče biti strog in pošten. Zdi se mn, da je premah) napisa). Še več bi tnora) dati od sebe. Verjetno še kak roman, povest, še kako pesniško zbirko. Ni preveč zadovoljen z vsem, kar je napisa). Nekaj je dobrega, pa najbrž tudi precej stabega, si govori. )n ker o svojih dehh tako mis)i, se mu zdi kar čudno, če s)iši, da berejo in četo hvatijo kako njegovo knjigo kje v Stoveniji. Dovolj mu je, če ga bero Dotenjci in Belokranjci. Predvsem njim je posveti) svoje pisanje. Pri tem pa skrbno pazi), da je piša) jasno, resnično in do neke mere zanimivo. "Kot nekak posodoh-tjeni Jurčič sem,« pove skromno. )z hiše, kjer živi, se ne vidi dateč naokrog. Niti ne do Veselice. Zato večkrat zaide po bregu k Svetemu Roku, kjer počiva njegova žetta. Tjakaj, od koder sc vidijo tudi Gorjanci. Onkraj njih leži njegova Dolenj-ska. )n tam nekje zadaj je Straška gora z. vinogradi in zidanicami, je Sro-botnik in pod njim teče Krka, kjer na njenem desnem bregu teži Vavta vas, njegov rojstni kraj. Od tam je nekoč odše) v svet in se naposted tidomi) v Mcttiki. Zdaj živi tu že skoraj po) stoletja. Vsi njegovi predniki počivajoobKrki, sam bo najbrž ob Ko)pi. Obe reki pa bosta tekli m živeti naprej. Krka tudi v romanih in drugih pripovedih stovenskega pisatelja Jožeta Dukirja. Se dotgo potem, ko bodo do konca porumeneli tisti pričujočega pisanja, ki je nastato v počastitev njegovega osemdesetega rojstnega dneva. Dneva, ko bomo skupaj dvignili kozarec in mu po stari slovenski navadi zažeteti, da bi sc mu zdrava in uspešna teta raztegnita do skrajnih meja.
NAS POGOVOR Rast 7-S/I994	Osebni pripis Avtor tega zapisa pa si žeti z Jožetom Dtdarjem kje bo)j na samem izpiti vsaj nekaj kapljic tiste tekočine, s kakršno sva nekoč zalila najino zbližanje in prešla na tikanje. Proti večeru je bilo, v Metliki, v njegovi muzejski pisarni. "Jaz sem Jože, ti pa Ivan ali Janez! Zdaj pa bova tole zalila,- si dejal. In si odprl omaro in z roko segel med knjige pa izbral na polici edino knjigo, ki je bila glinena in ob zgornjem robu komaj opazno zamašena. Potresel si jo, da je v njej zamolklo klonknilo, potem pa odvil glinen zamašek in začel točiti. "Najprej vsakemu eno stran! « In sva zvrnila. "Pa še eno!« Spet sva pila. Ko je steklo po grlu morda že celo poglavje, sem zvedel, da pijeva žganje iz belokranjskih domačih drobnic. Drobmčcvko, belokranjsko drob-niččfko. Ko sva takole nekaj časa obsedela in se je drobničefka že raztekala po udih in čedalje bolj lezla v glavo, si knjigo zaprl z zamaškom iti jo postavil nazaj v omaro, češ "še kakšno poglavje ji bova vzela, ko spet prideš. Če je ne ho kdo že prej prebral,« si reke). Res, ta drobničefka malce zamaje život, srcu pa dobro de...
.SRS	
DRUŽBENA
VPRAŠANJA





















NAŠA DRUŽ!NA*
novnili šol Dolenjske in Hclckra jine: likovne izdelke soprispevali učene! Osnovne šole (oni Novo
/ ef<< / 99-Z /o ZuZ« posvečeno dnižini, /iros!orčk[i, k/ir n.); Zu se vs.iA ii/eu eZau počurd v.irneg.!, spošfovancga, Z/uZiZ/eiug.!, Aonslneg.! ret soodgovomeg.i z.t ii/eiioživZ/eu/iui/.isvo/ofeiu/eDofisodo.
V /'riču/oč! lev!/! /e uredmšfvo skozi vse Zero oZi/.iv/piZo pris/ievki' d ii/e/ Zn u/eiu možm priZiodnosri. .Strokovnim m poZ/udnim r.izuuSZ/.m/eiu, pogovoru n.i fd lemo se /e ureiZmšrvo oiZZoči/o pmZ/.ifi !!!<Zi kr.ifke prispevke otrok ozuoiii.! učencev Zz osnovniZi šo/ Z)oZen/ske Zn Z!eZe kr.ipne, ki /Z/; /e k /iis.in/ii d t/rn/Zni ii.igovoiiZ.iDoZeii/sk.iZi.ink.!.
V^/ii.iš.in/.i, kZ so ZiiZ.i mZ.idim Ziler.Uoui z.isf.ivZ/en.i, s« n.isZeiZn/.i.' /VAŠA Z)Z(!/XZNA, NA/ZZ.Z'.SZ Z)AN V ,\ZA.SZAZ ZZOAZZ/, kf) ZiOAZ /AX .(-ZAVA ZdZZ/^ZZVP.... Zs() ZIOAZ /AX AZAAZA...
Z'rZspevke učencev /e nrei/i/.i Zn /iii/iiiviZ.! z.i dZ'/.ivd v /loseZun pn/i/ik.ioi/i ZVA.SA Z)Z(Z/Ž^ZZ\ZA /iretZseiZnic.i žm/e omen/eneg.i n.ueč.i/.i, /iroZ. AZ.ni/.! (Z.iZm /eZčič, Zn /iZi v nekdZZk« okrn/enZAkr.i/S.uu oZi/iki ^odgovori n.) <Zmgo ni (ref/e v/inšan/ej /loii.ifisku/eino z n/ennii veznim tekstom oziroimi kotnent.u/i.
ZZiiiZmšrvo
.. OZ) Ziesedi družina nas prevzame mZseZ na dom,« so napZsaZZ osnovnošoZcZ. ZZidi otZr.is/i pomZsZZmo na dom; (oda ne na /nšo, v kareri živimo. ZZiša še nZ dom... V n/e/ mora/o ZiZrt fudZ Z/ud/e, kZ spošru/e/o Zn Z/uZiZ/o svo/e družinske čZa-ne, se veseZi/o n/ZZiovZZi uspeZiov Zn pomaga/o drug drugemu v frpZ/en/u fer v dneZi maZoduš/a Zn skrZn. Dom posfane neka /nša šeZe rakrar, ko smo v n/e/ sproščeni Zn varni Zn se van/o zarečemo, ko /e ves sver sZv, umazan Zn zoprn. Doma nam nZ rreZra igran srorenZi vZog; ZaZiko smo rakšnZ, kor Zn radZ ZiZZZ — včasih rudZ maZce nerodnZ, neure/enZ, urru/em, boZnZ, sZrnZ Zn nemočnZ. Pa nas žaro n dl če ne zapZše aZZgra/a, ničesar nam ne odrrga od --norme«, nZZiče nas ne pomZ-Zu/e aZZ zmer/a rer ponižu/e. Doma vsakdo ve, da imamo Ze režak dan; ko Ziomo pa sper --oživeZZ«, se Ziomo še z več/o voZ/o zagnaZZ v svo/e deZo. Doma vedo, kakšni smo...
kako Zepo Zn ZnZo, če Zn vse ro res rako ZdeaZno porekaZo... ž?ZveZZ Zn srečno — do konca svo/ZZi dm...
V družmaZi /e rudi srZsk, zamer, prepirov Zn rrpZ/en/a nadvse veZZko. Te redko-karero orroško pero se /e ZorZZo družine s re remne srram. Preveč ZioZZ, ZikrarZ pa ne kaže rega gor/a spra vZ/arZ še na papir. Z.a/iko Zn ga vZdeZo kakšno nepokZZcano m nerakrno oko.
-Družina /e skupina Z/udZ, ki živi srečno aZZ nesrečno ži vZ/en/e,« so na krarko povedaZZ učenci v nekem razredu.
PogZe/mo še druge misZZ učencev ZZršZ/Zn - škoda Zn /ZZi ZnZo prezrerZ;
— Družino sestavtjajo starši in predvsem otroci.
— Družina je lahko tudi razred z učenci in učitelji.
— To je lahko tudi ptičja družina.
— Družino lahko sestavljajo tudi člani, ki si niso v sorodu, ampak živijo skupaj DRUŽtSPNA VPRAŠANJA kot družina in se imajo radi.
Rast 7-8/1914	— Skratka, v njej je združenih veliko sorodnih ljudi, ki se med seboj dobro
poznajo, se imajo radi in si pomagajo, ko skupaj živijo.
— Družina je skupina ljudi, ki živi srečno ali nesrečno življenje.
S9I — Družina je dom.
NASA DHUZlNA — Človek brez družine je lahko žeto nesrečen čtovek. Nima se h komu zateči, nima nikogar, ki bi ga ljubit, imet rad.
— Družina je kakor greda rož.
— V družini se počutim varnega in vesetega.
— Ob besedi družina me prevzame miset na dom.
— Družina je gora ljubezni.
— Družino vsakdo pozna, in je po matem svetu doma, a če se družina razide, te mrzta žatost obide.
— Prijetna družina z otroki je kakor greda vrtnie s popki.
— Družina je večna, večna tjubezen.
— Družina je kakor cvet, ki vedno dehti.
— Družina je nekaj skupnega, skupna tjubezen, skupno deto in zabava.
— Z družino rešiš vse nadloge in probteme.
— Družina je nekaj, kar vsi poznamo, skupaj z mano, atom in mamo.
- V družini je lepo, če se vsi lepo razumemo in se lepo gledamo.
— Družina je skupnost več ljubezni.
Predsednica žirije: prof. Marija Gabrijelčič


Vrst'/.) st-))) /))/;), t/.) /t' f.) )).is/ov /infegni/ fo/)Ao )))/;)t/)/) /iferafov; /Još-f/.)/), /ž.ir/a, M.trf.), Nt'/.), /'efra, /asn.), Mar/etka, Nafa/)/a, /je)!/a)))m, A//až, M)!/.). M)).), M)r/.i, A/e.š, Anantan/a, Andre/, barbara, AnJre/a, č/regor ))) S)/)))))}.) so st- oJ/oč)7i z;) ))a/7ep.š) (/.))) v .svo/etn t/<))))<).
Ot/r;)s/))?i /'oLir kortsfdo, čebornopr).s7tibni7i, kaj/e/epoz;) o f ro7: e.
[Silo je v soboto. Odtočili smo se, da bomo imeli pospravljalni dan. Mami je na hitro pripravila zajtrk, nato pa smo se brž odpravili na delo. Najprej smo pospravili dnevno sobo. Jaz sem največ čistila poliee in pometala. Mlajši sestriei sta se hvalili, kako sta pridni, vendar sta bolj raznašali, kakor pa pospravljali. Mami je umivala rože in čistila okna, ati pa odnašat stare revije in etnije v peč.
Potem smo se razdelili. Jaz in moji sestriei smo se- spravile nat! kopaltii-eo, ati in matm pa nad spalnico. Odmaknila sta tudi omare, saj smo naslednji dan belili. Odkrili smo tudi Tanjin zaklad.
bila je zelo jezna: -Kaj ne morete pustite moje krtače na miru?!« V resniei pa je bila krtača mamina. In še tista je bila, ki smo jo že dolgo časa iskali.
Ko smo končali delo, nas je ati za nagrado peljal na pieo in sladoled, l a dan je bil lep zaradi tega, ker smo se vsi skupaj truditi, da bi lepo pospravili. Pa tudi zvečer je bilo lepo, ko smo prišli domov in je bil naš doni lepo pospravljen.
Andreja, 9 let
DRUŽHt.NA VPRAŠANJA Rast 7-S/)914
S9 J
Delavnik na kmetiji ie drugačen od delavnika v mestu. Predstavil bom navaden delovni dati, ko smo vsi doma, delamo, a nam je lepo, ker smo vsi skupaj.
Mami je vstala prva. Najprej je zakurila štedilnik iti pristavila vodo za čaj, nato je odšla v hlev nakrmit govedo in prašiče, l am je spustila telička in dala kravam jesti. Po opravljenem delu je prišla nazaj v hišo iti do konea skuhala čaj. Takrat smo vstali tudi oči, mama in jaz. Popili smo čaj, pojedli namazan kruh nato pa je mama pospravila posodo, oči pa je še opravil v hlevu, kar je ostalo. Mami pa je še nakrmila prašiče, bratee Iztok vstane okoli osmih. Tudi on najpre) pozajtrkuje. Nato smo se pogovoriti, kaj bomo delali. Tako je ponavadi ob sobotah, drugače pa sva z. bratom v šoli, starši pa v službi.
Ta dan smo se odločili, da bomo pospravili travo v silos. Ati jo je že prejšnji dati pokosil, nekajkrat obrnil, takt) da je bila tnalo posušena. Preveč pa za v silos ne sme biti. Kmalu po deveti uri sva jo šla z očtjem obrnit. Potem sva jo zgrabila v redi. Jaz sem z nakladalko prišel na njivo pobrat travo in jo odpeljal domov iti kmalu bi se prevrnil. Ker mi je uspelo obdržati traktor na kolesih, tega nikomur nisem pripovedoval, /.metali smo travo v silos iti dobro potlačili. Rekel setu da težko mečem tako visoko, m mami mi je rekla: -Pojdi pa tlačit.« Zelo je pomembno, da je vsaka priko-hea dobro pretlačena, sicer se krma lahko pokvari. A tudi pri hoji me noge niso ubogale, setu se kar zaletaval. Komaj sem čakal, da bo delo opravljeno. Kmalu po tem me je čakalo kosilo, ki ga je skuhala mama. Prav prileglo se mi je. Nato sva s sosedom šla igrat košarko. Približeval se je večer in zopet je bilo treba iti v hlev. Moje najboljše delo je nakrnuti zajee. Zvečer sem vedno radodaren, ker jim dam pšenice, katere oči ne pusti dajati. Kadar pridem tja, jih majčkeno pobožam. Z njimi je veliko dela, največ
NAŠA DRUŽINA
DRUŽIŠ) NA VPRAŠANJA R.i-.t7 S/1444
S'M
poteti, ko jim ie treba nositi vode. Ko smo odpraviti, smo se šti kartat, kot vsako soboto in nedetjo. Včasih tudi pogoljufam, a ka), ko me pri skrivanju "Z.igmarjev« z.atoti mama, ki je pri tem še botjša kot ja/.. Kmatu je mami rekta, da mora biti konee večerne zabave. Šti smo se skopat in spat.
Dan je bil tep, čeprav je bit detavcn. Meni je najtepše, ko smo ob sobotah in nedetjab vsi doma, kar sc zgodi te matokdaj.
Henjamin, 6. razred
De/o /e /a/iko neka/ /epega, če vsi v družini popr/me/o, ko /e freba. kep/ pa so rud/ praznik/.
V našem domu je vetiko tepiti dni, najtepši pa so dnevi ob božiču in novem tetu.
Za božične in novotetne praznike smo vsi doma. Ni tistega norega hitenja, ki nam ga druge dni natagajo najrazličnejše skrbi in dotžnosti. Najtepše pa mi je, ko se vsi zberemo, krasimo božično drevesce in postavtjamo jastice. Kakšen tep občutek! Čisto drugačno vzdušje kot ostate dni! Lepo pogrnjena miza, potna dobrot, ki jih za te dni pripravi mama.
Najtepši dan v našem domu pa je tisti, ko vsi napeto pričakujemo novo teto. Zberemo sc za mizo in vsi smo skupaj, kar je nekaj najtepše-ga. V pričakovanju novega teta se igramo razne igrice, gtedanio tetevi-zijo in postušamo radio. Vse to prehitro mine. Komaj se zavemo, kako vetik dogodek pričakujemo, že stišimo po radiu štetje zadnjih minut, sekund in nenadoma gong odbije in nam naznani novo teto. Takrat si vsi prisrčno sežemo v roke in si zažetimo vse najbotjše v prihajajočem tetu. Seveda si tudi nazdravimo in postušamo pokanje petard in raket. Vse to mi pomeni še vetiko več, saj ob novem tetu tudi očka praznuje rojstni dan. Vsako teto sc spomnim nanj s kakšnim skromnim daritcem. t ako praznujemo tudi ostate rojstne dneve, ki so vsi enako tepi, ker smo vsi skupaj.
NASA t)KU/lNA Ždim si, da hi bito v mojem domu še vnaprej totiko toptine in tepih trenutkov vsak dan, ne samo oh praznikih. Ža! pa nas preganjajo stuž-he, šota in druge vsakdanje skrhi. Pa vseeno nam je tepo.
Gregor, 6. razred
Najtepši dan pri nas doma je zagotovo nedetja. Takrat se vsi čtani naše družine zberemo okrog skupne mize.
Pna najtepših nedetj pa je hita, ko sta mami in ati praznovata dvajset tet skupnega živtjenja. Na ta dan smo se vsi pripravtjati.
Spekti smo torto, kekse, povabiti sorodnike in sosede ter pospraviti stanovanje.
Najtepše je bito postušati atija in mamieo, ko sta pripovedovata o svojih mtadih tetih. Peta sta pesmi, ki sta se jih učita v šoti in so se jima močno vtisnite v spomin.
Zeto tepo je, ko smo skupaj. Še nekaj tet pa bodo ptički odteteti iz gnezda.
Marjetka, 4. razred
Kako pa /e fakraf, ko se rodi nov družuisk) č/au?
Vedno sem si žeteta imeti brata. Ko sem doma izvedeta, da hotno dohiti dojenčka, sem upata, da se mi ho ta žetja izpotnita. Komaj sem čakata, da dojenček pride na svet. Prišet je tudi ta dan. Sedemindvajsetega februarja zgodaj zjutraj me je ati zbudit in povedat, da je odpetjat mamieo v porodnišnico. Vsi smo nestrpno pričakovati, kdo ho novi družinski čtan.
Ko je ktieat v porodnišnico in izvedet, da smo dohiti fantka, smo hiti vsi veseti. Ves teden smo se pripravtjati na prihod dojenčka in mamice. Moj najsrečnejši dan je hit, ko sta mati Jani in mamica prišta domov.
Simona, 6. razred
Čeprav mi je šete trinajst tet, je v moji zavesti ostato več tepih dogodkov iz našega družinskega živtjenja. Vesetiti smo se nakupa novega pohištva, prijetnih počitnic na morju in podobnega. Toda najtepše se je zgodito tani. Bit je junij, čas, ko smo navadno vsi na trnih zaradi zaktjučka šotskega teta ter spričevat. Takrat sem se tega komaj zavedata. Vsi v družini in ožje sorodstvo smo nekako odštevati dneve do devetnajstega junija, ko ho mamica odšta v porodnišnico. Vse nas je mučita skrb, ati ho vse v redu, ati bosta zdrava oha, mamica in novorojenček. Med vsemi nami je hita mamica še najhotj mirna ter nas je totažita, da naj nič ne skrbimo.
Točno devetnajstega junija zjutraj jo je morat očka odpetjati v porodnišnico. Tako dotgega dneva, kot je hit ta, še ne pomnim. Hoditi smo po hiši sem in tja, nekaj detati in deto opustiti nedokončano.
Čez teden dni sta prišti domov mamica in mata Nina.
Tisti dan je hit res najtepši v mojem živtjenju. Smeta sem jo držati v naročju in jo potožiti v njeno beto postctjico.
Tako majhna je še danes, a je prinesta totiko sreče in vesetja v našo družino.
DKUŽHt/NA VI'HA$AN)A Kast 7-8/t994
S9.S
Anamarija, 6. razred
Spominjam se dneva, ko se je rodit Aten. Bit sem star komaj tri teta in se tega dneva staho spominjam. Ko smo doma stišati, da se je rodit, smo se takoj odpraviti v Novo mesto. Pot se mi je zdeta žeto dotga zaradi pri-
čakovanja, da bom videt svojega brata. Ob vstopu v sobo sem se ustavit, ker me je bito nečesa strah. Oče me je dvignit v naročje in odnese) v sobo. Ob pogtedu na brata me je stisnito v sreu. Videt sem, kako so vsi okoti njega in v tem trenutku sem se počutit osamtjenega, izrinjenega, ker od tistega trenutka več niso biti okoti mene, ampak okrog njega.
To se je ponavtjato doma in povsod okoti doma. Vsi sorodniki so prihajati na obisk in ga gtedati, kot bi bil nekaj več od mene. Postat sem drugačen od njega. On se rad stiska z mamo in očetom, mene pa to prav nič ne mika. Za njih je to bit najtepši dan, za mene pa začetek nočne more, ki me tare še danes.
Ateš, 7. razred
Nepopisno vesetje je v našem domu zavtadato, ko je pred desetimi teti na svet prijokat tnoj bratec.
Vsi smo biti nasmejani. Sorodniki so pošitjati čestitke s prisrčnimi žetjami. Toda nekdo v tem trenutku ni bit srečen. Nekdo je kipel od besa in v njegovem srcu sc je detat led. Ta skrivnostni nekdo sem bila jaz.
Le kako naj bi bita veseta, ko pa mi }e štorktja sredi bete zime po pomoti prinesta bratca in ne sestrice!?
Vedno sem si žeteta sestrico, ki bi se igrata skupaj z mojo punčko. Nikoti mi niso biti všeč avtomobitčki, pištote in ostate fantovske igrače.
Po kositu smo se očka, dedek, babica in jaz odpetjati v porodnišnico na obisk. Mamica nas je pričakata v sobi, toda pri sebi ni imeta mojega bratca.
Ko sem jo zagtedata, sem veseta stekta k njej in jo objeta. V srcu se je statil ted, kajti mistiki sem, da se je štorktja vrnita in odnesta našega naj-mtajšega družinskega čtana.
Toda ko je mamica rekta, da ga bova šti pogtedat v drugo sobo, so se mi zamajata tta pod nogami. Bita sem neskončno potrta.
Pot do sobe, kjer so sc drti matčki, je bita dotga. Morda pa sc mi je samo /deta taka; zaradi neuspeha, nesreče!?
V sobo, kjer so bite postetjice, v njih pa dojenčki, nismo smeti. Medicinske sestre so pri oknu pcstovatc dojenčke in vsi so jih nasmejani opazovati. Med temi dojenčki je bit tudi on, ki mi je pokvarit dan. Ko je dvignit svoje mate ročice in zajokat, sc mi je zasidrat v srce.
Lc zakaj sem prej v njem videta domištjavega cvitimožka?
Po obisku sem zadevo še enkrat pretehtata. Tokrat sem prišta do drugačnega zaktjučka.
Spoznata sem, da se dojenčki še ne morejo igrati in nagajati, ne gtede na to, kakšnega spota so.
Tako sem potem nestrpna čakata, da pride domov.
tz mate štručke, zavite v beto odejico, je zrase) deček, ki ga ne bi zamenjata za nobeno stvar na svetu, tmam ga žeto žeto rada. tn zaradi njega nikoti nisem bila prikrajšana v nobeni stvari. Tudi starši imajo dovotj prostora v srcu iti obito tjubezni za oba.
(dede štorktje pa še danes ne najdem pravih hesed.
Nataiija, S. razred
/Va/Vcpš/ Jan v ž/v//enju /c M za AuJrc/a /R. noveniher / 99L ZaAa/ pa prav ra Jan?
Osemnajsti november )99.1.
Dan, ki ga ne bom nikoti pozabit. Dan, ko sem se ponovno rodi).
NAŠAORtJŽ.tNA
S 97
Zgodilo se je to, kar smo pričakovali že dve leti.
['red približno petimi leti so se pokazati prvi znaki bolezni. Delali smo v vinograda. Očetu sem pomagal prenašati vedra in hodil sem v hrib. Ud sem zelo zasopel in počutil sem se zelo slabo. Poplave! sem. Očetu sc je zdelo, da z mano nekaj ni v redu. Čedalje težje sem opravljal vsa dela.
Predlani je zdravnica na rednem šolskem pregledu ugotovila, da z mojim srcem in prekrvavitvijo nekaj ni v redu. Šel sem na pregled v novomeški zdravstveni dom. Od tu so me poslali v Ljubljano. Ugotovil) so, da imam stanjšano oziroma zamašeno aorto in zato je tudi pretok krvi zmanjšan in upočasnjen.
Štiri dni pred operacijo sem dobil iz Ljubljane telegram:
"Andrej, prišel si na vrsto za operacijo. V ponedeljek se oglasi v Kliničnem centru v Ljubljani.«
Vsi smo bili nekako veseli, saj sem po trimesečnem čakanju le prišel na vrsto za operacijo.
Z očetom sva se tako v ponedeljek že navsezgodaj odpravila v Ljubljano. Tu so mi povedali, da bom operiran v četrtek, osemnajstega novembra. Točno na moj dvanajsti rojstni dan.
V	torek so mi vzeli kri, urin, blato in opravil sem vse potrebne preiskave. V sredo sem dobil nekaj zdravil iti iz prsta so mi vzeli kri. V četrtek ob deseti uri so me odpeljali v operacijsko sobo. Tu sem se slekel in dobil sem narkozo.
Ves čas sem bil pogumen. Sam sebe sem v to prepričeval. Nekaj časa sem še gledal, nato pa sem trdno zaspal.
Zbudil sem se šele v petek. Ko je oče prišel, sem še trdno spal, vendar so me zbudili. Pogledal sem in zagledal očeta. Vpraša) sem ga: «Ali je že sobota?« Že čez nekaj sekund sem spet trdno spal. Zvečer, ko sem se spet zbudil, sem čutil velike bolečine.
V	soboto sem dobil telegram, ki so mi ga poslali sošolci in sošolke ter razredničarka. Z željami, da bi čimprej okreval. Poslali so mi medvedka. Deset dni po operaciji so mi pobrali šive. Dobil sem tudi torto za dvanajsti rojstni dan.
Štirinajst dni po operaciji sem odšel domov. Vesel, da sem spet zdrav in da sem doma.
Dncvov, preživetih v bolnišnici, in strahotnega dne pred operacijo ne bom nikoli pozabil.
Spet se podim za žogo, sc lovim in norim.
Andrej, 6. razred
Težave, k/ t/o/co/o rud/ otroke, se /a/tko srečno reš/jo; po neka/ fežk/b ura/t /dneh, fedtuhj /e sreča še fo/tko večja m m/ad/ ohraru/o te /epe spo-m/ue za vedno.
/z/ef/, /z/et/, o/usk)... Večno /ep/ dogodka, k/ se /d) ofroc/, radož/v/ tu že/jm sprememb, zmeraj vesebjo.
Nekega toplega dopustniškega dne smo se namenih na ogled znamenitih otokov — Kornatov.
Ko je op/sa/a pre/epo morje m očar/j/ve otoke, ma/teo v za/tvu, skakanje z v/sok//] ska/ v stnjo g/obuto /n srečno vrmfev v pr/sfamšče, je Harbara /z 7. razreda z grenkobo pr/p/sa/a za konec;
Ta izlet z mojo družino ter znanci mi je bil zelo všeč in ostal mi bo v trajnem spominu, kajti nikoli več ne bom videla Kornatov. Vojna je namreč poškodovala marsikaj in tako daleč se ne upamo več odpraviti.
NA$A[)RUŽ)NA
ORUŽRH.NA VPRAŠANJA Rast 7-8/) 994
Z avtomobitom smo sc odpe)ja)i. Ati, mami, sestrica in ja/, do Razdrtega in nato proti Lipici. S sestrico sva si izbrata ponija /a jahanje, ker sva si to vehkokrat žeteta. Data sva mn ime t'ikec. Najin "šport« je bi) zcio zanimiv, te prehitro je vse minito. Po dobri matici, ki smo jo imeti s seboj, smo se odpetjati proti Portorožu, k atijevi teti. t am je bito spet kot v pravt)ični dežeti, potno presenečenj in vesetja...
«$koda,<< je napisat Mitja iz 6. razreda. "Treba je bito seči v roke in odriniti.«
T/j.tž pa /e s starš/ /n sestro odr/7//7 v Logarsko Jo/ino, prespa/ v /ovsk/ koč/, Jrt/go p/fro pa...
Zgodaj smo odšti k stapu Rinka, ki pada kar 90 m gtoboko. Bili smo navdušeni. Hotografirali smo ga in se okrepčati v bifeju Ortovo gnezdo. Kmatu zatem smo se že vzpenjali proti Okrcštju, kjer je oče nekaj mesecev nazaj uptenil ruševca. Po poti sem tovil metutje, vsi pa smo si ogte-dovali čisto in svežo naravo. Ujet sem nekaj redkih primerkov metuljev. Na poti smo morati skozi kratek predor. Mamico je bito nad prepadi strah za naju. Na nekaterih mestih smo se ustavili, da bi mato popili in pojedli. Bito je žeto topto. Kasno popoldne smo prišti do ptaninske koče, kjer smo prespati. Še preden pa se je spustil mrak, sem tovil metutje, sestra pa je neprenehoma opazovata domači kozi ter psa. Oče je z tov-skim čuvajem odšet na tov za gamsom. Mama pa je vsa utrujena sedeta pred kočo.
Aijaž, 6. razred
Nekega večera smo se pogovarjali, da bi šta četa družina na smučanje v Makedonijo. Mamica je rekta, da ne, ati pa, da gremo. Obvetjata je očetova.
Preživeti smo tep teden. Biti smo tako zagoreti, kot bi se vrniti z morja. Upam, da bomo take počitnice še ponoviti.
Mitja, S. razred
Lepo nedetjsko jutro... Končno sem dočakata — šti bomo na iztet.
Ves J.i/t je h/7o /epo /7i N/na /z & razreda /ta/t/ je /tede/jo izčrpno op/ sa/a. Konča/a pa rako/e.
Zvečeriti) se je. Zabrnet je avto in po cesti izginit v gozdu. Tako se je konča) tep družinski iztet v naravi, špomnim se še, da sem doma padta v postetjo in trdno zaspata.
Tega dneva ne bom pozabita nikoti. Šete v takih trenutkih spoznaš, kotiko ti pomeni družina, oče in mati, bratje in sestre, tn resnično si žetim, da bi bito tako povsod po svetu, da bi se vsi otroci počutili srečne kot jaz.
Z mamico sva šti po gobe. Noge so me že hotete. Tedaj sem zagtedata nekaj nenavadnega — dva jurčka, ki sta se držata. Pomistita sem, da sta zatjubtjena. Od srca sem se nasmejata. Mamica me je stisnita k sebi. Utrujenost je izginita. Zapeta sem si pesmico.
Darja, S. razred
V petek, )S. marca, sem imeta rojstni dan. Po kositu sta me očka in mamica razvesetita. Nismo sedti v avto. Vzeti smo žogo in toparje ter odšti na btižnji travnik. Tam se nam je pridružit sosedov pes Šaro. Tako smo se zabavati, smejati in pogovarjati, da je sonce utonito za htižnjim
DRUŽUPNA VPRAŠANJA Rnst7 H/tW4
hribom, a tega še opazita nisem. Zeto sem hita srečna, ker sta se šta očka in mamiea z mano igrat. (Za igro z menoj imata redkokdaj čas.)
Petra, 5. razred
Naša družina se je odpetjata na Otočec. Zagtedata sem tabode. Bite so me same oči. Še botj veseta sem bita, ko je neki tabodek prišet čisto k meni. Lomita sem koščke kruha in jih metata v vodo. Pozabita sem na vse okoti sebe. Z očmi sem božata mojega novega betega prijatetja. Bita sem srečna. Z menoj so biti domači pa še tabodek, ki mi je dovotit, da sem ga pobožata.
Marta, 5. razred
Matniei je uspeto, da je naredita vozniški izpit. Potem smo kupil) avto. To je bito vcsetje, ko smo ga pripetjati. Od takrat uživamo.
Boštjan, 7. razred
S 99
ČE H! B!LA JAZ MAMA...
ČE B! B!L JAZ OČE...
Mnoge že/je, pred/oge, tntsh o spret))ef!)ha/t v JrttžntsAen) žtv/jenjn stno /ahAo prehrah že <z pre/.šn/<7) sprsov; v teh jdouuš//7jsA/hj, A/ segajo v pnTiodnosf, pa hotno dohth od tn/ad/7) Aar t/ohre /n jasne napofAe g/ede v/og p družtnt. {/parno, t/a /77) p odrash r/oht t)e hodo po^ah/7/.
/Vajrn/ajšt — faAo /astta tz 2. razreda so p/sah o hran/ /t) tgr/eah ter še neAaferdi ntanj pott)etnhtn7) drnžn)sA/7) sfpare/).-
Popotdne bi vsi, tudi moj mož, posedti okrog mize. Jedti bi zdravo hrano, piti čaj in mteko. Pa tudi stadoted in druge dobrote. Potem bi si umili zobe in usta.
Vetikokrat bi šti vsi skupaj v gostitno, takrat je najbotj -dušno«.
/2 /etna A/ršAa ho faAraf, Ao ho ntatna, net/a otroAe /epega vedenja /n...
Naučita jih bom tudi, kako se pospravtja, da se bodo privaditi in to detati sami. Čeprav mi bodo otroci vzeli vetiko časa, jih ne bom nikdar pustita same, jaz pa bi se na primer nekje zabavata; saj se tudi jaz naj-botje in najtepše počutim, če je moja mama doma.
tn/ajša, A/ršAa /z d. razreda, ho une/a pet ofroA, /epo vt/o z vrtom tu s poArtfo teraso. /A) t)t)het)/h težav...

DRUŽ.tSRNA VPRAŠANJA R.)st7-S/h<^4
Nuno (n /efa starejša Karbara /e o jir<7)otb)sof) raztmš/ja/a ntanj brezskrbno;
Moram prignati, da sc potihem vendarte bojim potožaja mame, saj me kar zahoti v gtavi, ko samo pomistim, kako obremenjena bom z odgovornostjo. Pa še huje mi postane, da bom morata sama prenašati vse to breme.
Marjetka /z 4. razreda bo mama s trem/ porotne/ — /me/a bo točno dva srna m za njuna še hčerko;
Najini otroci bodo imeti vse, kar si bodo žeteti. Vsako zimo bomo šti smučat v Kranjsko Goro. Vetiko bomo potovati po sosednjih dežetah, hišo pa si bomo zgraditi v Grnomtju. Vsi bomo dobri športniki, tmeti bomo vetiko sorodnikov.
V družini se bomo imeti žeto radi.
Ko bo Tanja /z 7. razreda nekoč mama, ne bo tep/a svoj/h otrok, ampak jun bo skuša/a raz/ožm, kaj so nared/d narobe. Pa še kaj več...
Kadar bodo v težavah, bodo vedeti, da tahko računajo name. Vem, da ni tahko biti mama, zato sc bom trudita, da bom dobra mati. Mnogo žensk ne more imeti otrok, zato so gotovo prikrajšane. Mistim pa, da ttstc, ki jih imajo, morajo tjubiti vsakega svojega potomca, pa kakršen-koti že ta otrok je.
Mojca /z 6. razreda pa je razm/š/ju/a fako/e;
Ali bom botjša mama, če bom učitctjica ati vzgojitetjica, da bom znata svoje otroke vzgajati in učiti? Ati pa bi se bito morda bot je odtočiti za kuharico, da bi znata kuhati botjšo in zdravo hrano? No, tega odgovora pa res ni nikjer. Sptoh pa je za to še tiekaj časa...
Kes je še čas, draga Mojca. Tud/ Katja, tvoja sošo/ka /z 6. razreda, je razm/š/ja/a o tem — k/jub m/adosu.'
Kadarkoti o vsem tem premištjujem, viditn sebe kot dobro mater. Mogoče je to zato, ker imam že sama žeto skrbno mamo in kadar ji to povem, pravi, da bom tudi jaz nekoč dobra mati. Čeprav je na svetu še vetiko mater, je zame najtepša in najtjubša moja mama.
/z K. razreda pa je Katja, k/ je nap/sa/a pre/epo m/se/, da je «h/f/ mat/" dardo narave, čeprav...
To ne bo tahka natoga, saj mati ni samo nekdo, ki ti kuha, pcrc in pospravtja za tabo; to je nekdo, ki te uči tjubezni in ti pomaga prebroditi najtežje trenutke v živtjenju, ko sc ti zazdi, da si ostat sam.
Čas /c že, da nas Kr/st/na /z K. razreda opozor/ še na nekaj ze/o pomembnega. Na neuntno m precej razš/rjeno razvajanje, k/ ne pozna meja;
Zamahnita sem s čarobno patičico in postata mama. Obuta sem čevtje z visokimi petami, obtekta mini krito in si z modro barvo namazata oči. Pogtedata sem se v ogtedato in zadovotjna sama s seboj odšta v šoto po otroka.
Z avtobusom smo se odpetjati v mesto po nakupih. Moja dotžnost je, da kupim otrokoma, kar si žetita. Nobeden od mojih dveh stadkih otrok ni bit preveč zahteven. Kupita sem jima nove teniske, šotski torbi, vsakemu nekaj kavbojk, rotki ter še nekaj vsakdanjih stvari. Petjata sem ju
NAŠADKUŽ.INA
tudi v staščičartio. Otrokoma nisem dovohta, da hi mi pomagata nesti prttjago, saj to ni zdravo za doraščajoče otroke. Na avtobusu, s katerim smo se vračati domov, sem občudovata, kako moja srčka mirno sedita in čevtje brišeta v žametne sedeže. Bita sem srečna, ker se otrokoma nisem smilita, ko sem otovorjena stata na avtobusu. Mojega mlajšega otroka je od stadoteda botet trebuh. X vesetjem sem mu ustregta in ga, otovorjena z vrečkami, nesta do doma. Pot je hita za otroka utrudliiva, zato sem jima v dnevni sobi prižgata tetevizijo in jima data odejo. Sama sem kuhata večerjo, pospravtjata, odnesta smeti, otrokoma naredita domače natoge in jima v torbi pnpravita šotske potrebščine. Mojima otrokoma patačinke niso teknile, zato sem jima spekla pieo. /. vesetjem sta pojedta, ker sptoh nista izbirčna. Po večerji sem jima prebrata odto-mek iz. knjige za domače branje.
Se v spanju sem se spraševata, s čim sem si zastužita tako dobra in pridna otroka.
Kristina, 6. razred
/ anfje se v starševsko v/ogo niso kaj dosti vživ/jn/i. Od števi/nib spisov s tem nas/ovom /tri dek/crik sta /e dva korenjaka raz/urš/aj/a o jiri-/)odt)osfi, ko bosta očeta...
/'etru iz razreda se je jnsanje zeio j)osreč</o; n/i.nno, da do jioroke ne bo vsega /'ozabd.
Jaz — oče
V soboto zjutraj sem sc zbudit zgodaj. Ženo sem odpeljat na avtobusno postajo. Odpetjata se je na sestanek v Ljubljano. Ko sem prišet domov, sem otrokoma pripravit zajtrk in )ti odpetjat v šolo. Doma setu posttat postetje, pomil posodo it) pospravit dnevno sobo. Pokosil šeni trato pred našo hišo. Tudi avto je bit umazan, zato sem ga oprat. Ker je hita ura že pot potdne, sem odšet v hišo kuhat kosito. Kmatu za tem sta otroka prišta domov. Skupaj smo pojedti mojo specialiteto. Po kosilu
smo odšti na sprehod v gozd. Potem smo se s kotesi zapetjati do Šmar-jetc in nazaj. Po rekreaciji smo odšti v kino. Ko se je fitm končat, smo se odpetjati do avtobusne postaje. Eno uro smo čakati avtobus, ki pri-petje iz Ljubtjane. Potem pa so po radiu sporočiti, da se je avtobus Ljub-tjana — Novo mesto prevrnit in da je vetiko žrtev. Ko sem dojet, kaj se je zgodito, sem otrokoma reke), naj gresta k sestrični, ki živi btizu avtobusne postaje. Sam sem odhitet na mesto nesreče. Tam sem takoj zahtevat, da mi izročijo seznam mrtvih in preživetih. Zeto sem se začudit, saj ženinega imena ni bito na nobenem spisku. Spretetet me je srh, saj sem takoj pomistit, da teži v kakšni jami in da je niso našti. Reševatcem sem dat osebne podatke moje žene. Uvrstiti so jo na seznam pogrešanih.
Potrt sem se odpravit v Novo mesto. Pobrat sem otroka in skupaj smo se odpetjati domov. Tam pa nas je na vetiko začudenje čakata moja žena. Povedata nam je, da jo je domov pripetjata prijatetjiea.
Ko smo ji povedati za nesrečo, se je zavedta svoje vetike sreče. Ko smo se pogovoriti o tem, kar sc je zgodito, smo skupaj odšti na večerjo v restavracijo.
Po večerji smo se sprehoditi po parku, potem pa smo se vrniti domov. Vsi utrujeni smo šti spat. Ni vedno tahko biti -gtava družine «.
Peter, S. razred
V verz/7) pa /e svo/o "bodočo« /zbra/ /7/ /o pope//:)/ //a poroč/)o poro-van/c Dav/d /z 6. razreda;
Ko bom očka
Včasih vprašujem se hudo, kako bo,
ko imet bom družinico.
Najprej izbrat si bom družico, ne predebeto in ne suhico: imeta dotge bo noge, in ztate, skuštrane tasc.
Ko vse to urejeno bo, vprašat bom jo za roko, in če privotita bo, na mah kupim ji atfa romeo.
Za medeni mesec šta bova od tod, na Karibih začeta bova svoj rod.
Vsak dan jedta bova kivi in banane, brigato bo naju za ostate Stovane.
tmam pa eno te stabost, všeč so mi trtice vse, večinoma pa so iz sedmega b.
David, 6. razred
);tt!C7 KO) [KA: Ntrsoroga pri parjrnju, hron, ) S x 22 x ) ) nn,
RAST-L. V, ŠT. 7-S (29-30) DECEMBER 1994
RASTOČA KNJIGA











Joža Miklič
RASTOČA KNJK.A !tast7-S/ttV4
UNIVERZA SE NAM PRIBLIŽUJE
Pisati o univerzi, tej častitljivi ustanovi človeštva, je zame velika čast in izziv, čeprav priznam, Ja me istočasno navdaja s strahom predvsem zato, ker hi morebitni negativen prizvok tega mojega razmišljanja lahko odvrnil pobudnike, strokovnjake, linaneerje m poklicne inštitucij' od dobre ter Dolenjski in Beli krajini koristne in potrebne zamisli o lastni univerzi. K pisanju me spodbuja predvsem misel, da je to skrtto, dolgoletno željo območja, v katerem živim, enkrat potrebno spraviti v javnost in s tem pričeti vse potrebne ukrepe itt postopke, da se o tem lahko izrečejo tako stroka kot gospodarstvo področja, ki naj bi razširilo svoje poslovanje na to novo dejavnost.
V javnosti smo resneje začeli omenjati univerzo na Dolenjskem in v Beli krajini z izidom - razvojnega motivacijskega programa Dolenjska in Bela krajina — nove ideje za novo tisočletje«. Zamisel je spodbudila informacija, da v razvitem svetu organizirajo univerzo na vsakih 500.000 prebivalcev, kar bi pomenih), da bosta v Sloveniji poleg ljubljanske in mariborske še dve. V javnost tudi pronicajo informacije, Ja v Kopru že ustanavljajo nekatere raziskovalne inštitucije kot zametek bodoče tretje univerze. Logično se zdi, da bo slovenska četrta univerza lahko samo na Dolenjskem ali v Beli krapni, kar poleg števila gravitacijskega prebivalstva pogojuje tudi lokacija najrazvitejše farmacevtske, avtomobilske in gozdarsko-lesne industrije, ugodni pogoji za internacionalno delovanje univerze in seveda prekrasna, umirjena narava v tem delu naše države. Če upoštevamo dejstvo, da Slovenija na tem območju ne načrtuje novih javnih podjctii m komumkacii, da temu območju jemlje dragocene pripomočke, kot npr. veterinarski zavod, zgoJovinski arhiv, zdravstveni center itd., da tu tte predvideva širjenja državne uprave. Iti še bi lahko naštevali. Botcm bi se prebivalstvo Dolenjske in Bele krajine, predvsem pa organi oblasti, morati bolj zagreti za nove dejavnosti, predvsem take, ki odpirajo možnosti zaposlovanja, ne onesnažujejo okolja itt pomagajo izboljšati kakovost življenja. Vse te elemente univerzitetna dejavnost zagotovo nudi, seveda pod pogojen), da se je lotimo strokovno, organizirano m resno.
Ni dovolj, da rečemo -hočemo univerzo« it) nato čakamo, da bo kdo za ta projekt nam v dobro tudi kaj storil. Tega ne bomo dočakali. Na Dolenjskem in v Beli krajini je nujno o univerzi razmišljati, govoriti in zbirati mnenja predvsem tako, da evidentiramo naravne in ustvarjene danosti, s katerimi razpolagamo in ki pogojujejo za nas novo univerzitetno dejavnost. Brebermio kn] ali si celo podrobneje oglejmo organizacijo in delovanje tradicionalnih univerzitetnih centrov, kot so ()xford, Cambridge in Harvvard, pa tudi v novejšem času nastajajočih univerzitetnih centrov Lotnonosov, Yale, univerze po ameriških zveznih državah itd. Mladi Miklavčič, ki študira na univerzi v I larvardti, je v Utripu Krke lepo opisal, da ta univerza m samo študij, je tudi drugi dom študentov, ustanova, ki širi duhovni horizont študentom, športno središče mladih, raziskovalna dejavnost, ki muli dobre zaslužke študentom in še mnogo drugega, kar razviti ameriški trg lahko študentu ponudi pa tudi od njega zahteva. Vse te univerze so torej pomembna gospodarska dejavnost, valilnica bodočih raziskovalcev, zdravnikov, književnikov, direktorjev, menedžerjev, ustvarjalcev novih vrednot, nobelovcev in še bi lahko naštevali. Za tako ustanovo pa je vsak od ttas pripravljen marsikaj plačati. Starši dajemo otrokom sredstva za študij namesto
[ož.iMiklR tfNtVt R/ASj-. NAM l'ltimi/t)j!
RAStOČA KNjltiA
(SOH
dote, za gospodarske družbe in njihov kajiita) pa je to nuiiia investicija v take kadre, brez katerih ne morejo povečevali tlobička in posredno dividend lastnikov. Odpiranje denarnie za univerzitetno dejavnost )ia je zagotovo odvisno od tega, kakšna bo ta univerza po svoji vsebini, zna-niu, naprerlnosti in ustvarjatnosd. Seni proti tenm, da univerza na našem območju samo prevzame že organizirane dislocirane oddetke ljubljanske in mariliorske univerze in se tako kot ti dve univerzi bori s pristojnim ministrstvom za sredstva za preživetje, loju lahko dober začetek in strokovno-organizacijsko jet.lro narlaljnjih prizartevanj. (alji tmiverze na tetn območjti pa tii morati tiiti zahtevnejši in amtueioznejši. Univerza ne tii smeta biti lokalna, za potrebe Slovenije ali eelo samo za DolenjskoinHelokrajino. Znanje ni možno, še man) pa smotrno omejevati z ilržavnimi mejami, kar narekuje univerzi na Dolenjskem ali v Beli krajini, da po svojih programih deluje kot mednarodna inštitucija in mednarodno tudi jiridobiva oz. zagotavlja sreilstva za svoje delovanje. To je jirvi, neoporečni podojili če ga na tem območju nismo sposobni realizirati, moramo itleje četrte slovenske tmiverze oilstojiitiOeljanom, Kranjčanom, Posavcem ali drugim. l'od jiojmom mednarodna univerza razumemo predvsem tak študij in take predavatelje, ki bodo privlačni za študentu vsega sveta in za katere bodo starši m podjetja pripravljeni šttidii jirimerno plačati. Njene rlijilome za poklice, sjieeializaeije,magi-steriji m eloktorati morajo biti mednarodno priznani, karjiosebei naglasi vsak današnji študent in vsaka družba, ki jo vprašate po mneniu o univerzi. l'o informauijabomeduarodnem delovanju družb Dolenjske in Bele krajine ocenjujem,da bi znjihovopomočio mednarodnost svoje univerze lahko uresničili, sai pri nas že delujejo velike strokovne hiše, kotsoRenatilt, Du Pont, Rohn-Pouline,Danloss itd. Naši strokovni kadri so takorekoč v stalni jiovezavi s jioslovnim svetom, iz katerega izhaja največ izumiteljev, nobeloveev, inovatorjev in [iroučevalvev gospodarstva.
Druga stran naše univerze, ki ni nič manj pomembna, lii seveda tudi morala biti privlačna. V mislih imam organiziranost spremljajočih dejavnosti tmiverze, kot so stanovanjske in jirebrambene zmogljivosti za večje število zahtevnejših študentov, organizaeija strokovno pri murne kulturne ponudbe, zlasti knjižničarstva in svetovne literature, zagotovitev ustreznih mednarodnih računalniških komunikacij, pri-merno razvita trgovina za študente, predavatelju in njihove obiskovatee, zagotovitev dovolj velikega števila servisnih dejavnosti, športnih in rekreaeijskih objektov, razvedrila in podobnega, da ne govorim o urbanizaciji prostora za univerzo, ki mora ponuditi res dopadljivo, vsestransko primerno m kakovostno rešitev. Res ste uganili, govorim o Novem mestu, mestu mteligenee in znanja, prikupnosti in zaželenosti, mestu, ki si ga želimo vsi in smo verjetno zato marsikaj jiripravtjeni žrtvovati oz. prispevati.
Zdaj bi bilo potrebno kaj reči otelil, kako bomo naredili to našo Sor-bono. Vsekakor [lotrelmjemo skupino strokovnjakov, ki bo delo zastavila sistematično. Tej skupini, ki naj jo sestavljajo dolenjski in belokranjski doktorji z. dovolj širokim znanjem, ne glede, kie živijo, ter člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti, moramo vsi zatipati, da bo naše skupno delo opravila v našo skupno korist, (de je za to zaupanje potrebno najprej določiti lokauijo univerzitetnega mesta, potem bi pričakovala, da ho koordinacijsko vlogo [iri tem odigrala Območna zbornica Novo mesto skupaj z regionalnim zavodom za šolstvo, prej
[ožn Miklič UNIVtK/.AStNAM
!'KltMlZUI)
RASTOČA KNJIOA K.ist7 S/H04
preden se lotimo resnega dela, da nas ta problem ne ho v uresničevanju idejerazdvoiil, temveč povezoval. Najbrž bo skupina strokovnjakov kaj liitro izpostavita potrebne povezave, tako s SAZU, ohema obstoječima univerzama in pristojnim ministrstvom kot z univerzami v tujini in v teh povezavah konkretizirata možne študijske programe in predavatetje nove univerze. Paralelno hi morale teči priprave za usposobitev sprem-[jajočih dejavnosti in seveda ustanovitev ter detovanje fondaeije, ki hi zagotavljala pritiv potrebnih sredstev za finansiranje začetnih stroškov.
Z imenovanjem prvih strokovnjakov in ustanovitvijo fondaeije pa nikakor ne prenehajo skrbi vsakega od nas, da se ideja o novi univerzi čimpreje spremeni v stejanje. Starši se moramo o tem pogovarjati stoma s svojimi odraščajočimi hčerami in sinovi. Uc se poenotimo, ne tri bito staho razširiti razpravo v političnih strankah ati strokovnih združenjih (društvih), v katerih smo člani, Pričakujem, sta sc bodo kastrovske službe slrtržb z vsemi štirimi « lotile izbora poklicev in dopolnilnih štuskjev, ki jih potrebujemo, pa jih na obstoječih univerzah nimamo. Dalje bi bilopričakovati, sla bodo izobraževalne inštitucije, šole in izobraževalni centri slružb zbrali čimveč informacijo novih smereh univerzitetnih programov v svetu in o avtoritetah, ki so v teh novih smereh agensi. Za ekonomijo vem, da nam je potreben jasnejši poglesl v [irihodnost, zato potrebujemo znanje o futuroloških raziskavah in analizah in [olm Nais-liitt bi Isil primerna avtoriteta. Varhitckttiri so samo naši rojaki, llacin, Pogačnik in ['odrcccn, avtoritete svetovnega slovesa, da ne omenjam Piana, 1'cija, Botta in slrugih. Čehi prislobiliU. Peca, sla nam predava o svojih pogledih na književnost, bi se v novo univerzitetno mesto zgrnile množice ukaželjnih. $c in še bi lahko naštevala. Katere nove smeri že ubira farmacija, katere avtoritete ksmccptirajs) Kappo, Bcnc-tona in druge tekstilne velikane, katero znanje omogoča tako fantasti čen prodor npr. kokakole, hamburgerjev, kozmetike in podobnih uspe šnic? I'ri nas to do določene mere že vedo komercialisti, menedžerji in menedžment, torej tisti, ki se gibljejo med najnaprednejšim poslovnim svetom. Ko bodo ti videli, sla se nekaj resnega o pridobivanju teh znanj pripravliasloma, bosto brez šivoma slobro in koristno sodelovali. Poglesl na projekt ste strani našega živlicnianeslvomno razkriva dejstvo, da nova univerza ne more biti stvar peščice posameznikov. Njegova uspešna izvedba je odvisna os) sodelovanja takorckoč vsakega, ki sta mu Dolenjska in Bela krajina slragi in bi rad kaj storil za njuno dobrobit, ne glede na to, kje živi in dela. Vsak od nas lahko ustvarja v svoji sreslini projektu naklonicno vzdušje, prulobiva potrebne informacije, zbira sredstva ali kako drugače lobira za projekt v pozitivnem smislu.
Ne berite tega članka kot roman z utopičnim navdihom. Ljudje lahko naredimo skoraj vse, za kar poprimemo, če imamo cilj, za katerega se navdušimo zaradi njegove koristnosti. Univerza je vestno investicija v znanje mlaslih, ki ustvarjajo nov, običajno boljši svet. Realizirajmo njim in nam v dobro ta lepi m koristni projekt!
Andreja Pleničar
KAS']()('AKNJ[(iA Kast 7-8/1994
VLOGA KNJIŽNICE PRI EKOLOŠKEM OZAVEŠČANJU
Knjižnica kot knttnrna ustatiova žc po svoji osnovni funkciji, to jc s posredovanjem knjižničnega gradiva, sodeluje v izobraževalnem procesu, tako formalnem kot neformalnem. Knjižnica hrani in izposoja gradivo z vseli področij znanosti, vključno z ekologijo. Splošnoizobraževalna knjižnica (SIK) torej posreduje informacije iz gradiva in o gradivu s področja ekologije in ga uporabnikom tudi izposoja. Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto spada v II. skupino splošnoizobraževalnih knjižnic, ki so namenjene območju nad SO.()()() do 100.000 prebivalcev. Knjižnica prejema gradivo z nakupom, darovi, zamenjavo, zlasti pomemben je obvezni izvod (Ol). K O! spada gradivo, pridobljeno po treh kriterijih: gradivo je bilo tiskano v Sloveniji, ne glede na to, v katerem jeziku, gradivo je tiskano v slovenskem jeziku, ne glede na kraj tiskarne, avtor gradiva je Slovenec, ne glede na to, kje in v katerem jeziku je tiskano gradivo. Na ta način naj bi bila zagotovljena (z Ol) distribucija gradiva v Sloveniji po regijah. Vse SIK H. skupine prejemajo ()[, z izjemo Mariborske knjižnice in Knjižnice Otona Župančiča v Ljubljani, ker sc v teh mestih nahaja Ol v drugih knjižnicah (NUK, UKM). SIK II. skupine so še v Novi (Sorici, Kopru, Kranju, Ravnah na Koroškem, Celju, Ptuju, Murski Soboti iti Novem mestu.
Kvalitativna it! kvantitativna analiza knjig s področja ekologije
Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto je regijska knjižnica za območje Dolenjske. Pritok knjig s področja ekologije po letih izdaje, kar sc prt-bližno pokriva s prihodom knjige v knjižnico na Študijski oddelek od leta 1946, ponazarja naslednji diagram:
46 48 51 55 56 Ml 61 61 65 66 711 7! 71 74 75 76 77 78 76 Ul 81 87 81 84 85 86 87 88 86 <81 61 67 61 64
tefa	(t/2!cfa)-------1
fond Studijskega oddeika (ce!oten knjižni iond Studi)ske^a odddka obseda prtHi/no !()().()()() enot)
Podatki so vzeti iz sistematičnega kataloga po strokah (UDK) Študij skega oddelka, ki hrani obvezni izvod. Ostali oddelki izposoje Knjižnice Mirana Jarca so: Oddelek za odrasle, Oddelek za mladino, Potujoča knjižnica in Mreža. (Slednjo predstavljata dva prostora v krajevnih skupnostih Šentjernej iti Škocjan, kjer knjižnica prispeva izposojevalca iti gradivo.) Tudi ti oddelki imajo v svojem fondu knjige s področja ekologije, a predvsem novejše naslove knjig, pridobljene z nakupom. Te iste naslove knjig ima tudi Študijski oddelek, s to razliko, da imajo ostali
Andruja Pleničar V].()(.AKN.)l/N!Ctl'l<l tktll()ŠK)\t O/AVUSČANJU
RASIOČA KNJK.A Hast7-M/)<JS)4
oddelki večje število izvodov ene knjige, seveda glede na naravo oddelka, recimo Oddelek za odrasle. V fondti študijskega oddelka je večje število izvodov enega naslova knjige prej izjema kot pravilo. (V diagramu so zajeti vsi izvod) knjig, kar se skoraj popolnoma ujema s številom različnih naslovov knjig, razen nekaj izjem.) Tako lahko rečem, da je dejansko število izvodov knjig s področja ekologije, glede na knjižnico kot celoto, od osemdesetih let dalje večje.
V letih 1946— 1977 v knjižnem fondu Študijskega oddelka s področja ekologije prevladujejo teme: človek proti naravi, varstvo narave, ohranitev tal, ravnotežje v naravi, varstvo živali, narodni parki, ogroženost okolja, zaščitene rastline, pitna voda, odpadne vode... Po 1977. letu pa se teme vrtijo okoli splošne ogroženosti okolja in zaščite prirode, zaščite živalskih in rastlinskih vrst, onesnaževanja, odpadkov, varstva naravne inkulturncdediščinc, energije h) čistilnih naprav. Poletu l9HSpaje opazen trend ekologizacije vseh znanosti, od prava, umetnosti, ekonomije, urbanizma, kar pa seveda otežuje pregled nad gradivom s področja ekologije. Glede na to, kateri vidik prevladuje v delu, je klasifi-kator razvrstil knjigo v ekologijo ali ekonomijo ali pa v obe področji. V skladu s tem so bili izdelani kataložni listki in uvrščeni v sistematični katalog po strokah (UDK). Če bi hotela biti popolnoma dosledna, bi morala pregledati celoten UDK katalog, da ne bi izpustila nobene knjige s področja ekologije. Tako pa je problematika ekologije razdrobljena na različna področja po sistematiki znanosti od varstva narave, zaščite prirode, ki spada pod naravoslovje, do jedrske tehnike, ki na primer spada pod tehnične iti sorodne vede, do varstva naravne in kulturne dediščine, ki spada pod spomeniško varstvo... l ahko le predvidevam, da je dejansko število knjig s področja ekologije v fondu Študijskega oddelka tudi iz tega razloga še nekoliko večje.
Sledeč podatkom, lahko rečem, da je prvi porast zanimanja za ekologijo v Sloveni)! ah ekološko prebujanje nastopilo na prelomu sedemdesetih let, drugi večji skok pa je bil po letu I9H4. Primerjava s Slovensko bibliografijo knjig kaže podobno stanje. Ker so si bili podatki za določena leta preveč podobni, konstantni, je narejena primerjava za nekaj let (glej graf).

1945 47 4K 49	50 Sl M M M 55	56 61	71	75 7H/79 K5K7 90 9 1	92 M
!ctu
Podatki za določena leta so vzeti iz Slovenske bibliografije knjig. Podatki za leto 1994 še niso dostopni. Od tod so tudi podatki o vsebinski strukturi knjig s področja ekologije, ki je za zadnja leta približno taka:
Antlrt'j;))'!t'i)itnr Vt.OtiA KNJIŽNIC! I'ttl I.KOKOŠK! M OŽAVtštANU
HASKU A KNJK.A H;)st7-S/l'H)4
teme'*'*'—-^Jeta	1990	1992	1993
gozd	5	3	5
okolje	14	14	20
varstvo tal	I	-	-
parki	1	-	2
živali		1	i
rastline	1	-	-
živila, hrana	1	3	2
prebival stvo	-	I	-
votla	-	3	-
zrak energij a, čistilne		4	
naprave	3	-	1
nuklearka	-	-	1
gospodinj stvo	-	I	-
vrtnatj enj e	-	4	I
kmetij stvo	-	-	I
Vsebinska razdelitev tem je moja. Pttd temo okolje spadajo knjige s portroeja ekologije, ki oibravnavajo splošne protrteme onesnaženja okolja, vjilive onesnaženja.
Zanimiva je tigotovitev, tla se [sojina ktilturna in naravna detliščina /lijeta v knltnrno dediščino, ki spada pod varstvo spomenikov. -Kul-ttira je prekrila naravo in /ato smo tmli naravo skrili /a okoliem. Spttm-nimo se, ela knlttira i/vorno pomeni obdelovanje zemlje, torei neko novo zgodovinsko stojsnjo človekovega obvladovanja in prisvajanja narave.« (Kirn, Andrej: bkološka (okoljska) etika. Maribor: Aram, 1992, str. 41).
Pri analizi knjižnega gradiva s potlročja ekologije se je pokazalo, da je kulturna dediščina deležna veliko več pozornosti kot naravna (npr. gradovi nasproti naravnim parkom, za katere pa najbrž tndi ne ustreza več pojiolnoma to ime, boljši je izraz zaščitena jiorlročja narave.
"Naš tradicionalni odttos do sveta okoli nas karakterizirata dve nasprotni gledišči. Na eni strani je pojmovanje, da narava obstaja zato, da In loinnlje uporabljali, tla bi služila človeškemu rotiti in podaljšala civilizacijo. Na drugi strani se nahajajo tisti, ki so pristaši ohranjanja naravne sredine — prezervatorji — ki menijo, tla ljudje predstavljajo pretujo /a naravo m zato menijo, tla H jsotrebuo, tla se izolirajo področja divjine čimdlje od vpliva človeka.« (Turner, hrcdcrick: Ra novo/ cko/ošAo/ cNti. V: Pregled, br. 246/1 9,19, Beograd: Ambasada SAD).
I kološka zavest v Sloveniji se je razvijala v dveh ta/ah. Prva se je oblikovala kot zaščitniška v smislu ohranjanja nedotaknjenih naravnih področij sredi človekovega okolja. Druga smer pa je zaobjela posledice človekovega neodgovornega ravnanja do narave, to je jiosletlice onesnaževanja okolja. Pakt) kot je v svetu naraščalo zanimanje za ekološka vprašanja, je z manjšo zanmdo (Poročilo MI I za raziskavo Rimskega kluba o "težavnem« položaju človeštva z naslovom Meje rasti, ki je nastalo leta 1972, je bilo prevedeno v slovenščino leta 1974.) naraščalo tudi v Sloveniji.
Izposoja knjižnega gradiva s področja ekologije
Izposoja knjižnega gradiva s področja ekologije v Knjižnici Mirana [arca je naraščala sorazmerno z dotokom gradiva. Oddelki izposoje,
Andreja Pleničar V! ()(iA KN jtŽNU ) PR! IKOIOŠKIM O/.AVTSČANJU
RASTOČA KNJIOA Rast7-X/]994
Studijski oddelek, Oddelek za odrasle, Oddelek /a mladino in Potujoča knjižnica, ugotavljajo, da je njihova povečana izposoja ekološkega gradiva najbolj povezama s šolskimi programi. «S pomočjo osrednjih in krajevnih šolskih oblasti bi morale vlade kritično oceniti sedanje stanje okoljskega izobraževanja (vključno s socialnim izobraževanjem) in bi ga morale vključiti v programe na osnovni, srednji in mnogokrat tudi na visoki stopnji. To je eden glavnih ciljev (UNhS(X)-vcga in UNHP-ovega Mednarodnega Programa Okoljskega izobraževanja (ll.l-.P)« (Skrb za Zemljo: strategija za življenje po načelu trajnosti. — Maribor: Aram, 1991.) Slovenija je v svoje šolske programe začela vključevati ekologijo intenzivneje v devetdesetih letih. To se kaže na povečam izposoji gradiva s področja ekologije v vseh oddelkih izposoje, ker učenci, dijaki m študentje (v manjši meri) potrebujejo knjige za referate, seminarske naloge, izpite, študijsko in raziskovalno delo. Povezava s formalnim izobraževanjem je očitna. Na nivoju nctormalnega izobraževanja je zanimanje za ekologijo minimalno, vsaj kar se tiče izposoje knjig.
Primer izposojenega gradiva in informacij s področja ekologije na Oddelku za odrasle od leta I9HH do 199.1 je razviden iz, grafa.
število
kpjig, 1200" irfor
900 ..
---- število izposej enih krij ig
število irformac)
----število razstav ^—
Skujim knjiži fond Oddelka za odrasle leta 1994 obsega 28.S25 knjig. Od tega odpade na strokovne knjige približno 10 odstotkov skupnega števila knjig. S področja ekologije je približno 250 knjig, s celega matematično-naravoslovnega področja pa 090 knjig.
Vsebinska analiza člankov s področja ekologije
"Medije bi bilo treba pridobiti kot zaveznike pri pospeševanju socialnih sprememb. Pri njih bi sc mora) oblikovati zbor okoljsko izobraženih novinarjev in urednikov. Skupine državljanov, ki se zavzemajo za ekološko trajnosten razvoj, bi morale opogumljati svoje člane, da stopijo v novinarske vrste.« (Skrb za zemljo: strategija za življenje po načelu trajnosti. — Maribor: Aram, 1991, str. 52.) Vloga medijev, predvsem tiska, pri oblikovanju ekološke etike je velika. "P.kološka etika začne delovati, ko so okolju in ljudem škodljiva ravnanja ne le pravno sankcionirana in prepovedana, temveč tudi moralno obsojena. Pravna regulacija varstva okolja po eni strani nastaja tudi pod pritiskom ekološke etične zavesti, s svoje strani pa obratno okoljsko pravo prispeva k širitvi in poglobitvi
Andrej;) !'lntičnr Vt.Ot.A KNJlZNtC.R PRI t KO!OŠKt M ()/AYH( A\H'
RASK)(*:AKN)l(iA
Kast7-H/I')9d
ekološke etike zlasti še v tistem delu, ki privede do identitete pravnih in moratnihsankeij. Tako kot je bila moralna obsottba dotoeenih eko-nomskiti odnt)sov običajno zgodovinski sinnatnjitiovepre/.ivetosfi, je tudi vsesplošen moralni protest proti degradaciji okolja glasnik zgodovinske preživelosti in nesprejemljivosti nekega načina življenja ali določenih tehnologij, individualnih m kolektivnih ravnanj. /tianstveno-teh-nični napredek generira nove moralne situacije in dileme. Stalno se bo večal vpliv novih spoznanj in njihove praktične uporabe na spremembo in zamenjavo obstoječih vrednot.« (Kirn, Andrej: l.kološka (okoljska) etika. — Maribor: Aram, 1992, str. 21—22.)
Tisk po eni strani reflektira družbeno dogajanje, po drugi plati pa soobltkuje javno mnenje. Za stanje v Sloveniji po letu I94S je značilna neomejena vera v napredek. "Napredek jc izrazito pozitivno vrednoten razvoj.« (Kirn, Andrej: Vzpon in kriza ideje napredka. — V: Teorija in praksa, št. 12/1991, str. 1401.)
"Veratnarksistovvnapredckznatiosti, tehnike, vekonomsko rast, v rastočo moč nad naravo, ki je zanesenjaško slepa in podcettjujoča za ekološke posledice, ni bila v ničemer specifično marksistična, ampak je bila splošna prevladujoča zavest politikov, ekonomistov, menedžerjev, birokratov in tehnokratov kjer koli na zemeljski obli.
Napredek je postal čarobna formula, s katero absolutno pridobijo vsi razredi in družbene skupine, čeprav se njihove medsebojne materialne razlike relativtio lahko celo povečujejo takt' znotrai določene drtižhc kot ttidi globalno med narodi. l'o drugi svetovni vojni s hitro in konstantno gospodarsko rastjo in z začetki znanstvenotehnične revolucig' se obnovi vera v napredek. Kot po tekočem traku se producirajo optimistične futurološke prognoze, kopičijo se skladovnice knjigo ekonomski rasti in sestavljajo tabele o možnih čudovitih bodočih znanstvenih in telmičmh dosežkih, ki bodo postali sestavina vsaktlanjosti, senčne strani napredka, če so se sploh zastavile, se obravnavajo bolj ati mani kot postranske, slučajne zadeve, ki jih je moč obvladati in preprečiti.« (ibid., str. I4I.S)
Prcžctost člankov z uradno politično orientacijo se najlepše vidi prav na primeru nuklearke. Vera v napredek je bila temelj tem, kot so: vstopamo v atomski vek, zavzeto spremljanje izbire lokacije jedrske centrale, podpisa pogodb z izvajalcem tlel, celotna gradnja, poizkusno obratovanje, vse napisano zodkritim ponosom in redkimi pomisleki tj;t do osemdesetih let glede varnosti atomske centrale, ogrožanje okolja iti problema shranjevanja odpadkov. Na grafikonu je prikazano, kako se je gibalo številčno razmerje med članki, ki so pozitivno ah negativno vrednotili jedrsko centralo v obdobju od leta )967 do )994. Podatki so

[966 67 68 69 70 7) 72 71 74 75 76 77 78 79 80 81 82 81 84 85 86 87 88 89 90 91 92 91 1/2 1994
grafikon razmerja med eianki, ki so pozitivno pisati o jedrski eentrati, iti tistimi, ki so izra-ža!ikritikeinpomis!eke
Amluja Pleničar vzeti iz kataloga Domoznanskega oddelka Knjižnice Mirana [area, ki
Vlot.A KNJ1Ž.NR l. l'Rl spremlja bibliografijo aktualnih člankov od leta 1966 dalje.
RKOl.OŠKRMOZAVRSČANjt)	..
Izrazit porast kritičnih člankov v devetdesetih letih gre pretežno na
račun protestov avstrijske javnosti glede atomske eentrale.
V domoznanski katalog se vpisujejo članki selektivno glede na prioritetno pomembnost za Dolenjsko in za Slovenijo, članki se izpisujejo iz vse periodike (časniki in revije), ki jo Kujižmea Mirana [area prejema z obveznim izvodom (tukaj veljajo isti kriteriji kot za obvezni izvod knjig), približno 100 naslovov mesečno. V knjižničnem fonelu Študijskega oddelka pa je Sl I serijskih publikacij (sem spadajo tudi koledarji, zborniki, časnikov in revij je okoli S00 naslovov).
Tematsko bi članke iz domoznanskega kataloga aktualnih člankov lahko razdelila na sledeča področja ekologije:
teme	teta	66 67 68 64 70 71 72 73 74 75 76 77 78 79 80 81 82 83 84 85 86 87 88 89 90 9 1 92 93 94																												
reke	1			2		1		6	5	3	13	5	8	2	5	1	3	5	14	14	7	1	4	3	18	7			
goztlnvi					1	1	1	1	4	2		2	2	1			1			4	6	1	2	5	5	3	4		
tik olj e (splošno)	2		1		1	l	1		2	6	4	5		1	3		1		14	37	48	18	4	5	13	10			3
tnipadk i				3					1	1		1	1	1		1			7	2	3	1	3	14	8	4	1		17
čistilne naprave									1	3			3	2	2	3	3		'3	4	1	3		1	2	2			1
f.titdeark '					1		1	4	]				1				1				4	2		3	29	20	4	1	4
73 ak											1	1	2								2	1	1	3	7				
pitna vtnia						1					1	1				1	1		5					3	3	2	1		
Živah	1			1	1	1																				1			
hrup																									1				
praš)čj a (arina																					1		1		4	4			
strupi																					1					2			
število člankov s področja ekologije po tematiki od leta 1966 do 1/2 leta 1994
Podatki so vzeti iz domoznanskega kataloga in od leta 1992 dalje niso dosledni zaradi odsotnosti enega uslužbenca na Oddelku bibliografije. Prav tako se je v teh letih pričela reorganizacija obdelave podatkov s klasičnega načina na avtomatsko obdelavo podatkov (računalniško). Pri tem so nastale težave in zaostanki, zato podatki za ta leta dejansko niso primerljivi z ostalimi leti.
Kljub vsenm lahko rečem, da so prelomna obdobja postavljena v ista leta kot pri knjižnem gradivu Študijskega oddelka, s krajšim zamikom prvega preloma v leto 1971 in drugega 1984/81, s to razliko, da je člankov več kot knjig. Zaradi hitrejših reakcij na aktualno tematiko so članki tudi boljši indikator stanja v družbi. Zal pa lahko zaključim, da gre v večini primerov v člankih za kurativo in ne preventivo v ekologiji. V Sloveniji sc je izoblikovala ekološka zavest, ki temelji na reakciji, popravljanju škode, zgražanju post festum. Tako, na primer, se je prelilo veliko črnila ob ekološki katastrofi zastrupitve reke Krupe s PdB od leta 1984 pa do 1988. To kaže tudi povečano število člankov na temo onesnaževanja rek (glej zgornjo tabelo) in vpliva onesnaženja na okolje.
Nasplošno so članki orientirani k področju o določenem stanju, prinašajo pa premalo alternativnih modelov rešitev, razmišljanj. Ker so ponavadi članki vezani na konkretne probleme v slovenskem okolju, RASTOČA KN))(.A Ponašajo zato izrazit lokalen, omejen vidik ekoloških problemov, ki je Rast 7-8/t994 vezan celo na posamezne kraje v Sloveniji. Ekološka zavest se torej razvija zelo parcialno namesto celostno. ..Ne glede na to, da so mnogi od teh lokaliziranih naporov često bili uspešni, je koncem osemdesetih let 611 prišlo do zaključka, da so najvažnejši življenjski izzivi globalne narave.
Andreja 1'k'niCar Vt.Ot.A KN))^N)(.H t't<l UKOI OŠKt.M O/.AVLSČANJU
KASTOČA KNJM.A
Kast7-K/HA'4
Odločitve, ki se sprejemajo v etii državi lahko vplivajo na ekološko ravnotežje v neki drugi zelo oddaljen: državi in eelo v zgornjih slojih atmosfere." (Xcm/;a in n/etta energt/a. — V: Pregled, br. 248/1998/90, str. 10, Beograd: Ambasada SAD). - Individualne države nimajo neodvisnih ekoloških sistemov. Na primer klimatski sistem je skupen. Potrebno je, da skiciramo okvir, v katerem bomo lahko videli, kako g* ta svet medsebojno povezan. V publikaciji Stanje v svetu se nahaja citat Momuna Abdula Oajuna, predsednika Maldiv v Indijskem oceanu, k: pravi, da je njegov narod ogrožen. Ogrožen je zaradi energetskih ravnanj drugih nacij. Če sc bomo še naprej z vso težo naslanjali na fosilna goriva, bo v atmosferi naraščal delež ogljikovega dioksida in s ten: segrevanje zemlje. Z dviganjem morske gladine kot posledico tega, je lahko pogubljen dober del njegovega otočnega naroda, saj se veliko število otokov nahaja le nekaj metrov nad morsko gladino.« (:b:d., str. I I, Stanje v svetu: Intervju sa Lcsterom Braunom: Osttivač Instituta za Pra-čcnjc svjetskog razvoja proučava krupne ekološke probleme na Zemlji.)
V Slovenski bibliografiji člankov in leposlovnih prispevkov od leta 194.5 do 1950 je 19 člankov na temo zaščite prirode, medtem ko se v istem obdobju kar SO člankov nanaša na varstvo kulturnih spomeni kov. To kaže na isti sindrom, ki sem ga že omenila pri knjigah, v zvezi z odnosom človeka do kulture in narave.
Spoznanje o naravnih mejah rasti so prve začele objavljati revije, glasila, ki so neposredno vezana na naravo in so zaznala uničujoče posledice -napredka« (Proteus, Oozdarski vestnik, Ribič, Planinski vestnik, Lovec itd.). -Naravne me/e rasf; so predvsem:
—	omejeni prostor otncjcna količina energije
—	omejena količina surovin
omejena količina hrane (bolje rečeno površin za orno zemljo) omejena kapaciteta okolja za sprejem odpadkov Hntropijsko dojemanje materialnih procesov družbe presega slepilo, da je možno preseči omejenost naravnih dejavnikov. Trenutne meje rasti se (še) ne vsiljujejo zaradi omejenosti naravnih virov, ampak bolj zaradi grožnje onesnaževanja, pa tudi zaradi bremen saniranja in zmanjšanja obstoječe degradacije okolja (Kirn, 1988 a, s. 78). Potrebno je tudi podčrtati, da n. pr. boj z entropijo in degradacijo v določenem območju povečuje obremenitve v okolici. Zato mora bit: v ospredju preventivno, ne pa kurativno delovanje. Če bo človek želel preživeti, bo moral zavreči ideologijo neomejenega razvoja in se sprijazniti' z mejami. S kozmetičnimi popravki lahko kritične točke v razvoju le člasovtto prestavljamo. Tako lahko odložimo morebitno katastrofo, vendar bodo kasneje njen obseg in posledice še večje...
Vz.gojno-izobražcvalno področje predstavlja tisto sfero družbe, kjer naj bi prišlo do prvih in obenem naibolj pomembnih ter daljnosežnih prodorov v procesu širjenja ekološko-antientropijske paradigme. V dosedanjem učenju je primaren poudarek pravzaprav na usposabljanju za gospodovanje, nadvladovanje narave.« (Plut, Dušan: hntropijska zanka. — Radovljica: Didakta, 1991, str. 49.)
Sledeč Slovenski bibliografiji člankov, ki ni popolna (zaključuje se z letom 1978/79), prav tako zajema članke selektivno glede na širšo družbeno pomembnost, je naraščanje člankov s področja ekologije v posameznih letih potekalo takole:
Andreja Pleničar VLOGA KN)IŽ,NIGK PKt IKOLOŠKIM O/AVI-SČANJU
KASIOČA KNJIGA Hast7-H/I994
števi!o
čkuikov
!945-50	5!	52	53	54	55	56	6!	7!	75	78/79 teta
grafikon naraščanja čtankov s pokiroč).) ckotoni)e po Stovenski hititio^rafiji čtatikov
V prcgtcdovanjc člankov niso bila vkljttčctia vsa leta v obdobju I94.S do I97S/79, ker so bili podatki preveč podobni (konstantni).
Vsebinska struktura člankov po Slovenski bibliografiji člankov /a leto I9.S.S, 1971, I97.S, I97S/79:
teme	št. člankov
okolj c (splošno)	9
gozdovi	7
živali	2
zaščita prirode	2
	
teme	št. člankov
varstvo narave	4 I
zrak	1
voda	I
onesnaževanje	I
okolj e (splošno)	3
nuklearka	3
urbanizem	4
leto)9.S3		let« 1971		
let« 1975			et«l97S/79	
teme	št. člankov		teme	št. člankov
okolj e (splošno)	4 I		okolj e (splošno)	239
rastline	6		sanitarna inšpeket) a	7
živali	3		energetika	17
energetika	7		nuklearka	13
voda	15		odpadne vode	46
odpadki	3		odpadki.	
gozdovi	11		reciklaža	34
ribištvo	5		gozdovi	10
urbantzem.			kmetijstvo	6
varstvo okolj a	4		gnoj ila	10
			sad] arstvo	1
			živinorqa	1
			lov	3
			rtbištvo	1
			detergenti	3
			paptr	1
			urbanizem	1
Andreja Pleničar V! 0(;A KNJI/.NICb )')<) PKOt.OŠKPM O/.AVbSČANJt)
titeramrainviri:
American Behavioral Scientist, Vol. 24, no. 1/1480
tiatton, Williant K.: /ntonljivost okolja ittttteje svobode. V:leo rija in praksa št. ! 4/1487, str. 441-506
bkolo^ija, ekottotnija, entrtrpija. Maribor: Arattt, 144!
Kirn, Andrej. V/.pon in kri/a napredka. V: t eorija in praksa št. )2/)44t, str. 1401-1420 Kirn, Andrej: Drtt/heneintplikaeije ekoloških omejitev rasti. V:(Jaso pis /a kritiko /ttatntsti št. 43 44/ /1480
Kirn, Andrej: I kološka (okoljska) etika. Maribor. Aram, 1442 Meadows,Dottella II : Meje rasti: poročilo /a raziskavo l<intskena kltthat) težavnem položaju člove štva. Ljubljana: tiattkarjevazalo žba, 1474
1'astt razvoja: I kološkešttnlije. [.jtthljatta:Kottttittist, 1485 l'hit,l)tišan:lntropijska zanka, ttadovljica: Didakta, 144)
Poročilo Oddelka za odrasle Knjiž niee Mirana jarca Novo mesto o izposojettiliterattiri in posredovanih informacijah s področja ekttlo^ije Skrb za /etnljtu strategija za življe nje po načeltt trajnosti. Maribor: Aram, 1444
Slovenska bibliografija:	Knjige,
1445,	1447,	1448,	1444,	14.50,
]45),	1452,	t453,	1454,	1455,
1456, 146), 1471, 1475, 1478/74, 1485,	1487,	1440,	1441,	1442,
1445. f.jubljana:Nt)K Slovenska bibliografija:	Članki
1445-50, f45l, 1452, 1453, 1454. 1455,	1456,	1461,	1471,	1475,
1478/74, Ljubljana: NUK f ttrtter, l redertck:K.tnovt)jekološ koj etiei. - V: Pregled br. 246/1484, str. 64—70, Beograd:	Ambasada
SAD
Xem)jainjenaenergija:Stanjeusve-tu: Intervju sal csterotn Braunom.
V: Pregled, hr. 248/1484/40, str. H 16, Beograd: Ambasada SAD
HASTOČA KNJKiA Hast 7-8/1444
Primerjava med vsebinskitni struktttrami člankov kaže, da je Slovenija po lettt!94.S krenila na pot intenzivne itidustrializacije, ki tii takoj pokazala posledic onesnaževanja. Še kasneje pa so se pokazale posledice intenzivnega ktnetijstva z. visokimi liektarskitni donosi, dosežetiimi z. intenzivnim gtiojetijem, škropljenjetn itd. Lkologija je postala prisottia v kmetijstvu, sadjarstvtt, živinoreji sorazmerno pozno, šele ob kotiett sedemdesetih let. V istem času pa se je itidttstrija že ttkvarjala s svojimi negativnitni vplivi tia okolje iti omejetiostjo energetskih virov. Prav tako šele v tem zadtijem tibdobjtt I97S/79 prihaja do zavedanja pomembtio-sti kvalitete življenja. Kaže se ekologizaeija znanosti, proizvodnje in sistema vredtmt, kar je razvidno iz prtidora ekologije v posatnezna gospoditijstva (pottdarek tia biološkem [iridelovatijtt tirane, biokulianju, uporabi detergentov brez fosfatov, hrani brez dodatiiliktnizcrvansov itd.).
Šele v devetdesetih letih se pojavljajo revije, ki se posebej ukvarjajo z ekološko tematiko, kot reeimo (iospodarjenje z odpadki, Hiotioviee, če spregledamo lokalna glasila, npr. /.etena trihtttia iti revije, ki se na splo-štio ukvarjajo z okoljem, ttrejanjetn prostora, naravo. Skupno število naslovov periodike s podrojča naravoslovja, ki se ukvarja tttdi z. ekologijo, je približno 16.
Knjižnica periodike, razen izjetnoma, ne izposoja na dom. Strankam omogoča fotokopiranje člankov s področja ekologije, ki jih ponavadi potrebujejo učenei in dijaki za referate in seminarske naloge (o hrupu, čistilnih napravah, zraku...).
Populariziranje ekološkega gradiva
Aktivna vloga knjižnice pri ekološki vzgoji pa je populariztranje gra diva s področja ekologije s pomočjo razstav knjižnega gradiva. Leta 1*491 je Študijska knjižnica Mirana Jarca postavila knjižno razstavo z 204 enotami. Ob kolektivnih obiskih razstave je organizirala najmanj deset predavanj na temo ekologije. Študijski oddelek razstavlja novitete serijskih publikacij s področja ekologije. Oddelek za odrasle od leta 19SS dalje pripravi povprečno osem manjših ekoloških razstav letno. Pri tem uporablja tako knjižno gradivo kot tudi razglednice in periodiko. Oddelek za mladino ob svetovnih ekoloških dnevih prav tako postavi razstavo z ekološkim gradivom.
Ob izidu knjige dr. Dušana Pluta bntropijska zanka je Knjižnica Mirana Jarca organizirala predstavitev knjige s predavanjem avtorja.
Sklep
Knjižnica gotovo še ni izkoristila vseli oblik populariziranja gradiva, ki ga hrani, vključno z ekološkim gradivom. Prav tako so skromni napori pri izgrajevanju ekološkega nazora (npr. razstava knjig in revij, ki so tiskane na recikliranem papirju, ne glede na to, če so z ekološkega področja ali ne in podobno). Stanje se bo najbrž spremenilo, ko (če) bodo uradno sprejeta stališča glede vzgojno-izobraževalnih smernic ter nalog knjižnic na področju ekološkega ozaveščanja. Pot do knjižnic kot informacijskih centrov, ki sc odzivajo na potrebe okolja, je še dolga. Uskladitev ponudbe in povpraševanja po ekološkem gradivu je težavna, saj sc povpraševanje giblje ciklično, v skladu s šolskimi učnimi načrti. Naslednji problem je, da sc je šele v zadnjem času začelo izdajati knjižno ekološko gradivo, ki je prilagojeno različnim stopnjam izobraževanja. Največje pomanjkanje je bilo prav pri mladinski ekološki lite-
Andreja l'kmč.)t VLOGA KN[!ŽtsHCLI'KI LKO) OŠKLM O/.AVLSČANJU
Andrej Hudoklin
Lchnjakovipranovina Dvoru; fot":
Andrej Hudoklin
KASIOČA KNJKiA Rast 7-8/1944
raturi (do 15. teta) iti prav tukaj je vzgojni vidik tahko najbotj učinkovit. Knjižnice bodo tahko uspešneje ekotoško ozaveščate uporabnike te v sktopu širše družbene akcije.
LEHNJAK - NARAVN! FENOMEN REKE KRKE
in probtcmi njegovega varstva
Reka Krka ima med stovenskimi rekatni posebno mesto in pomen ne te zaradi bogastva ribje poputacijc in iditičnih podob propadajočih niti tiov, ampak tudi zaradi števitnih tehnjakoviti pragov, ki jih v Stoveniji tahko občudujemo te na tej reki.
O tehnjaku
Zctcno obarvano rečno vodo bogatijo v zgornjem toku števitni kraški izviri, zato je «krknca«, kot jo pogosto imenujejo Krajinčani, v vetiki meri nasičena z raztoptjenim apnencem. Ta sc tahko pod specifičnimi pogoji iztoča iz vode kot tetmjak.
Lehnjak je apnenčasta tvorba, fizikahio-kcmičncga in organskega porekta. Rast oziroma proces nastajanja tetmjaka tli še v cetoti proučen. Eri tem procesu imajo pomembno vtogo umirjeni vodni tok brez prisotnosti proda, vodne rasttine in verjetno tudi mešanje z magnezijem in apnencem bogatiti vodnih pritokov. Rasttine med fotosintezo porab-tjajo ogtjikov dioksid in s tem rušijo ravnotežje med bikarbonatom in ogtjikovim dioksidom, zaradi česar se iz rečne vode obarja apnenec. Fragmenti apnenca se ujemajo na površine vodnih rasttin, predvsem vodnih mahov, na katerih se sčasoma nabere debetejša ptast. Rasttine v trdem oktepu odmro, struktura pa je zato tuknjičava in tahka, kar izdaja tudi njeno ime: tehnjak tudi tahkovec. Vodni tok v strukturo vgrajuje tudi tupinc in hišice mehkužcev, tutcc raztičnih barv vodnih žužetk pa tudi pesek in btato.
Na reki Krki se tehnjak iztoča na odseku nekako od Marinče vasi pri Zagradcu pa vse do ravninskega deta reke pod Otočcem. Za zgornji tok so značitni nizi tchnjakovih pregrad z manjšimi stapovi. Najbotj izraziti
Andrej Hudoklin so na Krki pri Rraprečah, Žužemberku, Dvoru iti v Kotih, kjer so Jo 11 HNjAK - NARAVNI I HNOMI N nekaj metrov visoki. V srednjem toku ni več pragov, ampak se lehnjak Rl KI KRKI j/loča v večjih podvodnih akumulaeijah. Te so najbolj vidne na odseku pri Otočcu, kjer se razraščajo plitvo pod površjem kot velike zaplate koralastih struktur, dolge več deset metrov.
Lchnjakove pregrade pa tudi dolgi pasovi lehnjaka na posameznih rečnih odsekih dajejo reki značilno podobo in imajo poseben pomen v življenju reke. Prispevajo k večji habitatski pestrosti, saj tu domujejo specifično prilagojene rastlinske in živalske vrste, pregrade pa imajo tudi pomembno vlogo v prezračevanju in čiščenju rečne vode.
Lchnjakova polja so na nekaterih mestih gola, največkrat pa poraščena z bujno vegetacijo alg in vodnega mahu, rastline in sam lehnjak pa so dober substrat za številne bentoške organizme. Tu najdemo velike populacije vodnih polžev in larv vodnih žuželk, med katerimi prevladujejo enodnevnice in mladoletnice, pogosti pa so tudi drobni raki iz skupine postranic. V manjši meri so zastopani še hrošči, stenice, pijavke pa tudi spužve.
Keka Krka v naravovarstvenem pogledu presega okvire regionalnega pomena. Raziskave živalskega sveta v zadnjem obdobju potrjujejo prisotnost številnih redkih in ogroženih vrst, ki dajejo reki in širšemu prostoru ob njej mednarodni pomen. Z rdečega seznama ogroženih žival skih vrst, ki je bil izdelan po meri IUCN (Mednarodna zveza za varstvo narave in naravnih dobrin), imamo preko sto ogroženih vrst, spremljanja favne ptic pa so pokazala, da območje v spodnjem toku reke Krke izpolnjuje pogoje za uvrstitev na spisek ornitološko pomembnih območij (Important Bird Areas), s čimer se dolina reke Krke postavlja v mrežo evropsko pomembnih lokalitet ohranjene narave.
Ogrožanje lehnjaka
Izločanje lehnjaka je občutljiv naravni proces, saj je njegovo nastajanje odvisno od vrste dejavnikov, ki morajo vedno delovati usklajeno. Ti naravni procesi so zaradi vse večjega človekovega vpliva na okolje ogroženi, še zlasti, ker ne poznamo podrobno zakonitosti iti dinamike rasti te enkratne naravne substance. Krka danes m več tia seznamu čistih rek, saj je onesnažena že pri izviru. Sc zlasti močno je obremenjena v srednjem toku na območju Novega mesta, tako da procesi samoočiščenja do iztoka v Savo komaj vzpostavijo še sprejemljivo stanje rečne vode.
Za življenje v vodi pa tudi za nastajanje lehnjaka so kritični poletni vodni minimumi, ko se v rečnem koritu vali komaj nekaj kubičnih metrov vode, ki so problematične kvalitete. Takrat se razgalijo občutljive brzice in dolgi hrbti lehnjaka, l o je čas, ko je tudi človekov pritisk na reko največji: ljudje jo poskušajo zajeti in izkoristiti na vse možne načine. Pomembni so tudi vplivi rekreativne rabe, od kopanja, čolnarjenja (kajak, kanu, raft) pa do množičnih spustov in ribištva. Če vpliv onesnaženja rečne vode na rast lehnjaka še ni povsem dognan, pa so vidne poškodbe na lehnjakovih pragovih v zgornjem toku, ki so posledica vse številnejših spustov z rafti, kajaki in kanuji. Tako se strgajo z. brzic rečni mahovi, na katerih potekajo procesi izločanja oziroma RASTOČA KNJIGA	'ehnjaka.
Rjst 7-8/!tt4 Neobvladljiva je tudi anarhija uporabe rečne vode v razne namene — od vse bolj popularnega namakanja do številnih odvzemov za tehnološke namene, energetske objekte in ribogojnice. Ta vpliv kulminira prav 620 tako v poletnem obdobju. Tako sc nam je v preteklem letu ponujala
Andrej Hudoklin pretrestjiva podoba reke na odseku pod Dvorom, kjer Krka na dobrih IIIINIAK NARAVNI ITNOMHN sto metrov dotgem odseku preko pragov poteh )993 sploh ni tekta. V R) KI KRKI	j(, jg požirata predimenzionirana ribogojtiica, ki v proeesn vzreje
rib očitno ne upošteva naravnih — hidrotoških zakonov, ampak se ozira te na tržne. Takšni odvzemi niso usodni te za tetmjakove pragove, še botj negativni so vptivi na vodno favno, da probtema onesnaženja rečne vode pod ribogojnico tu posebej ne razčtenjujemo.
Lehnjak je ime) nekdaj zaradi porozne strukture, majhne teže in enostavnosti obdetave (podobno kot danes siporeks) vetiko uporabno vrednost v stavbarstvu, predvsem pri zidavi obokov in stropov. Žaganje teti-njaka je bit tako še pred drugo svetovno vojno na posameznih odsekih reke Krke povsem običajno opravit«, ki pa je kasneje z večjo ponudbo gradbenih materiatov in tudi zaradi prepovedi izkoriščanja zamrto.
Pritisk na reko se v zadnjem obdobju stopnjuje, zato je potrebno raz-mištjati o ukrepih, s katerimi bi preprečiti negativne vplive, saj takšna ravnanja ne vplivajo te na rast tehnjaka, temveč tudi na eetoto naravnih procesov.
Varstvo tehnjaka
Varstvo tehnjaka je nctočtjivo povezano z varstvom reke Krke.
Naravni procesi v Krki so zaradi onesnaženja že datjše obdobje močno razrahljani. Videti je, da se Dotenjci krepko zavedamo pomena reke, saj zgodovina varstvenih prizadevanj sega že v sredino šestdesetih tet, ko se je s porajajočo industriatizacijo pričeto tudi najmočnejše onesnaževanje reke.
Ustrezen režim varovanja reke sc tahko zagotavtja le ob učinkovitem pravnem varstvu, ki vktjučuje staten nadzor in ustrezno kaznovanje kršitetjev. V dosedanjem obdobju nam ktjub zadostni zakonski osnovi to ni uspevat«. Na razpotago je bita vrsta normativnih aktov, od odtoka o varstvu reke Krke, njenih pritokov in bregov iz teta )969 (SDL...) do zakona o vodah.
V primeru reke Krke sc moramo zavedati, da njenega varstva ni mogoče zagotavtjati te znotraj meja novomeške občine, saj segajo njeni občuttjivi podzemski kraški pritoki vse od Grosupetjskega potja in Kočcvsko-ribniškega potja do uravnanega Spodnjega Posavja.
Pred desettetjem je bit zasnovan četo samoupravni sporazum o varstvu reke Krke, ti kateremu naj bi pristopite vse občine v porečju. Do sodetovanja žat ni prišto, obstat« pa je tudi reševanje najbotj akutnih žarišč onesnaženja.
Moč pravne države se postopno krepi tudi na področju varstva oko-tja. Pomemben korak k temu je tudi zakonodaja in zakon o varstvu okotja (Ur. t. RS, 32/93), ki daje možnosti za učinkovitejše ukrepanje. Na tokatni ravni bo potrebna tudi novetacija odtoka o varstvu reke Krke iz teta 1969, ki je danes pravno in praktično povsem neuporaben.
Raziskave tehnjaka
Če žetim« reko ohraniti, ni dovotj, da zgradimo čistilne naprave in kaznujemo kršitetje. Potrebno je tudi podrobno spoznati naravne procese, današnjo podobo rasttinskih in živatskih vrst ter videti pomen in vtogo reke v bodočnosti. Žat našo reko stabo poznamo. Redno se spremlja te kvahteta rečne vode (kemijski parametri), raziskave rečne bioccnozc pa so bolj ali manj naključne in nenačrtne.
RASTOČA KNJIOA Rast 7-8/ITM
Amlrrj Hudoklin H.HNJAK - NARAVNI l-LNOMLN RIKLKRKt
Literatura:
(iauts,l.,M?62: Nekatere/uaeil ttosti reke Krke in njenih pritt) kov. Dolenjska /emlja in ljudje, 26KIS, Novomesto.
Devetak, D.etall., 1977: Prispe vekkHori.favniinekolopiiireke Krke vokolieillohrave. Varstvo narave, 10:1-22, Ljubljana.
Letos smo tako spoelhtnlili izdelavo tialoge Problem varstva in ttreja-nje reke Krke na odsekih z ititetizivno rastjo lelmjaka, ki ho poskttšala odgovoriti na vrsto vprašanj o nastajanjtt, ogroženosti in varstvtt lehnjaka.
Nalogo vodi hištitut za raziskovatije krasa iz Postoine v sotlelovanju /. Vodnogospodarskim inštittttotn, na lokalni ravni pa se v tialogo vkljtt-čttjejo Reptthliška tlirekeija /a varstvo okttlja iti ttrejanje voda — Izpostava Novo tnesto iti Zavod za varstvo naravne iti kulturne dediščine Novo mesto. Nalogo je finančno podprlo Ministrstvo za znanost in tehnologijo, pričakujemo tudi podporo Ministrstva za okolje in prostor, svoj delež pa je prispeval tudi Sekretariat za družbene dejavnosti občine Novo mesto iz. raziskovalnega programa. Naloga je v teku, izvajala naj hi se vsaj dve leti. Upam, da vam bomo prve izsledke lahko kmalu predstavili iti jih uporabili v naravovarstvenih prizadevanjih zn ohranitev reke Krke.
ko, i/.tototcku Zavoda /a varstvo naravnem kulturne dediščine
RASTOČA KNJtCA Rast 7-S/!994
Mira Ivanovič
Krrtcjcvdtcvorcdvosrvditjcmdciu, !'1SS, foto: Mitn Ivanovič
KASIOČA KNJKiA Itast 7-S/)W4
KETTEJEV DREVORED -PROBLEMATIKA CELOVITE OBNOVE DREVOREDA
Novo mesto se )ahko ponaša z enim od najdaljših kostanjevih dvored-nih drevoredov v Repuhtiki Sloveniji. Dolg je I3()0 m. ['oteka čez prazgodovinsko naselbino Marof in povezuje mesto z mestno sosesko Bršl)in. Večji de) drevoreda je bi) zasajen po letu 1900, ko je bila z izgradnjo današnje Ljubljanske ceste opuščena trgovsko izredno pomembna historična cesta čez Marof. V drevoredu je bilo zasajenih 350 divjih kostanjev.
Zaradi nerednega in nestrokovnega vzdrževanja je bilo potrebno odstraniti že okoli ISO odmirajočih nevarnih dreves. Najstarejša drevesa v drevoredu so v osrednjem delu drevoreda in na odseku med Dolenjsko banko in športno dvorano Marof. Nekaj g- vitalnih še na koncu drevoreda v Bršljinu. H Kettejevemu drevoredu lahko sodi tudi drevored ob blagovnici na Novem trgu. Prav za ta odsek drevoreda je znano, da ga je posadil leta 1830 baron Rechbah. Le na podlagi slednjih podatkov lahko sklepamo tudi o starosti omenjenih odsekov drevoreda, kajti drugih arhivskih virov nistnozasletlili.
Zaradi naravovarstvenih, predvsem pa kulturno-zgodovinskih in kra-jinsko-oblikovnih vrednot je občina Novo mesto Kettejev drevored zavarovala za spomenik oblikovane narave (Ur. I. RS, št. 38, 1992). Zavarovanje je bilo tudi eden od osnovnih kriterijev, da sc je obnova drevoreda lahko uvrstila v program akcij celostnih prenov pri Ministrstvu za kulturo. Na pobudo Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto je Sekretariat za varstvo okolja in urejanja prostora občine Novo mesto zagotovil vso potrebno projektno dokumentacijo za prijavo omenjene akcije.
Ker so bila nekatera drevesa v drevoredu v izredno slabem stanju in tudi nevarna za mimoidoče, je že leta 1988 Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto predlagal občini, da takoj začne strokovno sanirati drevesa v drevoredu pred dvorano Marof. Ker je Komunala Novo mesto v preteklih letih drevesa nepravilno vzdrževala, je Zavod organiziral demonstracijo dendrokirurških posegov, ki jih je izvajal rojak gospod brane Smigovc iz Salzburga.
V letu 1991/92 je občina uspela delno sanirati brežine. V osrednjem delu drevoreda, ki je predvideti za obnovo v zadnji fazi, so bila sanirana
Mir:t Ivanovič KtrniliVDRI-VORU)-l'Rt)mTMAHKA(;m.()VHT OHNOVRDRfVORIDA
V drevoredu je prijetno posedeti, 1990, foto: Mira Ivanovič
Sanaeijadreves, 1991, foto: Mira Ivanovič
RASTOČA KNJK.A Rast7-H/t994
nekatera tiajbolj ogrožena drevesa. Urejen in dokončan je tudi del drevoreda med banko in zavarovatniet).
V	drevoredtt med banko iti športno dvorano Marof je bilo spomladi I444 saniraniht7dreves, odstranjenesobilestthevejeintrohuobanti deblih. Na odseku drevoreda do stavbe Meršol je bilo požaganib 14 kostanjev in nato tia novo zasajenih 21 dreves.
Kako je načrtovana obnova drevoreda?
Projekt sanacije Kettejevega drevoreda predvideva obnovo celotnega drevoreda, ki bo obsegala etapno in postopno nadomestno zasaditev vseh kostanjev v drevoredu. Ohranjajo se le kostanji na začetnem delu drevoreda pred športno dvorano Marof. Na novo bo v drevoredtt do leta 2000 zasajenih 241 kostanjev. Leti st) že pripravljeni iti so na oskrbovanju v drevesnici v Murski Soboti. Veliko dreves v drevesnici v Mnr-ski Soboti. Veliko dreves v drevoredu je še vedno v slabem zdravstvenem stanju. Temu botruje pred leti neredno iti nepravilno vzdrževanje. Nekateri strokovnjaki menijo, da so k takšnemu stanju dreves pripomogli tudi slabi rastiščni pogoji.
Konservatorji smo bili kar v veliki dilemi, kako naj pristopimo k celoviti obnovi drevoreda. Ker je bilo v začetku 14. stoletja v Novem mestu zasajenih okoli 500 divjih kostanjev, se lahko divji kostanj obravnava kot mestno drevo. Izdelovalci projektne dokumentacije so sicer vztrajali o zamenjavi drevesne vrste, predlagali so lipo ali javor. Posvetovati smo sc s konservatorji drugih zavodov iti se odločili za zasaditev z isto vrsto, kar pa tudi narekuje varstveni režim, ki prepoveduje zasaditev z drugo drevesno vrsto. Odločujoče je bilo tudi mnenje dr. Aleksandra $i(tarja iz Vrtnarstva Murska Sobota. Pojasnil ic, da je nadomestna zasaditev s kostanjem v drevoredtt dopustna le v primeru, da se ob zasaditvi kostanjev zagotovijo dobrt rastiščni pogoji in nato njihovo redno strokovno vzdrževanje.
V	okviru obnove drevoreda je predvidena tudi gradnja paviljona, opremljenega s pojasnjevalnimi tablami, ki bi obiskovalce seznanile s kultnrno-zgodovinskimi vrednotami Marofa. Na določenih mestih bo prezentirana bivša cesta, ki je povezovala Dolenjsko z Ljubljano. Da bo drevored privlačen tudi za najmlajše, pa je na jasi pred gozdom na Marofu predvidena izgradnja manjšega amfiteatra, ki bo opremljen z igrali.
Miratv.tnovič KHD RJHV DRRVORR!) ['HOmtMAHKACm.OVHI OHNOVHDRtVOUHDA
RASIOČA KNJIGA Rast 7-8/1994
Projekt predvideva zamenjavo vseh dreves. Nova drevesa bodo zasajena na medsebojni razdalji S m. Met) projektanti — krajinskimi arhitekti je bita tudi ta razdalja težko sprejemljiva. Predlagali so saditveno razdaljo 12 m. Vendar je spomeniška služba tudi v tem primeru vztrajala na najdaljši potrjeni historični razdalji 7,S m. Čeprav je med kostanji prevladovala razdalja 5,5 m, smo se na podlagi konsultaeij s strokovnjaki v konservatorski stroki odločili za razdaljo med 7,5 m do S m.
Ker je osrednji del drevoreda nekoliko bolj ohranjen, smo predlagali, da projekt dopušča možnost, da se osrednji de) drevoreda nadomestno zasadi v zadnji fazi obnove le v primeru, če sc stanje dreves, ki so bila pred tremi leti sanirana, bistveno ne izboljša.
Namen obnove
Drevored je bil kar nekaj let zapuščen in je bil kot tak mestu prav gotovo v sramoto. Glede na to, da mesto nima nobene sprehajalne površine kot tudi ne mestnega parka, bi bila lahko celovita obnova tudi izziv za mesto. Mesto bo tako dobilo urejen drevored, ki ga bo bogatila prczcntacija arheološke in zgodovinske dediščine. Domiselna prczetita-cija historične komunikacije, prazgodovinske utrdbene naselbine in arheoloških najdb na Marofu bi prav gotovo privabila številne obiskovalce. Morda bi bito umestno razmišljati tudi o prczcntaciji vislic — «gavg<< na vrhu Marofa. Prepričana sem, da bi sc tako opremljen in obnovljen drevored lahko vključil tud: v turistično ponudbo mesta.
Problematika obnove drevoreda
Kakršnakoli zahtevnejša obnova objekta povzroči vrsto problemov; bodisi že pri odločanju glede načina pristopa obnove, pri izbiri materiala, pri iskanju strokovno usposobljenega izvajalca in vodje del, da o zagotavljanju denarja ne govorimo.
Odločitev občine o obnovi drevoreda je bil na začetku dober. Zagotovila je izdelavo vse potrebne dokumentacije, ki je obsegala sledeče:
*	konservatorske smernice,
*	lokacijsko dokumentacijo,
*	projekte za izvedbo,
*	investicijski program.
Na podlagi izdelanih projektov je Sekretariat za urbanizem in urejanje prostora občine Novo mesto izdal potrdilo o priglasitvi de) za odsek drevoreda pred športno dvorano Marof do stavbe Polenšek. Za obnovo drevoreda bi bilo potrebno na podlagi te dokumentacije pridobiti gradbeno dovoljenje. Leto pa ni bilo izdano in verjetno je to tudi eden od osnovnih vzrokov, da obnova ne poteka usklajeno po fazah. Menim, da bi se z izgradnjo gradbenega dovoljenja občina Novo mesto verjetno resnejše in odgovornejše opredelila do drevoreda tudi v občinskem proračunu. Ker drevored ni uvrščen med prioritetne investicije v mestu, poteka obnova le na podlagi dobre volje in iznajdljivosti nekaterih posameznikov občine in Zavoda.
Zaradi nedorečenega statusa obnove drevoreda v občini poteka obnova drevoreda na določenih odsekih celo neusklajeno s projektom. V delu drevoreda ob Novem trgu in na trgu pred Dolenjsko banko so se pred leti izvajali posegi, ki so bili v nasprotju z varstvenim režimom za drevorede in s konservatorskimi navodili. Naj omenim le nekatere.
)/kop gradbena jame /.1 -Kare [,«, Onrožcn je bil koreninski sittrm kostanjev, M79l,fnr«: Mitja Sintiš
Neustrezna postavitev konfinov, 1993, foto: Mira ivaintvič
RASfOČA KNJIGA Kast 7-8/1994
Novi trg:
—	izkop gradbene jame tik ob drevesih za -Kare L «,
—	odstranitev dreves v tlrevoredu zaradi ttvoza v podzemne garaže,
—	postavitev barak v drevoredu za potrebe gradbišča,
ureditev sprehajalne poti z betonskimi robniki iti z. grobim peskom,
—	nova zasaditev kostanjev ob ttakovani poti brez vgradnje drenažnega sistema.
Odsek od Dotenjske banke do Meršola
ttakovanje cestišča z. granifttitni koekanii v večjem obsegu, kot predvideva projekt sanacije drevoreda,
nepravdna postavitev konfinov — betonska podtaga je zaključena v višini terena, višina konfinov je prenizka,
neusklajenost barv klopi, konfinov in kandelabrov (bela, rjava, siva), tremattio se je izkazalo, da je tlakovano cestišče pred športno dvorano preširoko in žal služi kot parkirišče,
—	ncdokončanjcutcditve cestišča.
Zavod je vodi! izključno !e posege na drevesi!) in saditev dreves, medtem ko je vsa ostakt priprav!ja!na in gradbena deta vodi! Sekretariat za varstvo okotja in urejanje prostora. Če bi obnova drevoreda potekata cetovito, tako kot to predvideva projektna dokumentacija in bi bi!i za njo dotočeni nadzorni organi, verjetno do ueusktajcni!) posegov ne hi prišto.
Občina Novo mesto tudi v letošnji proračun ni uvrstila drevoreda. Krajevne skupnosti so razpisale celo referendum za obnovo drevoreda, ki žal ni bil sprejet. Vsak, ki vsaj malo pozna kriterije, kateri projekti se lahkouvrstijovnacionalniprogram, si verjetno ne zna razlagati, daje lahko akcija s področja naravne in kulturne dediščine uvrščena v nacionalni program, da pa nima svojega mesta v občinskem proračunu. Prav v tetošnjent !etu bi obnova morata potekati najbotj aktivno, saj v drcvc snici čaka (po pogodbi) na zasaditev 61 kostanjev.
Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto sicer pri javlja vsako leto akcijo pri Ministrstvu RS za kulturo, vendar dodeljena sredstva zadostujejo izključno le za sanacijo dreves, nabavo sadik in saditev dreves. V letu 1991 je Ministrstvo za kulturo zagotovilo celo sredstva za pripravo zemljišča na odseku dvorana Marof Meršo). Večji del sredstev, ki jih je do sedaj zagotavljala občina, so bila sredstva za komunalna in gradbena dela na odseku pred dvorano Marof, ker so se !e-ta navezovala na ureditvena dela na trgu med banko in zavarovalnico.
Možnosti za nadatjevanje akcije
!)ok!er občina Novo mesto ne ho zagotav!ja!a cetovite obnove drevoreda v svojem proračunu in izdata vsa potrebna dovo!jenja, tako kot je to storita za druge za mesto pomembne investicije, cetovita it) strokovno vodena obnova drevoreda ne more potekati. Obnova drevoreda bi morala biti ena od pomembnejših kulturnih akcij in bi jo občina morala obravnavati prioritetno, pa čeprav drevored tenutno ni "dobičkonosen«. Prav bi bilo, da mesto drevored osvoji tudi kot eno od identitet mesta, saj se v tem primeru le ta navezuje ce!o na pesnika Dragotina Ketteja. Le takšna odločitev občine bo v bodoče zagotovila nadaljnjo obnovo drevoreda in njegovo dosedanje mesto v nacionalnem programu. Zavod bo v nasprotnem primeru prisiljen predlagati ministrstvu za
Miratvanovie
Kirn]t:vi)nnvot(!])
!'ROtS[.[MAHKAOtH)VI)T
ORNOVHt)RTVORH])A
ktdturo ukinitev sofinaneirattja. S tem bi bila prav gotovo tudi onemogočena prezentaeija bogate ktdtttrne dediščine Marofa. Delno že plačana rlrevesa pa lii ministrstvo odstopilo drugemu mestu npr. mestu Maribor, ki ima xa svoje zelene površine več posluha. Upam, da Novo-meščani tega ne bodo dovolili!
Potek drevoreda, skiea
Vse priloge so i/ arhiva /.VNKt) Novomrsto
RASTOČA KNJK.A Rast 7-S/)9V4
Marof


... - ^
KAHHM* ^
	
	
627
Janc/ BOLJKA: Ribničan kot Napotcon !!, bron	S2 x 16 x S cm
RAST - L. V, ST. 7-8 (29-30) DECEMBER 1994
UTERATURO
KULTURO
ODMEVI IN ODZIVI












Joža Miklič
OI)MhVliN()[)/.IV! Rast 7-8/1444
PODJETNIŠTVO 1/ ŠOLSK!H KLOPEH
Podjetniška delavnica xa mlade v Krki 1994
Povsod po svetu so izredno množična strokovna prizadcvani-t
/a sporitmjanje Podjetništva. Vsako teto izide nešteto priročnikov o teni, kaj podjetništvo je, kako se naučimo podjetniških veščin in na kakšen način ugotavljamo -tržne niše« za prodajo izdelkov in storitev. Vetika iti uspešna podjetja se odtočajo za Listne izobraževaitie aktivnost), ki jdi s pridom uporabljajo tttdi v komunieiranju z javtiostjo. ]'oztiatii menedžerji v svojih življetijepisih pomijajo podjetniške napotke, kot njir. Harvey Maekay v trenutno zelo popularni, vslovenščino prevedem knjižiei Plavaj zmorskimi psi in ostatii živ.
V Slovenili prevladttjenmenje, da podjetništva ne poznamo iti da hotno podjetniki šele postali. Morda je v katerem podjetju res tako, torla večina proizvodnih podjetij, ki imajo dovolj tehničnih kapacitet in znanja, posluje tržno že več desetletij in so zaradi obvladanja tržnih razmer zmogla razrešiti tudi take probleme, kot je izguba pretežnega dela svojega trga «čez tioč«. Seveda pa je v teh podjetjih izjemna, dolgoročna skrb posvečena razvoju spodobnosti zaposlenih, pridobivanju, vzgoji in usposabljanju mladih strokovnja-kov in tttdi kontimtiranemu vlaga-njtt v razvoj strokovnili služb, ki poskrbijo za strokovnjake.
Vlaganja novomeške tovarne zdravil Krka v znanje so izjemna in hi taka morala ostati tudi potem, ko se bo to znano podjetje privatiziralo. Strokovna služba, ki skrbi za izpopolnjevanje znanja v Krki, se sistematično dograjuje skladno s položajem tia trgu delovne sile in v izobraževalnem procesu države ter v obsegu, ki ga zahteva dolgoročtii razvoj podjetja.
l a služba danes razpolaga z večino potrelmih informacij o znanju, pozna inštitucije, ki dejansko vplivajo na znanje mlade populacije, pozna konkretna tlela in naloge, za katere išče ljudi, in ve, katera lastna znanja bo morala zagotoviti sama. Postati sodelavec Krke v njenem izobraževalnem procesu pometli tttdi to, da se je o njegovem znanju predhodno zbralo ocene iti da se tim vnaprej določi dovolj konkretno, kaj od njegovega znanja je potrebno slušateljem.
Podjetniška delavnica novomeških dijakov za Krko pravzaprav tli novost, je pa to velik izziv vsem tistim, ki o podjetništvu še razmišljajo, si med seboj -kradejo«.tli "odkupujejo« strokovnjake ali pa razmišljajo o ohogatenju iti jio-slovncm uspehu <<čez noč«. Izjemna je tttdi zato, ker v njej sodeluje naša gimnazija. Človek ne more razumeti, kje so ostali dijaki drugih novomeških šol, predvsem iz ekotiomskc sredtije šole. Zanimivo je dejstvo, da se je misel porodila v kadrovski strokovni službi iti zatijo ni bilo pobttd v takih inštitucijah, kot je Društvo ekonomistov, društvo Managcr, Klub za pospeševanja napredka INK1A1IVA ah v poklicni ustanovi, kot je npr. zavod za šolstvo. Ne potnislitc takoj na sredstva m konkretni interes podjetja. Dolenj ska in Bela krajina sta tudi podjetje, kt za svojo priliodtiostpotrelm-jeta umoga znanja, za katera ni vidno, kje ]ih bo dtibila.
Najvažnejše sporočilo letoštijc podjetniške delavnice je v tem, da mladi rod ostaja zainteresirati za nadaljtiji razvoj podjcttiosti ni podjetniške misli na dolenjskem in v Beli krajini in da povzema podjetniško tradicijo svojih pred-
[ož.iMiklu PO!))) I NlSrVO V Sot.SKtH K!()l'tl!
Jožko Hud!
()])MLVt )N On/,!V!
itast7-H/)W4
hodnikov, ki so danes/a krmilo))) tispeštiihp(nljetiiali)iasous)iešna [nuljetja v preteklosti ustvartk. Kar .12 soelelujoeih je v menedžerskem stiln gosjiekne/.evie dostojno predstavilo svoje poglede na trženje zeletiih zrlravil, izdelkov za neno las in nikotinskih nadomestkov. Krkimh izdelkov torej, ki so
dohrodošh predvsem mlatlim, ki kre]iijo zdravje iti hlanorlejtio vplivajo na človeka in naravo. Ohett-dovatija vreden je ta jasen in kritičen otlnos mladih do sotlolmih navad, hndih pretiravanj v onesnaževanju okolja in pretiranem hlasta-niti po dohičkn. Njihova izpoved v porljetni.škirlelavniei je za organizatorja obvezujoča in za vse nas opozoriltia, iti že zato smo jo dolžni spoštovati.
Mentorice in zunanji sodelavci
so preko elaboratov udeležencev pokazali svoje bogato znanje o tnetotlah tržnega raziskovanja m dobro bi bilo, če bi se tttrli njim omogočilo izpopolnjevanie za vodenje delavnic, saj bo to eden orl temeljev narlaljitjega razvoja delavttice.
(iostiteljica prirerlitve oh za-kljttčkn delavnice gospa Marjeta Potrč sc je v slavnostnem govoru vprašala, kakšen mora biti uspe-šcnposlovticž, in v odgovoru na vedla med dmgitn, da mora imeti široko znanje, znati tnora organizirati delo in sc znati orlločati. Udeležetici letošnje delavnice so s svojimi izrlclki pokazali, rlatc lastnosti nnajo, da so [ih pripravljeni razvijati in svoje znanje praktično uporabljati. Želimo ptn veliko sreče na poti v poslovni svet.
GLASBENA ŠOLA NA KOROŠKEM
Ustanovitev Glasbene šole na Koroškem v Avstriji je bila nuja, ki so jo narekovale okoliščine pred več kot dvajsetimi leti.
Okoli leta 1*470 ob petdeseti obletnici plebiscita — so predvsem nemški nacionalisti s Ueitnatdicn-stom, Abwchrkamplcrbundom in Landsmannschaftom na čelu sistc-matično httjskali proti vsent Slo-vcticcmtttitionstrantticjcsprirc-jali)io)iodc in zborovanja (mitinge), kar se je stopnjevalo potem v podiranjtt dvojezičnih krajevnih napisov (Ortstafclsturm) in preštevanju manjšine (Mindcrhcitcn-volkszahlttng), imenovano tudi štetje posebne vrste (Zahltmg besonderer Art). Vsa ta napetost in strah sta v slovenski tiarodmi skupnosti sproščali voljo po samoohranitvi iti neverjetno energijo, ki sta se odražali predvsem v tnočtio povečanem kttltttrncm
delovanju, v demonstracijah in končno tudi na političnem m gospodarskem področju.
Na kulturnem področju so nastajali novi zbori, igralske iti lutkovne skupine. Manjkali pa so zborovodje m mentorji. Zborovodje, ki so obiskovali poletu l*44S tako imenovane orglarske tečaje, so deloma ostareli ali pomrli. Naraščaja pa ni bilo v zadostni meri. Potrebe so pokrivali in še pokrivajo strokovnjaki iz. Slovenije. Vendar taka oblika pomoči ne more biti stalna rešitev. Strokovnjakov iti idealistov navadno vsepovsod primanjkuje. Poskušalo se je z različnimi šolanji pevcev in zborovodij, vendar to tu dalo zaželenega učinka. Istočasno je rasla tudi zahteva po večji kvaliteti glasbe do petja. Za topa jc
treba izvrstno šolanega osebja. Razmišljanja so tako sama po sebi silila k ustanovitvi itistitucije,kt bi
[n/koHtnH t.t ASUt NA ŠO! A NA KOtttl.ŠKtM
Ot)M)VtlN()))/IVI K.)-.i 7 S/HM4
stalno ^proizvajala« strokovnjake na gkisbetietti poelročju. Začeti pa je treba že z otroki.
Vedeti je treba, eta je na avstrijskem Koroškem /e obstajata pri-vattia nemška glasbena šola (Mtt-sikselmlvverk), ki je boli slabo pokrivala potrebe po temeljiti glasbeni izobrazbi. Na južnem Koroškettt so bile take šole samo v Velikoven, (irebiniu, Železni Kapli in (deloven. Ponekod so še posameztii glasbeniki amaterji več ali manj priložnosttiopottče-vali mladino. Nekateri so voztlt svoje otroke na primer na Ravne na Koroškem, da so sc učili pri glasbenih učiteljih.
Vse to je spodbtidilo starše in odbornike Slovenskega prosvetnega drtištva Rditiost v Pliberkti, da so s pomočjo Slovenske pro-svettte zveze v Celovcu pričeli z akcijo (dasbena šola ((!$).
V Slovenj Gradcu smo se S. maja 1977 na sestanktt z Zvezo kulturnih organizacij Slovenije, Slovensko prosvetno zvezo (SI'Z), Krščansko kulturno zvezo (KKZ) in Občinsko zvezo kulturnih organizacij Ravne na Koroškem dogovorili, da bodo te organizacije ustanovitev (ilasbcnc šole na Koroškem podprle.
Ravnatelj GŠ Ravne na Koroškem prof. Alojz f.ipovnik je bi) takoj pripravljen strokovtto sodelovati. Ze pri prvem vpisu se je prijavilo nepričakovano visoko število, tj. 37 učencev, in to samo v pliberški občini. 22. februarja I97H smo pričeli v Pliberkti spotikom, in sicer s štirimi učitelji ravenske GŠ (f.ipovnik, Čepin, Pogorcvčnik, Gradišek), ki so poleg svojega dela utirali pot novi dejavnosti — glasbeni šoli na Koroškem. Peto pozneje )c bil vpis v Rožu (v Bilčovsu in Šentjakobu) in 27. februarja 1979 se je tudi tam pričel pouk. Strokovno je s svojtmi učitelji vodi) to šolo ravnatelj GiŠ v Kranju prof. Alojz
Ajdič. Jeseni 1979 se je še priključil Celovec. Po enem letti po začetku smo že vpisali preko sto učencev. Organizacijsko je najprej vodita GŠ šlovenska prosvetna zveza v Celovcu in potem Kurato-rii za (iŠ (po trije člani SPZ in KKZ). Na ustanovnem občnem zborti je bilo leta I9S4 ustanovljeno Društvo Glasbena šola, kije pravni zastojinik za GŠ na Koroškem. Ustanovni člani so bili olic osrednji ktilturm organizaciji v Celovcu, SPZ in KKZ, ter prosvetna drtištva, v katerih je oddelek GŠ. Tako jcCŠ neposredno povc-zana s kulturnimi društvi na podc-žcljti in z tlijaškimi domovi v Celovcu. l eta I9S6 je pedagoško vodstvo celotne šole prevzel prot. Lovro šodja.
V vseh letih je doslej število tičcnccv postopoma — glede tta možnosti — raslo. Danes obiskuje GŠ na Koroškem 171 učencev v 22 oddelkih — od Pliberka do Bistrice na Zilii (glej zemljevid), pončnjc jih pa 40 učiteljev, od teh sta dva polno in dva polovično zaposlena, drugi pa poučujejo honorarno. Od 40 učiteljev jih 27 [nihaja enkrat.tli dvakrat tedensko iz Slovenije.
Ptmčujcscvslovcnščini,deloma - glede na jezikovno znanje učencev — tudi dvojezično. Tako obvladajo učenci izraze iz. sveta glasbe v slovenščini in nemščini. Učni načrt je prilagojen našim razmeram — zgledovali smo sept) slovenskem iti avstrijskem učnem načrtu - zelo močan je predvsem poudarek na gojitvi iti ohranjevanju slovenske koroške narodne pesmi (za to so skladatelji priredili posebne vaje). S to usmeritvijo hočemo pouk čimbolj približati danim razmeram iti iz teli naj hi bila šola povezovalni faktor med obema narodoma v Avstriji.
Največja težava CŠ na Koro-šketu pa je bila vsa leta nezadovoljiva finančna podpora. Avstrijske
Jožko Hudi (<l ASHHNA Soi.A NA KOItOŠKHM
ODMtVI IN OD/.IVI Kast 7-8/1994
obtasti predvsem pa Koroška dežetna vtada od vsega začetka niso bite pripravtjene podpreti to potrebo po gtasbeni izobrazbi žetjnemtadine in iz tega pogojeno iniciativo staršev. Čeprav na Koroškem odgovarja vsem zakonskim predpisom za javno prizna-tijc in s tem za javno finančno podporo, nismo mogti odgovorne v dežeti prepričati, da hi svojim stovenskim sodežetanom nudili iste pogoje kot nemškim. Vendar to se dogaja tndi še na več področjih. Zadnja teta smo se vsaj pogovarjati, več pa ne.
Več raztmievanja je pri avstrijski vtadi, vendar tndi od tam ni totiko podpore, da bi našti sistemsko rešitev. Največ razumevanja ima še stovenska vlada, vendar so finančna sredstva tndi omejena. Mnenja smo, da hi Avstrija oziroma dežeta Koroška morata prevzeti stroške (!$, tako da bi se mogta šota popotnoma posvetiti svojim učnim smotrom.
Ob td-tetnici sem v tetno poro-čito napisat stedeče, kar še danes vetja:
"Manjšine v Avstriji je treba pospeševati!«
"Narodne skupnosti Avstrije so neprecentjivo bogastvo, ki jih je treba ohraniti!«
To sta dva stavka, ki jih večkrat stišimo oh prazničnih govoriti naših najvišjih predstavnikov Avstrije, f.epo iti prav. Tmti ustavni zakon govori, da smo v državi vsi enaki in da imamo vsi enake pravice, ne gtedc na vero in jezik. Vse tepo in prav! Prav je tttdi, da Avstrija podpira južne Tirotce! Potem se pa vprašam: "Zakaj pa ne podpira svojiti državtjanov, tako da bi lahko ohraniti svojo identiteto?« Nedetjski govori so eno, vsakdanjost je pač drugačna. Do teta )945 so tedanji obtastniki — koroški nacisti — na Koroškem uničili skoraj vse, kar je bito sto-venskega. Po tolikili tetih bi bit že
skrajni čas, da se te nečtoveške krivice začnejo popravljati, da bodo mogti vsaj potomci žrtev končno tažje zadihati. Obtastniki, ki odmerjajo finančna sredstva, so po ustavnem zakonu dotžtii tudi v tej meri podpirati manjšine, da se tatiko nemoteno razvijajo. Končno bi bit že čas! Zakaj tega tie storijo? Ati so morda proti manjšini — proti sodržavtjanom drttge narodnosti? lega ne verjamem! Saj nedetjski govori in zakotii pričajo ravno o nasprotnem!«
V razgovoru z odborniki Društva "(Jasbenašota« je takratni kutturni referent dejat, da je gtasba internacionalna in rta naj se učenci vključijo v obstoječo nemško (i$, ki so jo medtem pospe-šeno z. vetikimi finančnimi sredstvi razviti na jttžnem Koroškem (mi* mogrede: vseh 300 učencev naše č$ niti ne bi mogti vpisati), smo argttmentirali, da manjšina še boli potrebuje tako ustanovo, če se hoče razvijati. Tudi tedaj sem navede) nastednje vzroke in v tet-nem poročittt fžSH/SO zapisal tote:
"Odtočitev km 1977, da se ustanovi na dvojezičnem ozemlju CŠ, se po enajstih tetih njenega detovanjapotrjttje kot ena izmed tistih potreb, ki naj hi otiranjevata stovenski živelj iti tudi svoje prispevata ti kutturnemu razvoju te--tega. Če se hočemo obdržati kot narod, je treba na čim več področjih kutture razvijati dejavnosti, iti to v stovetiskem jeziku. Če izgubimo svoj jezik, izgubimo svojo narodnost in s mm svojo identiteto. Zat na Koroškem s strani obtasti še ni pravega razumevanja za to. Kar je za večinski narodsamomnevtio, totiajnehi vetjato za manjšinskega. O tem, da tudi mi tjubimo svoj jezik, naše običaje in pesmi in da za to potre-bttjemo sodobne prijeme in ustrezno šotanje, o tem naj razmištjajo predvsem tisti, ki posredno ati
Jožko Hudi (.IASBENA SOLA NA KOROŠKEM
neposredno ftdtočajo na Koroškem. Več posttiba je zaznati na zvezni ravni, vendar hi morata prav dežeta dati največ pozitivmti imputzov, da se tti ohrani stoven-skiživetj in njegova knttnra.
Odborniki Društva (dasbena šota smo argumente zanjo strnili v nastednje točke:
—	ohranitev stovenske narodne pesmi
—	šotanjc zborovodij, organistov in gtashenikov
—	obogatitev in oživtjanje vaškega kutturnega deta
—	razvijanje pevskega bogastva
—	spodbujanje k sktadatetjskenm detu
—	otiranitev in razvoj stovenske k ut ture
—	stovenski učni jezik
—	pametna uporaba prostega časa z. gtasbo in petjem
—	iskanje nadarjenih učcneev
—	pospeševanje nadarjenih.
Poteg vseti teh argumentov pa GŠ izpričuje svoj obstoj v svojem bogatem prireditvenem detovanju. Učenei statno uspešno sodetujejo na tekmovanjih v Stoveniji in na Koroškem, na koneertc vabimo učenee gtasbenib šot Avstrije, Sto-venije in itatijc. Sodetujemo (in soprirejamo) že dvanajstič na Srečanju glasbenih šot Stovenije in zamejstva, statna so tudi vsako-tetna srečanja z GŠ Ravne, GŠ Sto-vcnj (iradcc in gtasbenih šot Gorenjske. Letno priredi G$na Koroškem okoti 30 koncertov.
Z učenci in tičitetji hočemo biti povezovatni čten med državami Avstrije, Stovenije in ttatijc ter aktivno z gtasbcno kutturo pozitivno dctovati v prid tjudem, ki živijo v tem prostoru. Dctovanjc za prijatetjstvo in razumevanje naj bo statnica vsakogar, gtasbenikom pa že po naravi najtepša in častna natoga.
ZAUPNtKt GLASBENE ŠOLE V DRUŠTVIH
I- PLIBERK, SPD Edinost, JožkoHudl
2	- ŠMIHEL, KI'D Šmitu),
Lenčka Budin 3-(;i.OBASNICA,SKD
Glohasniea, Dominik Hudi
4	- DOBRLA VAS, SPD Srce,
Jože Plesnik
3	-St. PRIMOŽ,SPD Danica,
Stank«Wakounig
6	- ŽITARA VAS, SPD Trta,
JozejStarz
7	- RADlSE, SPD Radišc, Janko
Tolmajcr
5	- SELE, )'D Selc, Magdalena
Otip
V BOROVLJE, SPD Borovlje, Romana Verdel
10 - SVEČE, SPD Kočna, Amalija Ecinig
H BILČOVS,SI'DBdka,Režim JoškoBoštjančič
12	- SKOEIČE, SPD Edinost,
Magda Errenst
13	- Št. JAKOB, SPD Rož,
Katarina Stieker
14	BAČE/t^)ČE, SPD Jcpa Baško ic/cro, Valentin Kargl
LS — CET.OVET., Mladinski dom, Eda Velik
16	— CELOVEC, Modestov dom,
Ivanka Lipar
17	— CELOVEC, Mohorjeva,
Marica Hartmanu in Tatjana Tolmajcr
15	CELOVEC, Cerkev sv. Lime
19	- CEL OVEC, Slovenska
gimnazija
20	- ZILJSKA BISTRICA, SI'D
Žila, MilenaPipp-Čik
ODMEVI IN ODZIVI Rast7-H/I994
!da Tomšc KOSTANJEV!SK! KLOSTER
! ,\Ns))S ! HA.S

o^.
- "A'.
KostntijcvišktsnmostnnpoJ.V.Vj!-vasor)u:	"lopo^rapttta !)matus
( artiioitacmoJrnu^«, !67^, ^ra (i^niitst !26;i/knjim,'Man)at)t /atimkarja knstatitrviški kiošttr, !)ru/<na, ! )u!ii[.!tia!^^4
()!)M! V! !N ()!)/!V! !<ast7 M/t^M
!'ri Drtižitii je z rahlo zamudo izšla knjiga dr. MarijanaZadiii-kariaKostaiijeviškiklošter. Vaieni Zadiiikarjevihšttnlij, še posebej o roiiiaiiikimtovčasu, koseješe orala pojmovtia identiteta romanske arhitekture na slovenskem ozeiiiljti,smokončnodohi)ikiiji-go, ki zajema to obdolije s števil nituiprehodnitni elementi v srednjeveški arlutektttri tia Slovenskem.
Pojmovna uklenjenost v en slog m ttjena iiiortološka izrazitost v nekem drttgem stilu je nekaj tipič-tiega /a našo tmietnost, vendar smo jo pri interpretaciji bolj vajetii v slikarstvu in kiparstvu, a tmmj na področju arhitekture, lega smo bili šc posebej deležni v slikarstvu, v čast) odmirajoče gotike 16. stoletja, ki je s]irejela celo kopico morfoloških značilnosti renesanse, ati pa slikarskega manierizmal7. stoletja, ki je sprejel elemente evropskega baroka in ga končno razvil v IH. stoletjti, secesije, ki je eksistirala znotraj
realističnega stila, ali pa denitno inipresioniznia, kijenositv sebiše številne dmge uzme «.
Prav spričo dejstva, da gre za stil, ki ni modificiran kot čist stil, je Marijan Zadiiikar v svoji knjigi opravil nekaj več. Ni podal zgolj tnnetttostnozgodovinski značaj cistercijanskega spomctiika z jed-rotn iz I I. stoletja, ampak jctiarc-di) še nekaj več — pravi učbenik za študente in tnnettiostne zgodovinarje, v katerem eksplicitno razlaga značilnosti morfologije iti historične utemcljctiosti z odvod) iz. enega v drugi stil. Zarlmkar to počne z lahkoto, brez. preveč ekspertnega citiranja tttje literature in opiratija tia znana imena strokovnjakov za evropski sredtiji vek. Midi njegovo naštevanje literature sc prerlvscm opira na rloiuače avtorje, čeprav to ne pometli, da je to nekakšen literarni hortuscoii-clusus. Knjiga je plod petdesetletnega haptičnega, optičiiega, racionalnega, etnpiričnega in znanstvenega sledenja neki problematiki,
l'"Klcdi/t<anKni!i.trk.<dn;tsrrdt)jc veško jedro samostana; i/ knjige Marijana /atinikariakostanjeviški klttštt-r, [)ružina, l.jtit)ljana)^94
0])MHV) IN on/.ivi !(ast7-S/]944
in ne kabinetnega ekspertizma, ki tako rad zavrže večdesetletno kon-ventno sožitje arliitekture in Im-manizma.
Raziskovalna dejavnost Marijana Zadtnkarjadeltije na komparaciji Stična 1116, Vetrinj 1142, Kostanjevica 1214, na delnih odvodih češko-ogrskega kroga (še posebej glede na kamnoseške izdelke) m nc toliko poskusa tlirektne interpolacije burgundske arhitekture v slovenski prostor. Vse skupaj pa implicira na Kostanjevico, na konstitutiven element v mreži cistercijanske arhitekture takratne bvropc, k) seje eksplicite manifestirala tudi v našem kultur-nemprttstorti.
(lasovno bolj oddaljene civilizacije pušča ob strani in se sklicuje na evrttpskošolatie mojstre, ki so lahko v II. stoletjti naredili to, kar so tiaredili pri nastajatijti nove mreže cistercijanske arhitekture burguttdskega prototipa na širšem evropskem ozemlju.
V svoji knjigi je avtor z. lahkoto premagal vprašanje tlorisne pripadnosti eni evropski epopeji in njeni morfološki interpretaciji arhitekttirno oprijemljivih elementov, ki se delno že vežejo na drugo stilno obdobje, spričo časovne zamaknitve nastanka samostana v Kostanjevici od prvotnih zelo zgodnjih arhitektur tega prototipa v Hvropi.
Avtor raziskuje tudi zidove in prezidave traktov, ki obdajajo dvorišče, vendar se ravno pri starem traktu z napisno ploščo iz 16. stoletja, ki je v svojem gradbin-skem bistvu še starejša od omenjenega datuma, vključno s starimi temelji (trakt je pozneje doživel nekatere baročne preureditve), spretno izmakne prav žgoči problematiki 16. stoletji! mt Slove-"* skent.
(čeprav 16. stoletje ni več predmet njegove najožje interpretacije cistercijanske arhitekture, bi
kljub temu pričakovali nekoliko več pozornosti prav raziskavam tega trakta, saj bi lahko bil kamenček več v mozaiku, ki ostro zavrača teorijo o preskoku gotike v barok brez prave renesančne identitete — tudi na Dolenjskem in ne samo v najbolj eksponiranih regijah, ki so najbliže antičnemu izročilu. Delno isto problematiko H lahko pripisali tudi staremu delu južnega trakta, s tem v zvezi bi labko bila zelo zanimiva profa-
nizacija starih sakralnih jeder.
Razen same arliitekturne interpretacije prinaša knjiga tudi prikaz. duhovne identitete samostana m življenja menihov v njem ter nekaterih redovnih opravil. Podan je tudi pregled (ne)vplivakostanje-viške arhitekture na nekatere druge regionalne stavbe. Zadnikar obravnava tud: usodo cerkvenega inventarja ter prav lepo poglavje posveti značilnim kamnitim kapit-lom.
Na samem začetku pa )e podan zelo izčrpen pregled že obstoječih ittterpretacij o kostanjeviškem kloštru. Zajeta jc tudi kostanjevi-ška razstavna galerijska zbirka, ki je posvečetta zlasti ekspresionizmu na Slovenskem. Knjiga je opremljena s fotografijami Marijana Smerkcta in obenem podaja tudi delo spomeniško-varstvene službe. Nekoliko pogrešamo bolj intenzivno prisotnost Lada Smrekarja in njegovih sodelavcev, ki so v času zgodnjih petdesetih let in socialističnega realizma sploh opazili in opozorili na kostanjevi-ški kulttirni megalit ut njegovo ponovno revitalizacijo v življenjski prostor, zlasti s pomočjo kulturnih akcij Dolenjskega kulturnega festivala in borme vive, ki sta privabljala najkompetentnejše občinstvo z vsega sveta.
Kostanjevica na Krki, Si. septembra 1994
Franci Šaii NOVOSTI DOLENJSKE ZALOŽBE
Naslovnica Kitajski zapiski
Naslovnica Dobrnič
ODMEV) IN ODZIVI Kast7-H/094
Atenka Aucrspcrger: KITAJSKI ZAPISKI
Utva, 10. knjiga
Knjiga Kitajski zapiski Alenke Auersperger ie splet politične in duhovne dejanjskosti sodobne Kitajske ter osebne življenjske zgodbe, kar vse se je tako boleče in pretanjeno zarisalo v njen čuteči in občutljivi duševni svet, ko se je imela priložnost srečati s to neizmerno, velikansko deželo ravno v času velikih in pretresljivih študentskih nemirov na pekin-škem Trgu nebeškega miru leta 19S9. Le ti so se zavzemali in terjali demokracijo, socializem, v katerem ne bi bila prizadeta človekova osebna svoboda ter dovoljena raznolikost izpovedovanja in delovanja.
Avtorica je tedaj že skoraj dve leti živela tamkaj med študenti tta univerzi za tuje jezike, ki so bili, tako kot študentje na drugih kitajskih univerzah, višjih in srednjih šolah, žarišče gibanja za demokracijo. Njihova prizadevanja st) sc končala v najhujših in najbrutal-nejših nastopov ter obračunih oblasti in vojske, da je takrat človeštvu zastal dih in je protestno kriknila vsa demokratična svetovna javnost.
Ta dogodek, z doživljanjem katerega avtorica pravzaprav končuje svojo romansirano pripoved o Kitajski in osvoji lastni življenjski grenkosti, in sicer s pisateljskim literarnim darom ter lepim, mehko ubranitn jezikom, je ujet v povsem določen čas kitajske politične zgodovine, ko se demokratični in konservativni partijski struji lotevata zelo važnih vprašanj družbenega razvoja. Tako so sc Dcng Xiaopingovi privrženci zavzemali za socializem s kitajskimi značilnostmi in za odpiranje v svet, za liberalnejšo Kitajsko
torej, čemur pa so nasprotovale sile trde, ortodoksne roke, ki so oporekale pomladnemu javnemu in političnemu razpoloženju, in so jim bile tuje potrebe Ijttdi po osebnih pravicah iti osebni svobodi.
Avtorica ob številnih stikih s preprostimi ljudmi, inteligenco ter kulturno dediščino sprejema, premišlja in izpoveduje tudi duhovno preteklost te velike dežele. Pri tem niza zgodbe, doživetja, za kar večkrat uporabi prepričljive, duhovno modre in iskrive pogovore iz srečanj ali stikov z razmi-šljujočimi ljudmi. Skozi takšno optiko zre in premišlja tudi o lju bežni, o svoji intimni usodi, ki se izteka v odhajanje, minevanje, nastajanje novega, drugačnega.
Knjigo ilustrativno bogati dokumentarni dodatek o dogajanjih v času spopada oblasti s študenti in dijaštvotn, posebno draž pa ji dajejo tudi slikovne podobe slikarke Wang Huiqin ter sveže, likovno premišljeno oblikovane rešitve Amirja Muratoviča.
DOBRNIČ
50-Ictnica SPŽZ Izven zbirke
Izšel je drugi zvezek o 50-lctnici Slovenske protifašistične ženske zveze, in sicer v spomin na čas, ko je bila v vihri druge svetovne vojne m organizacija ustanovljena v Dobrniču. V tej publikacij) je na kratko predstavljena pot nastanka te ženske organizacije, njen ustanovni kongres in pomen za takratno Osvobodilno fronto slovenskega naroda in njen boj, da bi ta narod obstal, zaživel združen, svoboden in lepše, bogatejše, kot je živel do tedaj. Zgodovinski tekst o SPŽZ je ponatis iz prvega,
t r tno Š.iii NOVOSTI l)OITN)SKt-: ZAt.OŽHH
Naslovnica /etnija sme -/.etnija smo
ODMHVI IN OD/IVI Rast 7-8/1994
tani izdanega zvezka, temu pa je dodan spominski prispevek Mare Rupene ter vsi priiožnostni govori in nagovori predstavnikov lokat-nega, občinskega in republiškega javnega življenja.
V knjižici je objavljeno tudi poročilo Angelce Žiberne o pripravah na praznovanje SO-letnice SPŽZ ter resolucija, sprejeta na spominski proslavi in kulturni prireditvi v Dobrniču oktobra [994.
!vica Jcmbrih:
ZEMLJA SME - ZEMLJA SMO
Utva,l). knjiga
Pričujoča pesniška zbirka [vice Jembriha, hrvaškega kajkavskega pesnika, je pretehtan izbor pesmi iz že objavljenih petnajsti)) zbirk, kateremu je avtor dodal še nekaj proznih drobcev, napisanih v knjižni hrvaščini. Pesmi it) prozne drobnjave je v slovenščino pre-vedla/prcpesnila Antonija Baksa Smel.
Večino dvojezične zbirke napolnjujejo pesmi v zagorsko-kajkav-skem narečju (Pisme protuletja/ Pismo pomladi; Samo človek je tu/ Samo človek je tukaj; Kaj je zemlja, mati/Kaj je zemlja, mati) in le zadnji pesniški razdelek (Krugovi/ Krogi) in prozni modroslovni okruški (Odroni, Odkruški) so pisani v knjižni hrvaščini.
Že sam naslov zbirke pove, da
Vtadimir Kavčič: MtNEVANJE
Utva, 12. knjiga
Minevanje je knjiga v dveh delih. Prvi del (Ne vračaj se sam) je pravzaprav roman, na katerega je bi) naš družbeni čas in prostor ob njegovem izidu ()9.57) duhovno bol) slabo pripravljen, saj je takrat izzval na še zelo razbolelih it) izredno razdražljivih izkustvih iz druge svetovne vojne prikrito uradno nelagodje, grenak priokus in molk, hkrati pa velik interes zanj med radovednim občinstvom, v literarnih krogih in med kritično inteligenco sploh.
pesnik ostaja zvest zemlji, domačiji, rodu, ki mu pripada, človeku — njegovemu življenju, minevanju in smrti, [ntimno ujeti in upesnjeni trenutki ohranjajo svojo univerzalno občost, kozmično hivajoč-nost in hkrati enkratnost, neponovljivo narojcnost, pričujočnost. V njih pesnik razpoznava lastno razbolelost, ko se še in še sooča s klicami hi kalmi obdajajoče nc-prvinskosti, tujosti, ki se ga skušajo polastiti in odtrgati iz krila svoje otroške navezanosti na vse tisto, kar je domače in ukoreninjeno v zemljo in naturo njenih [jtidi.
Poseben žar dajejo zbirki ihi-stracije Lucijana Reščiča, saj z njimi ustvari sozvočje s pesnikovo zavezanostjo klicem zemlje.
Literarna kritika je ostala previdno zadržana in sc jeonjem šele vrsto let kasneje obširneje razpisala (recimo, Taras Kcrmatmer/ Borec, oktober [9H7). Druga knjiga (Umiranje zla) je zgodhično nadaljevanje prve in kaže usode še ncprcminulih sprtih ali naklonjenih si življenj, tia to, kako iim čas liže hi izliže mnoge rane in sovražnestrasti, inševeč, sajjihv trenutkih pomirjanja s preteklostjo (umiranje zla) sooči s kruto rcstiico slehernega bitja, da je končno, da bo odšlo iz tega prepirljivega in nasprotujočega si sveta v nepovrat, večni nič, navkljub

t rami Šali NOVOSTI nomNJSKI /Aio/m
MINEVANJE
Nastovniv.) Minevanju
botetiju, da hi očiščeno sovražnih nagibov vendarle še živeto, ljubilo iti uživalo (zlo utniratija).
Namenoma ne nameravam popisovati /godbe, se pravi opisovati vsebino, fabulo obeli romanov, ki sta pripovedno iti literarno tierazdrttžljiva, razčlctijevati njeno socio-psihološko zgrarlbo, predstavljati značaje romansiranih likov, osebtiosti, kar vse Kavčič počenja z. izrednim psihološkittt m umetniškim darom ter osebtnm socialnim izkustvotn, saj je človek, kateretuu vojni, povojni m današnji čas ni zgolj tiekakšeti sopotnik, ker pač v njem satu vseskozi čtiječtio, kritičtio in dejavtto jedri, zakaj vse naj Im prepuščeno bralett, saj je roman zares vreden zbranih, tnirnih uric branja.
Če je v prvetn delu rotnana (Ne vračaj se sam), ki je še ves prežet z bolečino, maščevalnostjo, strahom, obupom in upom, kar vse išče izhode, na primer v smrti, odpovedi, vnanjem pomirjenju, begu, tudi že pomisel na to, da je morda v navidez nepomirljivem nasprotjtt tudi počivajoče in dejavno nenasprotje kot pot do drugega in k drugemu, in sc zato že tu ob branjtt more zastaviti vprašatijc, ali sploh lahko živimo zgolj iz sovraštva in preživimo, če se z njim hranimo in če z njim opredeljujemo tudi svoj/naš jutri,
ah pa ic to naturno, človeško nemogoče, komaj vzdržljivo in vcrjetno,kcrpačživlienjekratko-malo vsak dan, dan za dnem vendarle terja od hudi vsaj minimalno stopnjo tolerance, če že nc nekaj več in globljega, recimo razumevanje, odpuščanje, spoštovanje različnosti, sprejemanje Ic-tch, pašev drugem delu romana ali zgodbe (Umiranje zla) bralcu jasno razkrije Kavčičevo spoznanje, ng-gova filozofija o mm, kako m možno zares živeti m tiadaljcvati življenje samo skozi satnoočišče-vatije in soočiščevanje od vsega zlega, čeprav se zlemu ali, recimo, sovražnostim človek nc more in nc bo mogel kar vselej izogniti, ker družbe ali ljudje niso nekaj idealnega in nekonfliktnega. Seveda Kavčič nc pridiga, tic moralizira, Kavčič samo pronica in beleži psihološka bistva iti sc z njih močjo tipira vsem ideološko-političnim obrazcem ohranjanja ali razvnemanja socialnih in političnih sovražtiosti.
V knjigi sta objavljeni tudi obe Kcrmauncrjcvi razpravi, tako tista iz leta I9S7 (More živeti človek zgolj iz. sovraštva), kakor ta (Htika umiranja), ki je posvečena drugi knjigi, in Postscriptum, ki obe povezuje, pojastijujc in umešča v sedanji literarni iti drttžbcm kontekst.
Franc Tomšič POTOP — tretje sto!etje kibernetične ere
Zbirka Na krilili domišljije,
4. knjiga
Človek se ob branjtt novega Tomšičevega rotnana Potop vpra-
ODMUVI !N (Hi/.IVt	*<-') takega, kot se napovc-
Kast7-S/)W4 dujc v omenjeni knjigi, sploh mogoče? Ali se res lahko v daljni prihodnosti, nekako v tretjem sto-640 letju kibernetične ere — ne ve se,
kdaj ta bo — človeštvo na Zemlji znajde v razmerah, kotim bo usojeno izbrati preživetje pori zemljo?
Je takšna možna prihodnost etia od realno možnih človekovih usod, če se bo ta še tako samopaš-tio, brezobzirno, citiično vedel do svojega lastnega biotopa? Mu res nc bo kaj drttgcga preostalo, kakor da se ukrti pod zemljo, si tam zgradi novo, umetno življenjsko okolje, vsaj začasno, za toliko nedoločenih let, da se Zemlja spet opomore iti ga vnovič sprejme v
) . Šali
NOVOSTI 1)01 I NIŠKI /AIOŽBI
FRANU TOMŠIČ
P O TO P
Naslovnica 1'otop
OI)Mt:VIINOI)/.IVI
Hast7-H/IT)4
svoje čarobno, rajsko carstvo zele-nja, bistre vode iti čistega ozračja, do česar um je zdaj, prav zdaj prekleto malo mar, pa čeprav mu Damoklov (Zemljin) meč že grozljivo kosteno visi nad glavo, in je lahko še slepctt sprevideti in videti, da utegne zdaj zdaj brizgniti smrtna kri.
Ni naključje, niti ne nevrotična preplašenost prenapetih znatistve-ttikov, če se bojda začetek prihod-tijega tisočletja kani jioimetiovati kot čas ekološke usode, kot vnovično in poslednje vračanje Hantleta in njegovega vprašanja o bitialitiebiti, storazliko, dabo to pot na odru stalo vse človeštvo in si ga bodo le-ti zastavljali sami sebi in nikomur drugenm.
brane Tomšič kakor ela elvomi v človekovo razsodnost. Vertije pa v njegov um, v njegovo neizmerno miselno energijo, ki ga ho pripeljala v komaj zatnisljive tehnološke rešitve in tehnične stvaritve, v kibernetizirano, algoritemsko življenje. Zaradi svoje nerazsodnosti se človeku zares lahko zgodi, da bo tako grdo izigral in uničit lastno življenjsko okolje, da se bo poskušal rešiti iz smrtne zagate samo še s pomočjo svojega super znanja. To naj bi mtt omogočilo eksperimentalni pobeg pod zemljo ali življenje v eksperimentalttcm poskusnem mestu.
Takšno situacijo in dogajanje tudi nakazuje in opisuje pisatelj v omenjenem romanu.
V nekakšni stiper tehnološki tvorbi, eksperimentalnem mestu, katerega življenje in obstoj do potankosti in nezmotljivo proce-suira, načrtuje ter krmari univerzalni ali božanstveni nevronski računalnik, Ncvronika, delo človeškega uma, s katerim se peščica IjudinaZemlji, ali vlada, ki jo predstavlja ett sam senilni starec,
prekanjeno, bestialno okorišča, potekajo priprave za takšen umik s površja.
Ljttdje, ki so jih zaposlili v podzemlju so vse matij človeška bitja — osebnosti. Načrtno se jim briše spomin, odvzema lastno voljo in izžiga čustva ter predpisuje ravnanja po zamisli iti ukazih umetne inteligence, ki jo nadzorttjc vlada. Izbranci, skorai slepo verujejo v vladni eksperiment in njene dobre namene, a nazadnje se posamez-tiiki k dokopljejo do dvoma in spoznanja, da utegnejo hiti v pod ženinem mestu vsi žrtve peklenskega načrta, da gre vladi le za izsledke podzemnega eksperimenta iti da le-tej za njih človeško usodo tu kaj dosti mar, saj )ih je pripravljena konec koncev žrtvovani tmičenju, in le peščici Zemljanom, ki bi )ih premišljeno odbrala, omogočiti nadaljevanje človeške vrste. Odkritje takštie zamisli rodi odpor in upor ter rešitev tistih iz podzemne eksperimen-talnc kletke, v kateri je sicer življenje udobno in na pravljično fantastični tchuološko-tchnični univerzalnosti.
GROZA [H OI)$l A, TODA GROZA [h TU! Ge se je ne hotno zdaj trajno in prisebno zavedali iti nekaj odločilnega tudi storili, nam bo nekoč zares zelo trda predla. In to je pisateljevo temeljno literarizi-ratio sporočilo, ki ga ne gre spregledati alt podcenjevati. Gas je, da začnemo spoštovati, ccnitt in !ju-biti to našo ljubo iti edino zatočišče v neizmernem vesolpt, mater Zemljo, in nenehno grešiti zoper njo, kajti tudi um nam ne bo pomagal iz. greha, ko bo ta le prevelik in neodpustljiv. Računa tedaj ne bomo mogli več poravnati, za kesanje in odpustke bo prepozno!
Preostane nam samo še vzporedni svet. To je: izginotje.

H. Sati
NOVOST! DOttNJSKt /At O/BR
Romana Novak
SENCE SKRH1H PRJKAZN!
Siga, !9. knjiga
SENCE SKRITIH PRIKAZNI
Naslovnica Scncc skritih prika/.ni
(U)Mt.Vt IN Ot)/tVI Rast 7-S/t994
Komana Novak iz Kočevja, rojena 1970 v Ljubljani, bi že poprej lahko prišla do te pesniške zbirke, ko je Dolenjski založbi poslala nekaj svojih ciklov. Medtem ko je gradivo čakalo na zeleno luč, je v njej zorel nov izbor, malce spremenjen oziroma dopolnjen z novimi pesmimi. Pravzaprav gre za sedem samostojnih pesniških enot, dokaj različnih po zasnovi, ki jih avtorica naslavlja Scncc skritih prikazni. Te enote ali cikli omenjene poezije so: Gospejina hči, l.apis, Zaznamovancc ali Morija devetdesetih let dvajsetega stoletja, Res?, Jagodje, Noebbc in Sozvočje. Slednji cikel gradijo tri vsebinske naveze: Moški, Eros, Tanatos.
Ne bi mogel reči, da so te pesmi poezija, ki bi jo kar zlahka doumeli. Nasprotno, pesnica ponudi bralcu dokaj zaprt pesniški svet, poln nepredirnih in komaj prozornih prispodob, poimenovanj, primerjav. Domišljam si, da mi je uspelo prekodirati njen pesniški jezik na moj čutno-zaznavni iti miselno dojemljivi kod ter ga prav občutiti in razumeti, zakaj pesmi so mi ob nekajkratnem branju začele razodevati svojo naturo in motiviko spočetosti. Vse so zaznamovane z občutjem, ki se sooča z različnimi nasprotji iti napetostmi na socialni in medosebni ravni. Obe ravni nista vselej strogo ločeni, zlasti v prvih treh ciklih ne, v katerih pesnica ostro in globoko zareže v mrakohe in nesmisle bivanja in ji šele v naslednjih ciklih uspe izrisati pobeg v intimnejši in osebno ljubeznivejši svet naklonjenosti, darovanja in ljubezni, ko ji tudi jezik bolj odprto, razkrivajoče zna in ztnore vse omenjeno izpovedati. Rekel bi, da se lok njenih pesmi giblje od zelo
temnih, grozljivo temačnih občutij k vse bolj svetlini in toplim razpoloženjem in bivanjskim trenutkom, od srhljive zaznave krvave, nagnusne stvarnosti, V kateri življenje nima nobene cene, a zanjo je vendarle enkratno in vredno, pa do doživljanja dragega bitja in prežemanja z njim in bivanjem v njem. Svet sc ji kaže najprej v zelo iznakaženi, razčlovečeni podobi, kakor da ga je vrglo iz tira, kakor da je zašlo življenje v temo, da so se človeku izmaknile osnovne civilizacijske in kulturne norme. Pekoči bes jo navdaja ob vsej tej krvosesni, na umoru in uboju živeči hudodelnosti, razosebljenosti in blejajoči črednosti. Med pesnikom in grozljivo dejanskostjo je napetost. Takšna, kot je, koti v itjej monstrume, grozljive, ujedlji-ve, plenilske krvosese, ki jih ujezi-kujc, da bi tako izbljuvala v njo proniklo in natočeno človeško blodnjavo, zablodelost in iztirjenost. Človek pogublja sebe, svoj človeški rod, iti tega hi se moral sramovati, ne pa se kititi z orhidejami smrti. Prepiri in pričkanja o izgubljenosti, krivdi, kar tako neutrudno počenjamo, so nesmiselni. Iz mraka iti pobočij razkroja nas bi morala pot voditi h globinam plemenitosti, da bi sc otresli posledic zla (Cospcjina hči, Lapis, Zaznamovancc...).
Za temi cikli ima v zbirki posebno mesto pesem Res?. Z njo zaživi pesničin odnos do ostarelega, umirajočega prijatelja, umetnika, ki ji je v življenjski rasti veliko pomenil. Imel je svoje življenje, svojo mladost in svojo ljubezen do sopotnice, ki je zdaj tudi že sivolasa gospa. Nič tujega in nenavadnega tudi ni, če si nekomu naklonjen, ko si že v poznih letih, in če si, recimo, želiš, da bi legel v isti
t.Sat;
NOVOSH DOt.HNJSKF ZAt.OŽBT
Nastovnica jožc (ircgorič /hran«
OOMHV! <N ()])Z.)V! Rast 7-H/t994
grob z njo/njim, kamor je ljubljena oseba že odšta.Ljttbczcti in odhajanje je osišče teh verzov, ki toplo, a grenkobno legajo v srčno makovje in v orhideje slovesa, kakor metulji k razprtim čašam, polnim nektarja in omamne lepote, da tako oprašene vznemirljivo božajoče razlistajo manj znane in zaznane strani človekovega življenja.
Odtttsc tijena poezija doeela zasukne k lirični livadi in potone v njenem opojnem, sladkem jagodju. Vse, kar sc dogaja, kar je med in v dveh najdenih in hubečih srcih, je jagodje in je jagodno. Vse raste v jagode, vse sc poji in je prepojeno z njihovim sokom, okusom in barvo. Svet je zdaj ena sama jagoda, ni več orhidej smrti, ne orhidej umiranja, življcnjc jagodne ljubezni je, samo ta je ozaveščena, samo nje govorica obstaja. Vendar počasi, a vse bol) razločno se njeno bitje uteleša.
Sprva se ozavešča zelo razblinjeno in fluidno, ničesar ni mogoče zares videti in opaziti, dokler se zares ne opredmeti, da ga lahko gleda, preverja in zaznava v posameznosti iti posebnostih ter sc ga tudi narahlo dotika. Tako se oblikuje v žensko, oba pa v ognjišče stvarne, občutene erotike in zaljubljene sanjavosti, vse do razpleta in konca, ki ni v ničemer neprijazen, tragičen, teatraličen, ki je čist in srečen, ožarjen z zavestjo, da je bilo vse v ljubezni doživeto bogastvo, enkratno, izgubljeno-vredno spomina in smehljaja pomirjene duše.
Romana Novak je s to svojo zbirko opozorila nase na način, ki komu ne bo morda ravno v celoti všečen. Njen svet poezije je včasih izrazno dokaj zapleten duhovni prostor, ki terja od bralca prccci literarno-pesniške širine, da se v njem znajde in se lahko počuti, kakorvdvojc, z. nečim in nekom, ki mu govori z resnico m jezikom pesnika.
Izredna številka revije RAST
Jože Gregorič — zbrano deio
Novomcščan Jože Gregorič (1912 — 1943), umetnostni zgodovinar in konservator, je bil prvi, ki je ob koncu tridesetih let pričel odkrivati stilni in stavbni razvoj kapiteljske cerkve. Sadovi njegovega dela so vidni še daiics: očiščena in prezentirana kripta, odkrita gotska okna na zunanjščini cerkvene ladje in nenazadnje obsežen spisek objav, v katerih je strokovni in radovedni javnosti sploh predstavil svoje raziskave.
V spomin nanj, tragičtio je preminul ob letalskem napadu na Novo mesto, ponatiskujemo njegovo obsežno bibliografijo, saj so mnogi teksti ohranili svežino in prodornost, večina njegovih stro-
kovnih tez pa tudi še vedno drži.
Iz tekstov rase pred nami duhovno bogat človek, zvest lepi slovenščini in rodnemu Novemu mestu ter njegovi bogati dediščini preteklih stoletij. Ta številka Rasti ho imela okoli 2S7 strani, ISO fotografij in 30 tlorisov. V njej pa bodo objavljeni tudi trije še nepoznani Gregoričevi teksti (pričetek monografije o Novem mestu, Mrtvaški plesi, Pregled grafike pri Slovencih).
Vse gradivo je skrbno zbrala in uredila Marinka Draž.umcrič, dtpl. umetnostna zgodovinarka in etnologinja, konservatorka na Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto.
Janc/. HO[.JKA:tgriva konja, kron, )7,Sx.!S x tl etn, )4S4
RAST - L. V
DECEMBER 1994
LITERATURO
KULTURO !N
DRUŽBENA
VII
GRADIVO ZA DOLENJSKI
BIOGRAFSKI
LEKSIKON







Kare! Bačer
Milni Pugelj; reprneliieir.iiio m Albiiin.islovenskihkiiiizevniknv
Alenka Piih.ir;reproelukeiju s ščit nega ovitku knjige A. Puhar; Prvotnobeseelilo/ivljenja
(,HAI)!VO/.A!)()l!N)SKt PIOt.KAISKIlIKSIKON Rast 7 S/1994
GRADIVO ZA DOLENJSKI BIOGRAFSKI LEKSIKON (37)
PUC) l )(PU/) ! )Pirn R. p. !'AV) l siišk. kromsi
R. okr. K). junl669 vllrušieipotl(.iorjanei, u. 2(1. avg. l72lkotsubprior vStičui. Opat baron (iallentels mu je poveril službo samostanskega kronista, ki naj bi spopolnil samostansko kroniko. Pri tem je Pueelj jemal podatke iz Vulva sorja.Seluinlebna in Vitez.oviea.venelar je graelivotiporabljal nezanesljivo. Kro-nikajt' pisana v doka; dobri latinščini. SIS! II, str. 60S.
PU(d't.) MII.AN kniiževmk in gleelališčnik
R. !.].ui. ISSdvK.meliji, u. 2. tebi. 1929 vi jublj.uii. Sest razreelov gimnazije jenainavilvNovemmestu, nadaljeval 7. razreel na Sušaku, izstopil in postal časnikar v Kiubljani. Preživljal seje tueli z igranjem na klavir v kinu (v času nemega litina), bil tajnik v Narodnem gledališču, režiser in nekaj časa n.ulomeš čili ravnatelja. Kotelijak novomeške gimnazije je skušal obnoviti Kettejevo tiru šlvo/.admga, pisal pesmi in prozo v l jubljanski zvon, Dom m svet in Slovana in v povestih slikal kmečko in meščansko življenje (Mali Ijtidje, Ura / angeli, Brez zarje,/..lkoneiittl.) Ko so po vojni podrli Pugljevo rojstno lušo v Kamliji, so spominsko ploščo prenesli v vežoStudijskeknjižnieeMiranalarea. SHI.II, str. SRS.
PfKd l ) MIRKO (PUčd l l I RI DI RICKfopermpevee in pedagog
R. 16. majal9()lvUerkniei, tt. 22. sept. l974 vNewYorku. (iimnazijoje obiskovalvNovemmestu, 7. in S. r.pavl.iublj.ini (mattira 1922). Matej Htibad ga je kmalu po maturi angažiral kot basista v Operi. Nato je štmliral v PariztinaSorboniinSeholieantorum.kjerjetudi diplomira). K. 1947 jev Rimu dosegel naslov doktorja glasbene zgodovine, v NewYorku pa je imel zasebno gtasbenošolo. SUI .str. SS7. Delo S. okt. )974 št. 222 (osmrtniea). Ilustra eijalU/l92l, str. 202 slika.
PUHAR AI.KNKA novinarka in publieistka
R. 4. febr.P44S v Urnomlju. Študirala vi jtibliani primerjalno književnost in angleščinoterseukvarjalaznovinarstvominpsibozgodovino. V knjigi Prvotno besedilo življenja (I9R2) razkriva z neizprosno pronieavostjo grenko usodo otrokpriSloveneih,kijevehkokratpovsemrlrugačna,kotjoopisujejoeelotako velikiumetniki, kot sta (iankar in Prežihov Vorane. Našo politično preteklost paaiializiravdeluPetieije,pisniaintihotapskičasi()9MS). J. Dtilar, Pomeni bmUelokratijei, str. !2. A. Puhar, Prvotno besedilo življenja, knjižni ovilek slika.
PUHAR JANK/, AVUUŠTIN izumitelj lotogralije, pesnik in skladateli R. 26. avg. IS 14 v Kranju, ti. 7. avg. IS64 prav tam. Kot kaplan je služboval tmli v KeskovetgSvibnem in Metliki (IR29	IS42). lujel.lS42, tri leta zatem,
ko sta Dagnerre in Niepeeobiavila svoj iztimtotogralirania na kovinske plošče, izumil fotografiranje na steklene plošče. Meti njegovimi ponariHlelimi pesmimi jettuliVigredsepovrne. SPd ll,str. S9S. Dominsvet, IR92,str. 144 slika.
PUHARKARKt. surdopedagog
R. ISS9vKranjti,u sept. 1979 v Kiubljani. Kot učitelj je služboval osem let v Ribniei, nato je prišel v Ijubljanskoghihtniemnieo,se izpopolnjeval na Dunaju in se posvetil delu z naglušno mladino, predvsem pa razvijanju glasnega govora. Puhar jr začetnik rejništva glubib na Slovenskem. Prosvetni elelavee XXX/ I979 2).sept. št. 14, str. 12.
CKADIVO/.ADOLLNjSK! BIOt.RAISKILLKSIKON Kast 7 ff/1444
PUNTAR FRANK pisec radijskih iger ittmladtnski pisatelj
R. IS. sept. )416vKrškem.Študiral je arhitekttire,nato seje jiosvetilpisatiju radijskih iger,predvsemz.aitilarlino,iit)ireje) /a]tještevibtettagradenattatečajib
R IV (Nati streho Severnica, Pravljica o tttodreni idr.) ter v Beogratlu in /agrebu.
Nekatere igre so bile izvajattettidi v Netttčiji, Sovjetski zvezi ut na Malti ter pre-
vedene v tuje jezike. - S(iL, str. S.S7. Otrok in knjiga 1^, str. 4S slika.
PUNTAR HKDVIKA strok, pisateljica
R. I. IS4S tta I rski (iori pri Krškem, hrta 1414 je vodila Banovinsko ktnet-
sko-gosjtodinjsko šolo na Mah Loki na Dolenjskem, [totem službovala kot uči
teljica tta Koroškem. Napisala je knjigi Na /.eni dom sloni (I4.S4) in /Zgodovina kmetijskega šolanja v Sloveniji. DružmaXXXH!/l474)4. majašt. 20,str. 1. Stale/ 1414, str. 261.
PUNTAR IVAN -dUHKC družbeno i-olil. delavec
R. 24. apr. 1414 na Proseku pri Trstu, u. 24. apr. I4H6 v Kopni, Izučil se je /a elektromouterja in I. 141S emigriral v Jtigoslavijo. Delal je v Kočevju in sc priključil NOB. L. 1441 je z Uradnikovo brigado odšel na Dolenjsko in zasedel Novo mesto ter postal itolitkomisnr Komande Novo mesto. Po vojni jedetal v varnostni slu/.hi,tlokončal višjo vojaškoakatlctmjo in postal docent/a vojaške vctlc. Prim. SBI 12. snopič, str. 12).
PUST HOUOMIR stavbenik
R. 2S. avg. 1401 v Ljubljani, u. po I. 146). Dovršil je srednjo tehniško šolo m diplomiral tta Tehniški fakulteti v Ljubljani. Projektiral je grosupeljsko cerkev in hotel dr. Dcklcvcvl.cskovcutcrvcčstnnovattjskihhišinvil.-Spomiti
ski almanah, str. 126, I7S s sliko.
PUSTOSLKMSKK KASTO časnikar in politik
R. 26. maja 187! v Lučah obSavinji, u. 12. junija 1460 v Ljubljani. Uimna /ijo je šttidira) v Vriju, maturira) v Novem mestu 1404. Po nekončanem študiju prava stopil v uredništvo političnega lista Slovenski narod, bil soustanovitelj Društva slovenskih pisatcl)cv in časnikarjev, član ljubljanskega občinskega sveta, med prvo svetovno vojnozaradi rusofilstvakonfiniratt. Po prvi vojni hil so-
ustanovitelj jugoslovansko — češke lige in Vodnikove družbe. - SBI II, str. 601.
PUS IVAN arheolog
R. 21. jutt. 1410 v Sctitpavlu pri Stični. l'o diplomi tta arheološkem oddelku Filozofske fakultete v Ljubljani 1411 je postal arheolog v ljubljanskem Mestnem muzeju. L. 1484 je prejel Župančičevo nagrado. Dela: Žarnogrobiščna nekropola na dvorišču SAZU v Ljubljani, Prazgodovinsko žarno grobišče v Ljubljani. KdojekdozaSlovettce(l44l), str. 212.
PUSLUDOVIKjrublicist m glasbenik
R. 12. jan. 1846 v Vel. Čcšnjicnh na Dolenjskem. Maturiral v Ljubljani na gimnaziji in učiteljišču, napravi! izpit iz čebelarstva ter promoviral. Od 1422 do 1412 je bil prelekt in učitcli tta kntctijski šoli na Vrmu in obenem pospeševal pevsko in gledališko dejavnost v Novem mestu. Nato je bil referent zn kmetijstvo in zadružništvo v Ljubljani. Pisal je v Slovenskega čebelarja, Domoljuba itd., sodelovat v /.borih in Cerkvenem glasbeniku, napisal pred vojno knjigi Kmečki stan (1414) in O kmečki duši (1441), po vojni emigriral v Ameriko itt izdal avtobiografski deti Podobe iz otroštva (Celovec, 1464) in Klasje iz viharja (Ncw York, 1470). — Spominski almanah, str. 126. Petdeset let kmetijske šole na Urtntt, str. 41. L. Puš, Klasje iz viharja (tiskano v Celovcu), passim.
Božo Kačič; originalno tntograliio hrani Knjižnic.) Miranu Jarca Posebne zbirke Boga Koindja
Iran Kadešček; rcprotlncirano iz. knjige Miloša Jakopca: Časnikar stvonal)olenjskenilS4S 194)
(.KADIVD/.ADOI.LNJSKI BIOtiKAISKII.LKSIKON Kast 7 H/1994
RAAH KARU. AI.OJ/.IJ sodnik in Prešernov priiatelj
R.ok.lSI4,u. 25. marca IS74 v l.jtibljani kot sodni svetnik. Raab je bil od !. IS4S sodnik v Mokronogti, še poprej pa v Kranjti, kjer se je družil s Prešernom. Da sta bita dobra prijatelja- dokit/apci/.virni Prešernov rokopis satire Nebeškaprocesija, ki mu ga je podaril Prešeren. Pesnitev je bila lahko zaradi ostrecen/airenatisnjenašelcpomarčnirevolnciji, rlotlci se je širila le v rokopisih./anjo se je zanimala ttnli oblast, ventlar pesniku ni mogla doka/ati avtor-stva. — SBI. IH, str. I. ) r. Kidrič, Prešernov albtnn (1949), str. 276.
RAČIČ ALOJZ učitel]
R. 21. maja IS47 (sin Amlreja) v Cerkljah na Dolenjskem, ti. 24. nov. 1925 v Boštanjti. V (kljti je napravil rlva razreda realke, v l.jtibljani pa dodatni pripravniški tečaj za učitelja. Kot učitelj je služboval na Čatežu pri Brežicah, od IS92 do upokojitve pa kot ravnatelj v Boštanjti ob Savi. Po preselitvi v Ljub Ijano je bil član stolničnega pevskega zbora (dasbene matice. SBI. III, str. 2. ClasXXV!/l974 št. 29	5! (slika).
RAČIČ ANDRLJ izdelovalec orgel
R. 4. nove. ISOS na Corici pri Cerkljah (oče Andreja), ti. 4. marca ISH4 v Cerkljah na Dolenjskem. Bil ju mizar, organist in cerkovnik vCerkljah, obenem pa je poučeval v nedeljski nadaljevalni šoli. Delati orgle se je naučil na Bavarskem. Njegove orgle so v Cerkljah, na Studencu in krški Cori pri Krškem, v Radečah, Kočevju in drugod. -SBI. HI, str. 2.
RAČIČ BOŽO etnograf in organizator domače obrti
R. 26. dec. IMH7 (sin Alojza) na Čatežu pri Brežicah, u. 27. maja I9S0 v l jub liani.Maturir.il jctia ljubljanskem učilcliišču in učitcijcval na Kalu (Šentjanž na Dol.), v Adlcšičih, kot ravnatelj pa na Državnem osrednjem zavodu za domačo obrt v Ljubljani (1925	1946). Zanimal se je za stare ljudske tkanine, za teh
nikotknlstvainljtidskegnvez.enj.gšeposchejpnznbelokranjskolnulskoumet-noslindomačoobrt. Organiziral je razstave v Parizu, l.eipzigu. Bariju, llelsin kili, New Yorku idr. Napisal je veliko članov o domači obrti, tkalstvu, čebelarstvu, izdal Belokranjske otroške pesmi, vrsto kuharskih knjig itd. SBI. III, str. 2. Delo 2H. maja I9S0 (osmrtnica).
RADLfSČLK PRAN časnikar in urednik
R. 27. marca ISM6 na krški Cori pri Novem mestu, ti. 9. jan. I96S na Bokal-cah pri Ljubljani. V Novem mestu je napravil osnovno šolo in en razred gimnazije, po očetovi smrti izstopil in se v krstu izučil za trgovca. Bil je korespondent v Ljubljani, tramvajski delavec v Beogradu, kot srbski vojak med prvo vojno doživel umik čez. albanske gore na Krf, se zdravit v I ranciji, bil član Jugoslovanskega odbora v Rimu, se vrnil v domovino in ureja! razne časopise v Novem mestu, Mariboru in Kočevju. SBI. III, str. 4. M. Jakopec, Časnikarstvo na Dolenjskem IH4S )94l,str. 207 — ssliko.
RADLIČ(RADLIC)škofin pridigar
R. 1.155.4 v Višnji Gori,u. 15.maja )572 vl,juhljani,pok. vCornjum Gradu. Že mlad je postal kanonik, stolni vikar, dekan in generalni vikar v Ljubljani. PredenjeprišlaizRimapotrditevznškola, je umrl. Bil jevsvojent času vodilni katoliški ideolog. Med drugim je napisal v latinščini razpravo proti Martinu l.utrti. — SBI.III, str. 7.
RADOVIČ BOJAN fotograf svobodni umetnik
R. 4. jun. 1960 v Novem mestu. Po maturi na novomeški gimnaziji (1979) se je posvetil študiju fotografije na Collcgeu of Arts v Veliki Britaniji, vodil Loto-galerijo v Novem mestu ter razstavlja! samostojno ali skupaj z drugimi v Novem mestti, Ljubljani, Brežicah, Gradcu, Cardiflu, Minulimi, Brtisljt' itd. Delo: Bit-terus Boom (19K2). — Osebni podatki. Stezice 245, str. 47 (seznam razstav).
Doleniski!istXXXH/)4S)2S). jan. št. S,str. S) slika. ISO let lotonralije na Slovenskem I04S 1440, str. ISS.
MAI(*:(MI.K:H)SI.AVKO solnik in čebelar
M. 2S. apr. ISSS na Oomilskem pri (ielju, n. 7. dee.l4ti7 vi jnbljam. V Novem mesttiie napravil zadnje tri razrede in maturirali. 1404. l'opoklien je bil klasični tilolop. Med sltižbovanjem izven Slovenije se je usposobil ttidi za pouk srbohrvaščine in kot protesoi na III. tlržavni realni pimnaziii vi inbliani izdal obširno Srbsko brvatsko čitanko za nižje razrede srednjih šol (I. 1020) mr brošuro Antona Janša, njepovo življenje in delo (I.I4S4).	22S)et, str. SSI.
SlovenskičebelarlOSHšt. S/6, str. 120 ssliko. DeloS. dee. I467 št. SS2 (osmrtniea).
Ml Kil MSH I DI MANH III NMIK pravnik m podjetnik
M. 6. pil. I647 vl.jtibljani, ti. )l.mareal760 pravtam. Sttidiraljevl jnb Ijani, na Dtmajti, v (iradeti in Motivnimi. Marija Terezija j^a je l747 poklisala v (itibernijsko reprezentaneo in komoroza Kranjsko, (<oriško, l rst in Meko, pa imenovala zn dvornega svetnika in mn poelelilnelednobaronstvo.Soeleloval je ttidipriosnovanjnokrožnihnradovvluibljani, Postojni in Novem mestn. Na njepovopobmlo so nadesnem brepn Save napravili v skalno steno vsekano vla čilim stez.t) za čolne od l.itije do /idanepa mosta. SHI.III, str. 14.
MAJI.M JANKO živinozdravnik in politik
M.2.tebt.lS72vl)ečjivnsiprilrebnjem,ti.S.jtml04.)v).jtibljani.{iim-nazip) je štinliral v Novem mesiti in I jnhljani in dovršil živinozsIravniSko visoko šolonaDtmajti. Služboval jena Hrvaškem in Kranjskem, nazadnje v Krškem, kjer je bil izvoljen za poslanea na listi Sanntstojne kmetijske stranke. Oti I4S2 tlo 1416 je bil senator, veterinarska višja šola v/aprebn pa pa je imenovala za častnepatloktorja. Sbl III, str. 16.
Jane/ ItOijkA:	Setleti J.ikopte
hron,4!xHx24,Sem, I4SP
t.KADIVO/.ADOIINJSK) PPP.KAISklHKSIkON Kast 7-S/)444
vm
KRONIKA



































H








Peter Štefančič
SFPFt MBFR
KRONIKA
Rast7-S/)S)94
KRONIKA
September — november )994
NOVOMI SLO, 2. septembra Na ploščadi pred Zavarovalnico l iha je bi) Mantra rock koncert meditativne glasbe, ki jo je izvajala skupina Lransceii-dence s kitaristom 1 tikšavo Karuniko iz Los Angelesa.
MFLLIKA, .L septembra Na grajskem dvorišču so imeli koncert tamburaši metliške folklorne skupine Ivan Navratil. S tem nastopom sc je končalo letošnje metliško kulturno poletje pod naslovom 1'ritli zvečer na gr.ul.
NOVO MFSTt), L septembra V Domu kulture je pihalni orkester Krka Zdravilišča i/ Straže pod vodstvom Mira Sajeta i/vedel koncert. S to prireditvijo so se iztekli letošnji Novomeški poletni večeri, ki jih je organizirala Zveza kulturnih organizacij Novo mesto.
RIBNIGA, .L septembra LusoslovenskilovcipraznovalildO-letnicosloven-skega lovstva od Furjaka do Kolpe. Praznovanje se je pričelo s slavnostno sejo Lovske zveze Slovenije. V letnem gledališču v ribniškem gradu je dramska sku pina domačega Kulturno umetniškega društva Jakob Petelin Gallus nastopila z igro O zlatorogovem kraljestvu, ki jo ie napisala oz. priredila domačinka Vesna i'oštrak.
Praznovanje se je pričelos parado lovcev iz vseSlovenije, lovskimi pevskimi zbori, rogisti in nadaljevalo z. osrednjo proslavo.
Odprli so več razstav, in sicer v Miklovi hiši slikarska dela J. Mikuletiča, na raznih krajih pa so razstavili lovske trofeje, gobe, čebelarske pripomočke, lovske pse ipd. Na koncertu so nastopili lovski pevski zbori iz Grohclncga, Medvod in Škofje Loke ter rogisti iz. Zagorja, Idrije in Notranjske.
IRI.UFI.NO,d.septembra	'LnjcbilosrcčanjcborccvGuhčcvcbrigadcobtrc
banjškem občinskem prazniku. Govoril je predsednik republike Milan Kučan.
Letošnje občinske plakete so prejeli: Alojz Podboj in Alojz Zupančič iz Preb njega, Danica Zupan iz. Šentruperta, Pavel Jevševat iz Mokronoga in Stelka Gregorčič z Brezovice pri Mirni. Dino Bellini iz pobratene italijanske občine Guastalla pa je prejel občinsko priznanje.
I RFBNJF, d. septembra	po vrsti se je pričel tradicionalni l abor likov-
nih samorastnikov,ki je poteka) do Id.septembra. Udeležilo sc ga je pet sloven-škili umetnikov.
NOVO MFSTO, 4. septembra Planinsko društvo Novo mesto je proslavilo SO-Ictnico svojega delovanja s prireditvijo pri planinskem domu pri Gospodični na Gorjancih.
KOČFVJF, 5. septembra VdvoraniScškovcga doma je bil koncert, na katerem sta nastopila svetovno znani Bruckncrjcv godalni kvartet iz. Linza in Frik Suler, mladi pianist iz. Kočevja, ki študira na moskovskem konservatoriju.
KOS I ANJFVIGA NA KRKI, S. septembra V Galeriji Božidarja Jakca je bila otvoritev stalne zbirke akademskega kiparja Janeza Boljke. Umetnik je več ko) 260 kipov, grafik in slik podaril galcrip; sam, na svojo pobudo iu stroške, je obnovil prostore v nekdanjih grajskih hlevih v kostanjeviškem grulil. Avtor postavitve je Miljcnko l icu), prostor pa je oblikoval arhitekt Andrej Kcmr.
Ob otvoritvi so izvedli obsežen kulturni program, katerega scenarij je napisat skladateljDarijanBož.ič, režiser prireditve je bil Jurij Souček, dirigent Borut Smrekar, delo umetnika je predstavil umetnostni zgodovinar Brane Kovič, razstavo pa je odprl dr. Andrej Smrekar, direktor Narodne galerije v Ipihljani.
Stt'll\tt'.tK
KRONIKA Kast 7-8/1944
RAZRORH (] RSKA GORA), 9. septembra Na domačiji Tonija Vovka (lastnik založbe Hrro iz Novega mesta) je gostitelj pripravil tretji kulturni piknik. V
bogatem kulturnem programu ob izidu knjige TalalaHadija Posušena solza so se predstavili slikar in pisatelj Krištof Zupet, plesalka Jasna Knez, dramska igralka Jerca Mrzel in skupina Copacabana. Knjiga je izšla v založbi Hrro.
KOS1ANJHVICA NA KRKI, K), septembra Tu je bil S. tabor slovenskih krščanskih demokratov; ob tem je potekal kulturni, športni in zabavni program, pripravili so tudi okrogle mize o družini, kmetijstvu in o gospodarstvu.
SHVNICA, K), septembra - V okviru (Tajskega poletja, poletnih kulturnih prireditev, je na grajskem dvorišču imel koneert komorni zbor Ava iz Ljubljane pod vodstvom Andraža Hauptmana.
OIOČEC, 14. septembra — V Galeriji Otočee so odprli razstavo novejših slik novomeškega slikarja Jožeta Kotarja.
NOVO MESTO, 1.5. septembra - Ob zaključku razstave 5. bienala slovenske grafike je v Dolenjski galeriji nastopi) Ribniški oktet.
Ravnatelj Dolenjskega muzeja Rojan Rožič se je zahvalil vsem, ki so sodelo vali ali pomagali pri organizaciji bienala. Obenem se je poslovil od sodelaveev, ker je s I. oktobrom odšel na novo delovno mesto. Od tega dne je v. d. ravnatelj Dolenjskega muzeja Zdenko 1'ieeli, prej kustos novejše zgodovine v tej ustanovi.
NOVO MESI O - Te dni je izšla prva samostojna CD plošča Novomeškega simfoničnega orkestra z vokalno solistko Ireno Yebuah pod umetniškim vodstvom dirigenta Zdravka Hribarja.
NOVO MUSI O — Ruski akademski slikar Jurij Kraveov je razstavljal svoja dela v stavbi Agencije za plačilni promet (prej Služba družbenega knjigovod stva).
SHVNICA, 15. septembra V galeriji na sevmškem gradu so odprli slikarsko razstavo krajinarja in ekologa dr. Avguština Laha. Na otvoritvi sta nastopili flavtistka Cvetka Kobal in čembalistka Metka Petek.
I.JURHJANA, 16. septembra Državni zbor je imenoval mag. Roštjana Kova čiča za ministra brez listnice, katerega delovno področje je uvajanje nove lokalne samouprave in državne uprave; skrbi tudi za koordinacijo med vlado in parlamentom.
Roštjan KOVAČIČ se je rodil 28. aprila 1950. l'o gimnaziji v Novem mestu je študiral na fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v l.iubljani, kjer je diplomiral in tudi magistriral. V dosedanji poklicni karieri jc hit vodja izobraževalnega centra pri Zavodu za izobraževanje kadrov in produktivnost dela, direktor Centra srednjih šol v Novem mestu, predsednik OK ZKS Novo mesto, predsednik novomeške občinske skupščine, pomočnik direktorja Iskre v Žužemberku in od leta 1990 predsednik novomeškega izvršnega sveta. V prejšnjem mandatu je bil poslanec državnega zbora.
1'IŠECE, 17. septembra Osrednja prireditev v počastitev lOO-letnice izdaje Pleteršnikovcga slovarja se je pričela pred 1'leteršnikovo domačijo s promenadnim koncertom pihalnega orkestra iz Kapel, nastopom okteta Orlica in gledali škega igralca Poldeta Ribiča. Slavnostni govornik je bil predsednik republike Milan Kučan, o pomenu Pleteršnikovcga dela pa je govoril dr. Jože Toporišič.
Proslave sc je udeležilo več uglednih gostov iz političnega, kulturnega m znanstvenega življenja: poleg predsednika države in častnega predsednika organizacijskega odbora Milana Kučana še predsednik državnega sveta dr. Ivan Kristan, minister za šolstvo dr. Slavko Gaber s sodelavci, podpredsednik SAZU Ciril Zlobec, dr. Hrane Jakopin, dr. Jože Toporišič, dr. Peter Vencelj in drugi.
MPUMP.tK
KRONtKA Rast 7-M/)444
Tega dne so odprli prenovljene spominske prostore Pleteršnikove domačije in razstavo.
Dan prej je bil na pišeški osnovni šoli občinski kviz o 1'leteršnikovem življenju in delu. Tukajšnja osnovna šola je predstavila projektno nalogo in razstavo o svojem rojaku. V kulturnem programu so nastopile domače folklorne skupine.
PORTOROŽ, 17. septembra - V vili San Mareo so kustosi Dolenjskega muzeja postavili razstavo Uliee Novega mesta iu se tako oddolžili piranskemu pomorskemu muzeju Sergej Mašera, ki se je letos spomladi v Novem mestu predstavil z razstavo Piransko pristanišče.
Otvoritvene slovesnosti so se poleg ravnatelja (Rojana Rožiča) in kustosov Dolenjskega muzeja (Ludvika Tončiča in Zdenka Pielja) udeležili še novomeški župan Iranci Koncilija in direktor novomeške geodetske uprave mag. Iranci Račar. V kulturnem delu se je predstavila novomeška folklorna skupina Kres.
NOVO MESTO — V prostorih Zavarovalniee Tilia je razstavljal svoje slike mladi fotograf Rorut Peterlin iz Straže.
ŠMARJEŠKE TOPLICE V avli tukajšnjega zdravilišča je odprl prodajno razstavo svojih slik Franee Železnik, nagrajenec letošnjega piratiskega slikarskega ekstempora. Naslov razstave je bil Dolenjska v podobah Franceta Železnika.
VINICA, IM. septembra Viničani st) pozdravili svojega rojaka Jureta Sterka, ki je po treh letih plovbe po vseh svetovnih morjih s 6,S-mctrsko jadrnico Neodvisna Slovenija priplul v piransko pristanišče. Slavnostni govornik je bil obrambni minister Jelko Kacin.
NOVO MESTO, 20. septembra - Predsednik novomeškega izvršnega sveta Roštjan Kovačič in generalni direktor CIP Pionir Jože Peterlin sta podpisala pogodbo o izgradnji osnovne šole Drska. Z deli so pričeli I. oktobra, šola pa naj bi bita dograjena do začetka prihodnjega šolskega leta.
NOVO MESTO — Dolenjska založba je izdala kulturno zgodovinski prospekt Novega mesta. Avtorja besedila sta Eranci Šali in Stane Cranda, oblikovalec je Peter Simič, fotografije so prispevali Rojan Radovič, Jovo Crobovšek, Zvone Pelko iti Matjaž Mehle.
NOVO MESTO, 21. septembra - Hrvaško kulturno združenje v Novem mestu je pričelo z jesensko sezono kulturnih prireditev, in sicer z razstavo del enega vodilnih hrvaških likovnih umetnikov Josipa Rottcrija-Dimija. Umetnika, ki je razstavlja) v Dolenjskem muzeju, je predstavil kustos Dolenjske galerije Jožef Matijevič.
NOVO MESTO, 22. septembra V dvorani Doma kulture se je pričelo 2. srečanje slovenskih učiteljev kemije, ki je potekalo do 24. septembra v Novem mestu iti na Otočcu.
NOVO MESTO, 22. septembra - V Mali dvorani Dolenjskega muzeja so odprli razstavo Sto let dolenjske proge, ki jo je ob stoletnici dograditve železniške proge L jubljana Novo mcsto-Straža pripravil Zgodovinski arhiv Ljubljana -enota za Dolenjsko in Reto krajino (vodja enote Zorka Škrabi ob pomoči arhi vistov Mete Matijevič in Marka Polenška). V priložnostnem katalogu so predstavljeni razstavljeni dokumenti s komentarji in s spremno besedo Karla Rustjc.
24. septembra je bila na postaji v Rršljinu in na Novem trgu osrednja slovesnost ob stoletnici dolenjske železnice. Slavnostni govornik je bil minister za promet in zveze Igor Umek. Številni gostje so sc pripeljali s tremi muzejskimi vlaki.
POSTOJNA, 22. septembra — Združenje in revija Managcr je letošnji) priznanje menedžer leta podelilo Janezu Štefaniču, direktorju družbe Iskra — indu-

SITTIMBIIt strija kondenzatorjev in opreme Semič. To mesto je prevzel pred tremi leti, ko je podjetje zaradi razpada jugoslovanskega trga/ušlo v krizo in imelo 1,7 mili jona mark izgube. Danes pa že posluje z dobičkom. Izvoz se je v prejšnjem letu povečal na IH milijonov mark ali za 40 odstotkov. Selniška Iskra je s 1400 zaposlenimi velikega pomena za gospodarski in soeialni razvoj eelotne Bele krajine.
LJUBLJANA, 21. septembra — V Cekinovem gradu so odprli razstavo del sev niškega kiparja Petra Veneta. Na ogled je bil njegov opus v lesu pod naslovom l.jubezen. O njegovem ustvarjanju je govoril akademski slikar Aloj/ Kotne. Na otvoritvi je zapel Slovenski oktet.
KOSTANJHVIGA NA KRKI, 21. septembra Akademski slikar Jože Marinč je pripravil kulturni večer, s katerim je proslavil otvoritev obnovljene zasebne ra/ stavno-prodajne galerije ter dograditev svojega slikarskega ateljeja v nekdanji Kuharjevi domačiji na Dobah.
NOVO MHSTO, 21. septembra V avli poslovnih prostorov Krke, tovarne
zdravil, so odprli razstavo del akademske slikarke MarikcDanč Roth. Otvon tev sta popestrila harfistka Ruda Ravnik Kosi in oboist Božo Rogelja. Umetnico je predstavila likovna kritičarka Maja Kržišnik.
NOVO MHSTO Na povabilo predsednika novomeške občinske skupščine Praneija Koneilije je bila od 21. do 26. septembra na obisku delegaeija italijanske provinee Breseia. Pogovarjali so se o medseboinem sodelovanju.
SHNOVO, 21. septembra Platiinskodrttštvo Bohor Senovo je počastilo 40-letnico svojega delovanja.
ŠHNTRUPHRT, 21. septembra V Stanovanjski zadrugi Šentrupert so odprli razstavo del slikarjev, ki so ustvarjali svogt dela na turistični kmetiji pri Goren-čevih na Hrastnem v počastitev 950-lctnicc kraja. Razstavljali so: Bogdan Bre /.nik i/ Trebnjega, Janko Orač (pobudnik srečaniaji/ Novega mesta ter uka demski slikar Prattee Slana iz Ljubljane in Veljko Toman z Rakitne. Njihova dela je pretlstaviltunemostni zgodovinar [ožel Matijevič, otvoritev pa so pope strilipevei okteta Lipa i/.Trebnjega.
TRHBNJH, 21. septembra - ZKO Trebnje in Knjiž.niea Pavla Golic sta pripravili literarni večer, na katerem so se predstavili pesnika Jurij Hudolin in Zlatko Zaje ter pisateljica in publicistka Maja Novak.
NOVO MHSTO, 24. septembra V razstavnem prostoru frančiškanskega samostana so odprli razstavo ekslibrisov v knjigah samostanske knjižnice. Hrvin Kralj iz Maribora je predstavit dva nova ekslibrisa in ciklus svojih slik pod naslovom Dolenjska.
LJUB).[ANA Ob praznovanju prve obletnice delovanja trgovinskega centra Interspar je nastopil tudi pihalni orkester iz Trebnjega pod vodstvom dirigenta prof. Igorja Teršarja.
MIRNA GORA, 21. septembra — Na dan črnomaljskih planincev so odprli vrata obnovljenega planinskega doma, ki je edini v LSeli krajini. Prvi je bil postavljen pred petinšestdesetimi leti.
KRONIKA
Rast 7-8/094 LJUBLJANA, 26. septembra V atriju Narodnega muzeja je bila predstavitev knjige Stična I — Naselbina in izkopavanja. Delo akademika dr. Staneta Gabrovca je izšlo v zbirki Katalogi in monografije, predstavila ga je dr. Biba 656 Teržan.
SEPITMBE.K BRE1ŽIGE, 27. septembra - V Galeriji Meke so odprli razstavo del zagrebškega slikarja naive Ivana L.ackttviča-Groatc. V kulturnentprtrgramu je nastopila pevka Josipa t.isac.
NOVO MESTO, 2S. septembra Na ustanovnem sestankti so ustanovili Društvo vttjaških invalidov, /a predsednika so izvolili Miloša Jakopea.tipokoje nega nrrvinarja iz Novega mesta.
EARA, 10. septembra - V prostorih l jubljanske banke so odprli razstavo fotografij elanov kočevske sekeijefoto-kino kluba Diana.
NOVO MESTO, 20. septembra V Dolenjskem muzeju so odprli pregledno razstavo de) lani umrlega akademskega slikarja patra Gabrijela Humeka. Na otvoritveni slovesnosti sta govorila dotedanji ravnatelj Dolenjskega muzeja BojanBožičindr. Ivan Sedej, ki je orisal umetnikovo življenje in delo.
Ob tej priložnosti je izšla monografija, ki sta jo izddla Dolenjski muzej in eistereijauska opatija Stična.
SEMIČ, 10. septembra V hotelu Smuk je bila otvoritev razstave del trinajstih slikarjev, ki so ustvarjati na že osmem slikarskem srečanju Semič '04, in sieer: Apollonio /.vest, Nikolaj Beer, Aeo Lebarič, Branko Korez, Janez Knez, Vojko Cašperut-Cašper, Rado Jerič, Elenrik Marehel, Sašo Pavlovič, Anton Wolf, Polde Oblak, Diana Stankovič in Ht)iQinWang.
SLOVENSKA VAS PRI MOKRICAH, 10. septembra - V Galeriji Hamer so odprli razstavo likovnih del, ki so jih Mstvariliudeleženei letošnjega mednarodnega slikarskega srečanja Hamer 1004. Razstavo je odprl likovni kritik Iztok Premrov.
NOVO MESTO — Po podatkih Republiškega zavoda za zaposlovanje, območna enota Novo mesto, se je brezposelnost septembra, tako kot julija in avgusta, v vseh občinah dolenjske regije povečala, razen v Črnomlju. Konee septembra je bilo na zavodu prijavljenih S.112 brezposelnih, od tega 44 odstotkov žensk.
OKTOBER ČRNOMELJ — I. oktobra je Glasbena šola Črnomelj praznovala 20-letnico delovanja. Šolo, ki jo je ves čas vodil Silvester Mihelčič ml., je v teh letih obiskovalo 1172 učencev.
PLETERJE, I. oktobra — Kardinal Eranjo Kuharič, zagrebški nadškof, je v pleterski kartuziji posvetil novomašnika Josipa Subotičanca iz Gole pri Koprivnici.
LJUBLJANA, 2. oktobra — Poslanci državnega zbora so sprejeli zakon o ustanovitvi občin. Na našem območju so nove občine Semič, Šentjernej, Škocjan — Bučka, Loški Potok, Osilnica in Dobrepolje. Novo mesto je dobilo status mes-tneobčine. PonovemnajbiimelaSlovenijal47občin.
LJUBLJANA, 1. oktobra — Niko Galeša, nekdanji direktor novomeške Novo-tehne, je prevzel mesto svetovalca predsednika Gospodarske zbornice Slovenije Dagmarja Šustra, in sicer za območje nekdanje Jugoslavije in za države višegraj-ske skupine.
LJUBLJANA,4.oktobra —Tu je bila predstavitev prve knjigejezikovnih del p. KRONIKA Stanislava Škrabca. Do marca naslednjega leta bodo izšle štiri knjige, ki jih ureja Rast7-S/I9t<4 prof. dr. Jože Toporišič. Na predstavitvi so bili prisotni najvišji predstavniki SAZU, nadškof dr. Alojzij Šuštar, pater Niko Žvokelj, ki je predsednik organizacijskega odbora Škrabčevih dnevov v Novi Gorici.
657 Knjigo je izdal Erančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici.
OKTOBER KOČEVJE, 5. oktobra — V prostori)) Kočevskega muzeja so odprti razstavo Šeškov (Sokolski) dom v Kočevju.
NOVO MESTO, S. oktobra — V Dolenjskem muzeju je ime) predavanje hrvaški politik in ana)itikdr.XdravkoTo)nae na temo Hrvaška in svet.Stem predavanjem so se ponovno začete prireditve pod nastovom V sredo ob osemnajstih, ki jih vsako prvo sredo v meseeu organizira Hrvaško kulturno združenje.
BRI.ZlGK, 6. oktobra V galeriji Posavskega muzeja so odprli razstavo de) akademske slikarke Martine Koritnik-Eajt. V kulturnem programu sta nastopila harmottikašVital Ahačič iti tenorist Miloš (iettorio.
KOČEVJE, 6. oktobra Člani Slovenskega konservatorskega društva so imeli v Seškovcm domu občni zbor. Poslušali so naslednja predavanja: Vzroki propa-dattjakt]lturnedediščitte]taKo!Čevskem (Mitja terene), Kulturna dediščina Kočevske endemična dediščina (Gojko Zupan), Spomeniškovarstvene akeije na kulturni dediščini (Alenka Železnik), Restavriranje lesenega stropa v podružnični cerkvi sv. Egidija v Ribjeku (Ivan Bogovčič).
KRŠKO - Od 6. do S. oktobra je bilo v tukajšnjem kulturnem domu vseslovensko zborovanje slavistov, ki ga je pripravilo Slavistično društvo Dolenjske in Posavja. Udeležilo sc ga je okrog 600 slavistov iz Slovenije in zamejstva. Začetek je bil posvečen Plctcršniku in njegovemu slovcnsko-ncmškcmu slovarju, nato so spregovorili o eseju na maturi. Naslednji dan so imeli občni zbor Slavističnega društva Slovenije. Med novoimenovane častne člane društva je bil imenovan tudi novomeški profesor Jože Sever. Slavisti so pripravili tudi dve okrogli mizi, in sicer o znova uvedeni maturi in o materinščini ter na drugi ozun tujcmprc verjanju znanja v osnovni šoli. Zadnji dat) so si udeleženci ogledali okoliške kraje in šc posebej Pišecc in Pletcršnikov rojstni kraj.
Ob tem so se zborovalci lahko udeležili večera glasbe in poezije, kjer so se predstavili krški ustvarjalci: pevka Stanka Macur, Asta Malavašič z novo pesniško zbirko za otroke Maček med zvezdami, Jožica Vogrinc s pravkar izšlo pesniško zbirko lokvanj v ledu ter Ana Rostohar in Silvo Mavsar.
NOVO MESTO, 6. oktobra Med stavbami Dolenjskega muzeja je avantgardistično krilo filmske ekipe, ki je pričelo s snemanjem dokumentarnega filma o Srečku Kosovelu, izvedlo futuristično soarejo Gnoj je zlato pod vodstvom inscc-natorja Matjaža Bergerja.
Recitatorji Janez Škof, Matjaž Tribušon, Matjaž Picalo in Valter Dragan so nastopili s pesmimi iz Kosovelove zbirke Integrali. Predstavili so se še režiser filma Damjan Kozole, scenarist Tomaž Toporišič, Matjaž Berger in Dragan Živadinov.
ZAGREB, 6. oktobra — V Moderni galeriji so odprli razstavo 1. bienale sloven ske grafike, ki se je preselila iz Novega mesta v to mesto.
NOVO MESTO, 7. oktobra - Oh 100-letnici novomeške bolnišnice je bil v Krkinem Izobraževalnem centru strokovni sestanek Združenja kirurgov Slovenije.
ČRNOMEEJ, S. oktobra — Pred petdesetimi teti, S. oktobra 1944, je bila v Sokolskem domu ustanovljena na osvobojenem ozemlju kmetijska zadruga, ki KRONtKA je bila prva ne le v Beli krajini, ampak tudi v Sloveniji.
Rast 7-S/<994
NOVO MESTO S. oktobra je Novomcščan Vanja I tirlan preplezal doslej še nepreplezano steno nepalske 6427 m visoke gore Eangshisc Ri. Vzpon, ki ga je 6.SS dosegel v alpskem slogu, je letos največji slovenski uspeh v Himalaii.
OKTOBER NOVO MESTO )(). in ) !. oktobra sta bila v Domu kulture gledališki pred stavi Bregarca in ljudska oblast ali krompir režiserja Andreja Stojana. V glavnih vlogah sta nastopila Jerca Mrzel in Iztok Valič.
DOLINA PRI TRSTU, 12. oktobra — To pobrateno slovensko občino v Italiji je obiskala delegacija iz kočevske občine.
TRSKA GORA, 12. oktobra - V Krkinem hramu sta pripravila novomeška občinska skupščina in Tiskarna Novo mesto Dolenjska založba srečanje s častnim občanom občine Novo mesto, S)]-letnim prot. Jankom Jarcem. Ob tej priložnosti so predstavili Jarčev zbornik, ki ga je lani izdala Tiskarna Novo mesto Dolenjska založba. Med drugimi so se srečanja udeležili: prot. dr. l erdo Gestrin, dr. Vasilij Melik, dr. Emiliian Gevc, dr. Anica Gcvc, prof. dr. Jože Mlinarič, prof. Jože Dular, mag. Stane Granda ter predstavniki organi/a torjev srečanja, župan I ranci Koncilija, brane Zaman in urednik Dolenjske založbe Eranci Sati.
pesnn n i kuhurncui večeru v Domu kulture; toto: Milan Markelj
NOVO MESTO, 13. oktobra - V kletnih prostorih Doma kulture sta nova lastnika gostinskega lokala Slavko in Tatjana Brtmskole ob pomoči Rudija Škofa pripravila kulturni večer, na katerem so se predstavili: harmonikar Vitp Ahačič, tenorist Miloš Genorio, pesnik Smiljan Trobiš in slikar Igor Obradino-vič.
OTOČEG, 13. oktobra - Galerija Otočec je pripravila v gotski cerkvi kartuzije Pleterje večer z dramskim igralcem Jurijem Součkom pod naslovom Pogled v igralčevo delavnico.
14. oktobra pa sta nastopila pesnik Dane Zajc in dramski igralec Janez Škof pod naslovom Le kam naj grem?
KOČEVJE, 14. oktobra — Občinska skupščina Kočevje je pripravila v Šeško-vetn domu območno srečanje mladih literatov Dolenjske iti Posavja.
KRMELJ, 14. oktobra — Gledališče Toneta Čufarja z Jesenic je gostovalo z veseloigro Juntez. Prireditev sta ob tukajšnjem krajevnem prazniku pripravili krmeljska krajevna skupnost in Zveza kulturnih organizacij Sevnica.
METLIKA — Od 14. do IS. oktobra je bila v Belokranjskem muzeju 7. sloven-KRONIKA ska sadjarska razstava, ki so jo skupaj s Sadjarskim društvom Slovenije in Kme-Rast 7 S/IW4 tijsko svetovalno službo Slovenije pripravili člani Sadjarskega društva Bele krajine. Razstavo je odprt minister za kmetijstvo in gozdarstvo dr. Jože Osterc. Ob tej priložnosti je društvo metliških čebelarjev praznovalo 60-letnico orga-659 niziranega dela.
OKTOBRU BOŠTANJ,LS. oktobra -V Posavskem muzeju sonastopili na tradicionalnem srečanju štirih pobratenih /borov pevei in pevke iz Proseka — Kontoveia pri Trstu, Železne Kapte na Koroškem, Stražišča pri Kranju in Brežic.
ŠMARJEŠKE TOPLICE, IS. oktobra - V tukajšnjem zdravilišču so odprli prodajno razstavo del slikarja Tuga Lebiča iz Novega mesta.
DOBRNIČ, 16. oktobra Tuje bilo tradicionalno srečanje v spomin na L kongres Slovenske protifašistične ženske zveze, ki ga je pripravil Odbor za zaznamovanje I. kongresa Sl'/'/ pri /druženju zveze boreev in udeleženeev NOV Slovenije.
MEHIKA, 16. oktobra — Ob )25-letnici metliškega gasilskega društva ter hkrati organiziranega gasilstva na Slovenskem nasploh, ob 2S-letnici Sloven skega gasilskega muzeja v Metliki in ob mesecu varstva pred požari sta metliška občinska gasilska zveza in občinski štab za eivilno zaščito pripravila vajo Okto ber94.
NOVO MHSTO — Od 16. do 22. oktobra je potekala I S. Krkina slikarska kolonija, ki so se je udeležili Džordže Petrovič iz Karlovea, Ismar Muje/.inovič, begunee iz Sarajeva, Rado Jerič iz Maribora, doma/. Perko in Rojan Klančar iz Cerknice, Hui rpiin Wang iz Ljubljane ter Jožica Medle in Šentjerneja.
NOVO MLSTO, 19. oktobra — V Domu kulture je nastopil pihalni kvintet Slo-
vvind.Tojc bil prvi od štirih koncertov iz cikla Komorni ansambli Slovenske filharmonije, ki ga je organiziral Dom kulture v sodelovanju s Slovensko filharmonijo in ob pomoči Ministrstva za kulturo.
NOVO MLSTO, 20. oktobra - Tu se je pričel tridnevni seminar za učitelje dvojezičnih šol na Koroškem, ki ga je pripravilo Ministrstvo za šolstvo in šport in Organizacijske enote Zavoda Republike Slovenije za šolstvo in šport Novo
mesto. Učitelji so hospitirali na osnovnih in srednjih šolah, prishihnili predava-njem o jeziku ter se udeležili ekskurzije v Belo krajino.
OTOČEC, 20. oktobra V Galeriji Otočec so odprli razstavo del slikarja Toneta Wolfa, po rodu Hrastničana, ki živi in dela v Logu pri Brezovici pri Ljubljani.
ARTIČE, 21. oktobra — Kulturno društvo Oton Zupančič iz Artič in /veza kul turnih organizacij Brežice sta gostila folklorno skupino Klimka Bach)cdy iz Zakopan (Poljska) in jim s tem povrnili gostoljubje, ki so jim ga le ti izkazali v letošnjem juniju, ko so Artičani gostovali pri njih. Poljski gostje so nastopih v Čatcških Toplicah in v Artičah.
CERKLJE OB KRKI, 21. oktobra - V galeriji tukajšnje vojašnice so odprli razstavo slik akademskega slikarja Radmirja 1'tišlja. Avtorja je predstavil publicist Drago Medved, v kulturnem programu pa je nastopi) sevniški mešani pevski zbor L isca.
NOVO MESTO, 21. oktobra — V Domu kulture so odprli razstavo, na kateri so se predstavili mladi dolenjski likovniki, ki so delovali na 6. likovni delavnici mladih 1991/94. Organizirala jo je /veza kulturnih organizacij občine Novo mesto.
Pričela pa se je že 7. likovna delavnica mladih, ki bo trajala do maja prihod-KRONIKA njega teta. Posamezne programe bodo vodili slikarji Jože Kumer, Branka Mar Rast 7 8/iW4 četa, Svetlana Jakimovska Rodič, Janko Orač, Niko Golob in Suzana Bricelj.
ČRNOMELJ - 22. oktobra 1944 je bilo v Črnomlju ustanovljeno Društvo 660 novinarjev Slovenije, ki se je takrat imenovalo Slovensko časnikarsko društvo.
OKTOBER Ob petdesetletnici je delegacija društva s predsednikom Marjanom Sedmakom položita vence na.spominsko ploščo na črnomaljskem gradu.
LIZBONA, 22. oktobra — Tu so podelili deset pri/nanj /lata zvezda /a sodelovanje, eno izmed njih je bilo podeljeno mestu Kočevje. Prcv/ela sta ga predsednik občinske skupščine dr. Mihael Petrovič in član predsedstva Stane Pogorelec iz rok Davida P. Williasona, generalnega sekretarja Evropske komisije, /a to priznanje je kandidiralo 16 evropskih mest, ki so sodelovala na športno--zahavnih igrah evropskih mest v minuli sezoni.
NOVO MESTO, 22. oktobra — V gostišču Na Bregu sta postavili na ogled svoje akvarele in pastele Jelka Kupec in Jožica Škot. Slikarki it) njuna dela je predstavil prof. dr. Mirko Juteršek iz Ljubljane. Na kulturnem večeru, ki ga je povezoval Rudi Škof, so nastopili basist Ladko Korošec, pevka Ksenija /Železnik, pesnik Miro Gutman jn violinistka Vanja Švajger.
NOVO MLSTO, 22. oktobra - Na pokopališču v Ločni so pokopali ppsmrtne ostanke ljudi, ki so jih med drugo svetovno vojno pobili in zmetali v jamo blizu vasi Mihovec pri Padežu. Naslednji dan, v nedeljo, je bila v kapiteljski cerkvi žalna maša.
NOVO MLSTO, 24. oktobra — Dolenjsko metropolo je obiskal veleposlanik Južnoafriške republike.
NOVO MESTO, 2.S. oktobra — V Domu kulture so nastopiti moški pevski zbor Revoz pod vodstvom Cvetke Hribar, moški zbor Otočec pod vodstvom Jožeta Torija in mešani pevski zbor Pomlad z. dirigentko Jožico Prus. Ti trije dolenjski pevski zbori so sc na letošnji občinski reviji med štiritiajstimittnstopajočimi naj bolje odrezali.
I RLBNJE, 27. oktobra — V Knjižnici Pavla Golic je bila predstavitev knjige Učbenik stabilnega življenja Tomaža ) lajšmana in Primoža Skobcrncta.
NOVO MESTO, 28. oktobra — V Dolenjskem muzeju so odprli pregledno razstavo grafik likovnega ustvarjalca Branka Suhyja, ki sta jo odprla in predstavila direktor Mednarodne galerije iz Zagreba Igor Zidič in direktor Albertine z. Dunaja, prof. dr. Konrad Obcrhuber.
Posnetek /.otvoritve razstave grafik Branka Suhyja; foto: Milan Markelj
KRONIKA Rast 7-8/)T)4
DkfdHPR
NOVHMHHH
KRDNfKA Rast 7 S/]994
NOVO MFISIO, 2S. oktobra - V avti poslovne stavbe Tovarne zdravil Krka so odprli razstavo modnih eksperimentov absolventk Katedre /a oblikovanje tekstilij in oblačil na Faktdteti /a naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani (Suzana Ulčnik, Sonja Plut in Alenka Florjančič).
O f OGFG, 2S. oktobra — Galerija Otočee je pripravila v tukajšnji eerkvi orgelski koneert prof. lilipa Križnika.
RlbNRiA, 2S. oktobra — V Miklovi hiši so odprli razstavo o jezikoslovni p. Stanislavu Skraheu, ki se je tu rodil preti I SO leti, in o njegovem delti. Razstavo so prenesli iz samostana Kostanjevica pri Novi Gorici. Ob tej priložnosti so predstavili I. m 2. zvezek Jezikoslovnih del p. Stanislava Skrabea.
Najprej je govoril predsednik odbora za proslavljanje I SO letnice rojstva tega jezikoslovca p. Stanislav Žvokelj. Nato je podrobneje predstavil Skrabčevo delo prof. dr. Jože Toporišič.
NOVOMPiSTO, 29. oktobra Pionirska knjižnica, ki deluje v okviru Knjiž niče Mirana Jarca, praznuje IH-letnico svojega obstoja. Na slovesnosti, ki je potekala tudi v znamenju še ostalih praznikov, dneva varčevalcev, dneva refor matijem mednarodnega leta družine, jcbilgost pesnik Tone Pavček,opoincmi družine je govorila Marija Gabrijelčič,)) Pionirski knjižnici pa vodja Slavka Kri statt.
I,JURIJANA, 2). oktobra " Na povabilo slovenske vlade in predsednika države je prišel na sedemdnevni obisk v Slovenijo astronavt dr. Ronald Sega, čigar tleti iti babica sta bila iz Foškega Potoka. / njim g' pripotovala tudi žena bonnicDumhar, prav tako astronavtka.
KRŠKO Knjigarna in papirttica Opus je pripravila literarni večer, na katerem so se predstavili pesniki in pisatelji, ki so svoja dela izdati pri založbi Mondena iz Grosuplja, iti sicer: Goran Gluvič, Andrej Lutman, Milojka Žižmond Kofol, Ivo Frbežar in Željko Kozinc.
KARLOVF,G Ob kotleti meseca so se predstavniki Knjižnice Mirana [aren iz Novega mesta udeležili dneva slovenske knjige, ki so ga pripravili v Mestni knjižnici Ivana Gorana Kovačiča v Karlovcu. Ob tej priložnosti so tej knjižnici podarili sto slovenskih knjig, ki sta jih potlarili Državna založba Sltivcuijc in Knjižnica Maksa Samse iz Ilirske bistrite.
NOVOMFSTO Dolenjska založba je izalala naslednje knjige: v zbirki Siga pesniško zbirko Jožice Vogrinc Lokvanj v ledu, v zbirki Gorjanski škrat otroške pestili z naslovom Maček med zvezdami avtorice Astc Malavašič (ilustratorka je Darja Malarič), v zbirki Na krilih domišljije tleh) Franeta Tomšiča Potop in v zbirki Utva pesmi Ivice jembriha,/Semlja smo zemlja sme (ilustrator Lucijan Reščič)-
NOVO MF,STO, 2. novembra - Hrvaško kulttiruo združenje je v okviru svojih prireditev V sredo ob osemnajstih povabilo hrvaškega veleposlanika v Sloveniji mag. Miljenka Žagarja, ki je predaval o vzrokih in posledicah velikosrbske agresije.
NOVO MF.STO Konec maja se je iztekel občinski petletni samoprispevek. O njegovem izvajanju so razpravljali na občinskem izvršnem svetu in na seji občin ske skupščine. Skupaj sc je v petih letih zbralo zn več kot 10,7 milijona mark. Po referendumskem programu je bilo 6.S odstotkov zbranih sredstev namenjenih za gradnjo porodnišnice in ORL oddelka ter za sanacijo novomeške bolnišnice (7milijonov mark),11odstotkov pa za dograditev osnovne šole bršljin,za zgra ditev osnovne šole v Žužemberku ter zn gradnjo prve faze nove šole na Diski (1,7 milijona mark).
NOVEMBER
KRONIKA
H;tst7H/l9'?4
IJUBIJANA V Galeriji KUD Hraneč Prešeren je imel razstavo oljnih slik Robi Gabrič, šttidettt gradbene fakttltete, doma z. Rake. l a razstava, ki jo je ttaslovil (iolottr de lttxe, je njegova prva predstavitev.
NOVO MHSI O, 3. novembra — V prostorih lokala Pri slotm so odprli razstavo del likovnega ustvarjalca Tomaža Pavlina, ki se je tako prvič predstavi) javnosti. Razstavo je naslovil Nazaj v pozabljeni svet. ŽS-letni Novomeščan je študent V I V$ v Ljubljani.
OTOČEC, 4. novembra — V Galeriji Otočec so postavili na ogled razstavo portretnih in političnih karikatur znanega karikaturista Boruta Pečarja.
ČRNOMELJ, 7. novembra - Osnovni šoli v Podzemlju in Starem trgu sta skupaj z Glasbeno mladino Bele krajine organizirali mladinski koncert duetov kontrabasov (Silvester Mihelčič najmlajši iz Črnomlja in Ivan Jakob iz Grosuplje K-')-
LJUBLJANA — Od 7. do 12. novembra je potekal v Ljubljani I. slovenski festival znanosti, ki ga je organzirala Slovenska znanstvena fundacija. Na ujem sta sodelovala tudi mag. Ana Blažič in dr. Marjan Blažič iz Društva pedagoških delavcev Dolenjske — Klub za nadarjene učence Novo mesto s prispevkom Didaktični modeli dela z nadarjenimi. Danilo Breščak z Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine je pripravil prispevek Nove arheološke raziskave na Dolenjskem. Novomeška občinska skupščina pa jc pripravila razstavoomla-dinski raziskovalni dejavnosti na Dolenjskem.
Mag. Svetozar Polič z Inštituta Jožefa Stefana je predstavil prispevek z naslovom Ekološka sanacija onesnaževanja s PCB območja reke Krupe.
L OKVE PRI ČRNOMLJU, 7. novembra — Pred petdesetimi leti se je v tem kraju smrtno ponesrečil hrane Rozman-Stane, komandant Glavnega štaba NOV Slovenije. V spomin na ta dogodek je Občinsko združenje borcev NOV Črnomelj priredilo žalno slovesnost.
NOVO MESTO, S. novEmbra — Ob 150 letnici rojstva jezikoslovca p. Stani slava Skrabca, ki je poučeval tudi na novomeški gimnaziji, so v dvorani frančiškanskega samostana predstavili ponatis Skrabčcvcga jezikoslovnega opusa in odprli razstavo o p. Skrabcu.
O njegovem življenju in delu je govori) prot. dr. Jože Toporišič. (Loto: Milan Markelj)

NOV) MB) K NOVO MHSTO 7. in S. novembra je v Domu kuiture gostovalo zagrebško gterlališče t eater v gosteh s komedijo Neila Simona Ujetnik Druge avenije, ki jo je režiral Relja Bašič.
NOVO MHSTO V prostorih Ageneije za plačilni promet so odprli prodajno razstavo det ukrajinske slikarke t.jube/.agnitko-Delimar, ki je končata lenin grajsko akademijo umetnosti.
I JUBI.JANA, S. novembra V(ialeriii(iozdarskegainštitutaSlovenijesood-prti razstavo pod naslovom Slike iz narave avtorja Janeza Konečttika, inž. gozdarstva iz Kočevja.
NOVO MHSTO, 9. novembra - V Krkinem izobraževalnetn eetitrti je prof. dr. Miloš Rihar predaval o pleterski karttrzijanski lekarni in njihovih bolničarjih.
KRfsKO, Id. novembra V Valvasorjevi kniižniei je bila predstavitev pesniške zbirke Hokvattj v ledti jožiee Vogrine, ki sta jo organizirali omenjettaknjižniea it) Dolenjska založila, ki je tudi izdala zbirko. Avtorieo in njene pesmi sta pred stavila ttredttik Dolenjske založhet rattei Sati in pesniea Neža Maurer. 1'redsta vitev sta popestrili Jasmina t.evičar na eitrab in Stanka Maettr, ki je uglasbita nekaj pesmi iz te zbirke.
NOVO MHSTO, )d. novembra V jedilniei Splošne bolttišttiee je razstavljala slike in panjske končnice Marija Oberstar, višja medieinska sestra v novome škent zdravstvenem domu. Nastopila je tudi vokalno-instrumentalna skupina Copaeabana.(Hoto: Milan Markelj)
OMRIHOHHIM Od Id. do I T novembra so v tem nemškem mestu razstavljali likovtutnuetniki iz Posavja: Vlado (Ttlilmk, Andrej Čebular,Statie Habjan čič, Igor (irmšek, Slaviva Jesenko, Hrane l es, Jože Marinč, (ivetka Miloš, Teo pobi Petan, Pavel Predanič, Rudi Stopar, Vladka Stoviček in Vesna /.akonjšek.
HJUBHJANA, )l. novembra — V Klubu Cankarjevega doma je imela koneert tamhuraška skupina Prifar.ški muzikanti iz Harc v KS Kostel.
NOVO MHSTO, ) ). novembra — V avti poslovne stavbe Tovarne zdravi) Krka so odprli razstavo del mladega zamejskega umetnika Davida Haganela, sina zna nega tržaškega slikarja. O avtorju in njegovem delu je govoril njegov prijatelj KRONtKA Pavle Gregorc, za prijetno vzdušje pa je poskrbel mojster na elektronski harmo Kast7-H/)t)t4 niki Silvester Mihelčič.
SHVNIGA, I I. novembra — Sevniški akademski slikar Alojz Konve je v sevni-škem gradu odprl svoj atelje. Ob tej priložnosti je pripravil razstavo.
NOVIMI',IR
KRONIKA Rast 7 - S/1994
66.S
ČATEŽ, I.L novembra l etošnjega, /e osmega po vrsti, tnno/ienega pohoda po Levstikovi poti od l.itijcdo Čateža seje udeležilo okrog pet tisoč pohodni-kov. Med njimi so biti tttdi predsednik države Milan Kttčatt, kmetijski minister dr. Jože Osterc in predsedttik Tttristične zveze Slovenije Marjan Rožič.
NOVO MESTO, I S. novembra — V Domu kulture je imel koncert Godalni kvartet Slovenske filharmonije. To jehildrugi koncert iz ciklnKomnrninnsnnt-bli Slovenske lilliarmottije.
NOVO MESTO Dolenjska založba je izdala v zbirki IJtva pesniško zbirko hrvaškega pesnika Ivice Jembriha pod naslovom /etnija smo zemlja sme. I'esmi so v kajkavščini in slovenščini. Kupno p- ilustriral Lticijan Reščič.
SEVNICA Na osnovni šoli Sava Kladnika so ob mednarodnem kulturnem dnevu odprli mednarodno otroško likovno razstavo. Na likovni delavnici so poleg tukajšnjih učencev sodelovati še vrstniki iz Avstrije in z Madžarske.
ČRNOMELJ, 16. novembra - V Kulturnem domu je nastopil Godalni kvartet Slovcnskcfilh.trmonijc. To je bil prvi od štirih koncertov, kipi) ho v letošnji sezoni priredita v Črnomlju Slovenska filharmonija skupaizClnsbcno mladino Rele krajinepri Glasbeni šoli Črnomelj.
NOVO MESTO 16. novembra je bila 90-letnica rojstva akademika prof. Marjana Mušiča, /mani arhitekt se je pred tolikimi leti rodi! v Novem mestu, ki ga je za njegove velike zasluge proglasilo za častnega občana.
NOVO MESTO, 16. novembra V avli Zavarovalnice 1 ilia so odprli razstavo slik, keramike in porcelana štirih ruskih akademskih slikarjev. 1'rrdstavili so se: NikolajMašukov, Marija Bcrsaj ter Sergej ut Ljubova ll.inonin. V kulturnem programu sta nastopila Irina in Aleksander Guščin, razstavo pa je odprl ruski konzul Valerij B. Tihonov.
ŠMARJEŠKE TOPLICE, 16. novembra V Zdravilišču st) odprli prodajno raz stavo del slikarjev Ljuba Skupka it) Jureta Jurečiča iz Novega mesta.
OTOČEC, 17. novembra — V Galeriji Otočec st) razstavili na ogled tlela akademskega slikarja Jožeta Marinča iz Kostanjevice.
RIBNICA Domačin Erance Lovšin je izdal knjigo Moč življenja. V njej se bivši poslanec v republiški skupščini zavzema za brezstrankarsko demokracijo, ki naj bi se nadaljevala v brezparhunentarni sistem.
SEVNICA, 17. tmvembra Napt)budt)svt)bt)thtcga umetnika 1'ctraVcttcta st) na podstrešju nove blagovnice Mercator odprli stalno prodajno galerijo pred vsem domačih likovnih umetnikov. Venetu je pri postavitvi del trinajstih avtor jev pomagal Zdravko Balog. Kulturni program st) izvedli učenci sevniške glas hene šole it) sevniški umetnik Rudi Stopar.
BREŽICE, IS. novembra - Tu st) proslavili 90-letnico ustanovitve brežiškega Sokola s telovadno akademijo in otvoritvijo razstave v Posavskem muzeju, katere avtor je bil Marjan Gregorič. Med gosti je bil tudi legendarni telovadec Leon Štukelj.
ČRNOMELJ, IS. novembra — Črnomelj in Semič je obiska! Pierre Borgoltz, v. d. ambasadorja Evropske skupnosti v Sloveniji.
METLIKA, IS. novembra - Belokranjsko muzejsko društvo je pripravilo v sejni sobi občinske skupščine predstavitev nt)vc publikacije z naslovom Etnolo-
NOVEMBER ška topografija občine Metlika avtoriec Marjete Balkovec-Debevec. I'ri predstavitvi sta sodelovala prof. dr. Slavko Kremenšek in mag. Andrej Dular.
NOVO MESTO, IS. novembra V restavraciji Breg je bil prvi izmed kutturno--izobraževalnih, večerov, ki jih načrtujejo v tej sezoni. Posvečen je bil spoznavanju domačih vin in vinske kulture. Vodja predstavitve je bil Niko Veselič. Xa popestritev je nastopil otroški pevski zborček Zarja pod vodstvom Irene Rešeta.
OTOČEC, IS. novembra — V otoški cerkvi je pela operne arije prvakinja ljubljanske Opere Milena Morača.
ŠMIHEL 19. novembra je tukajšnje Gasilsko društvo praznovalo 65-letnico svojega delovanja.
NOVO MESTO — 21. in 22. novembra je v Domu kulture gostovalo Mestno gledališče ljubljansko s tragikomedijo Evalda Elisarja Stric iz Amerike.
KRŠKO, 21. novembra Valvasorjeva knjižnica in Dolenjska založba iz Novega mesta sta pripravili predstavitev nove zbirke otroških pesmi. Maček med zvezd uni avtorice Aste Malavašič.
NOVO MESTO, 21. novembra Skupina enajstih mlajših literatov iz novome ške občine je v samozaložbi izdala knjigo bi P. Veritas. Uredila jo je pesnica Marjanca Kočevar, oblikoval Blaž. Simič, grahka na naslovnici je delo [ožeta Kotarja. Izid knjige je finančno omogočila novomeška LDS.
X izbranimi pesmimi se predstavljajo: Blaž Simič, Matevž Maznik, Klavdija Kotar, Samo Draž.umcrič, Andreja Maznik, Vesna Bučar, Smiljan Trobiš, Jože Saje, Patricia Gerbec, Janez Pungartnik in Barbara Barbič.
Predstavitev knjige, na kateri so nastopili avtorji pesmi, je bila v Dolenjski galeriji 25. novembra. Večer so popestrile plesalke skupine Terpsibora ter glas henika Branko Rožman in Petra Gačnik.
LJUBLJANA, 24. novembra Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan je odlikoval predsednika uprave Revoza Bernarda Coursata s častnim znakom svobode Republike Slovenije zn njegove dolgoletne zasluge pri utrjevanju in pospeševanju gospodarskega sodelovanja Slovenije z Republiko Erancijo ter za delo v dobro Slovenije, še posebej ob njenem osamosvajanju.
ČRNOMELJ, 25. novembra Ljudska univerza Črnomelj, ki debije kot enota zavoda za izobraževanje in kulturo Črnomelj, je s koncertom New swing nuni teta obeležila 15-letnico svojega dela.
METLIKA, 2.5. novembra V Ganglovem razstavišču so odprli razstavo del Sandija Leskovca, kiparja z. Mirne.
SEVNIČA, 26. novembra — V dvorani Gasilskega doma je bila revija oktetov Posavje 94, na kateri st) nastopili moški zbor Prosvetnega društva Vinko Polja nec iz Škocjana na avstrijskem Koroškem, skupina Corona iz Boštanja, moški zbor Svoboda Krmelj, oktet Orlica iz 1'išec, ženski oktet Brestanica in oktet Jurij Dalmatin iz. Sevnice.
KRONIKA STIČNA, 26. novembra V Kulturnem domu sta Občinska turistična zveza in Rast 7 S/1964 predsedstvo Skupščine občine Grosuplje pripravila predstavitev knjige arheologa dr. Staneta Gabrovca Stična I. Avtorja in njegovo delo sta predstavila kustos Narodnega muzeja Drago Svoljšek in dr. Jože Kastelic, arheolog in prvi raziskovalec Vira pri Stični.
NOVLMHLK NOVO MKSTO, 27. novembra — V knjižnici frančiškanskega satnostana so odprti razstavo del kiparke Lize Obcrcigner-Hribar, ki jo je pripravil p. belicijan Pevce. Kiparka iz Ljubljane kljub HO letom šc ustvarja.
SI.NT]LRNLJ, 10. novembra V tukajšnji osnovni šoli so odprli tradicionalui Miklavžev knjižni sejem, ki sta ga že 14. leto zapored pripravili Mladinska knjiga iz Novega mesta in šentjernejska osnovna šola.
2. decembra je bil gost sejma pesnik Tone Pavček.
).unvH()tlKA:Slikar/imizo,bron, 22,Sxl7x! Scm, Otuo

!<ast7
SODELAVCI TE ŠTEVILKE
Karet BAČER, prof. slovenskega jezika, v pokoju, Novo mesto
Marjan BREZOVAR, dramaturg, v pokoju, t [utirana
Eranea BU I EOLO, mag. primerjatne književnosti, luštittit /a stov. lite-
ratnro in titerarne vede ZR(^ SAZU, Lpibliana
Marta EILEI, knjižničarka, upokojena, Lolmin
Mihaet (GLAVAN, )irot., vodja Rokopisne /.Birke v Narodni in univerzitetni knjižniei Ejnbtjana, Stična
1 one COŠNIK, novinar-urednik in publicist, u)iokojen, Novo mesto Jožko HUDE, učiteij, Ljudska šota Pliberk, Nanča vas pri Pliberku na avstrijskem Koroškem
Andrej HUDOKEtN, dipl. biolog, samostojni konservator, Zavod /a varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto, Dolenjske toplice Mira IVANOVIČ, dipl. biologinja, samostojna konservatorka, Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto, Novo mesto Citica JAKOPIN, prevajalka in pisateljiea, upokojena, samostojna kulturna delavka, Ljubljana
Primož KAUČIČ, absolvent gozdarstva, Vrlmika Taras KERMAUNER, svobodni umetnik, v pokoju, Sežana Edvard KOCBEK (1904—I4SI), pesnik, pripovednik, prevajalec, politik, živel v Ejubtjani
Janez KOLENC, prof. slovenskega jezika, upokojen, pestiik, Novo mesto
Jurij KOVIČ, dipt. inž., mag. matematike, samostojni kulturni detavee, Ljubljana
Mitan MARKELJ, novinar—urednik. Dolenjski list Novo mesto, Novo mesto
Joža MIKLIČ, dipl. ekonomistka, direktorica Agencije za plačilni promet Novo mesto, Novo mesto Stane PEVEC, samostojni podjetnik, Ljubljana
Andreja PLENIČAR, dipl. sociolog, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, Novo mesto
Rudi STOPAR, pesnik, likovni umetnik, Sevnica
Franci ŠAH, prof. sociologije, vodja Dolenjske založbe pri Tiskarni
Novo mesto, Vavta vas
Jože ŠKUFCA, prof. slovenskega jezika, predstojnik Zavoda Republike Slovenije za šolstvo in šport — enota Novo mesto, Novo mesto Peter ŠTEFANČIČ, lektor in tajnik v Dolenjski založbi pri Tiskarni Novo mesto, Novo mesto
Ida TOMŠE, umetnostna zgodovinarka, kustosinja v Calerji Božidarja H/IW4 J-ikca v Kostanjevici na Krki
Marijan ZADNIKAR, dr. znanosti, umetnostni zgodovinar — konservator, v pokoju, Ljubljana
Ivan ZORAN, novinar — urednik, upokojen, pesnik, Novo mesto 66H Jaka ŽELEZNIKAR, študent Filozofske fakultete, Ljubljana
LETNO KAZALO
Letnik V, teto 1994, št. 1(21)-S(30)
A/VSEBtNSKO KAZALO
UVODNtK)
SKUPOAJože:(Ne)usodnazapozne!ost ..........................................1 — 4
Posvojitev je potrebna, ta Rast............................ )6l-!64
t^ričevanja iz pretektosu in o sedanjosti..................H!-H2
Sktepnaštevitka petega tetnika.............................479 —4S0
LITERATURA
Poezija
Rast7 M/)994
BAKSA-SRNKt. Antonija: Veter.................................................7
!)ektica..........................................................7
Privesek tvojega izročita.........................................7
Vmes..............................................................7
(aktamen in breze.................................................7
Čezrubikon........................................................7
tzgnba............................................................7
Obraz ............................................................7
Beseda .......................................................... S
Pesmica...........................................................M
(JRROORČtČ Avgust: Mesto mojih	noči..................................... t(iM
Pot v najin svet............................................... !69
Stovo.......................................................... t69
GRH(R)RČ!Č!van!.iterarnivečerv
okrogti dvorani..................................................HM
Kupovanje pesniške zbirke....................................... HM
Piknik ohpresihajočeni	jezer"...................................1)9
Raševinasto podstrešje..........................................1)9
Odsotnost....................................................... H9
JKV$EVARt-ranci:Nedavase.....................................................M
Živtjenje tu poezija..............................................M
Spod pajčevine....................................................M
Rekviem za Hčikoitiz!atomamo()2.).................................M
!*otepanjes!*o!ono................................................9
Batadina..........................................................9
JURJPVČ!ČBoštjati:Kadarkotiseozretn........................................122
Ko stopim.......................................................322
Odpravtjamsenapot...............................................122
!*t)tn!ad.......................................................122
( emdi zaostajam................................................122
KAStTt.tCHeda: Čas beži.....................................................)2
KASTLUL Janja: Vogtedatu.................................................. t7t
Kruto.......................................................... i7i
KAUČtČ Primož: Zdaj vem ...................................................4MM
KOOBBKHdvard:t)o!enjska....................................................4M1
Kaj smo iskatt..................................................4M1
KOČPVAR Marjanca:...nasršena v	btesk in ogenj............................. t70
...vsakdan ob svitu .......................................... t7()
...vostremohtizutatvice........................................ !70
...nočsepotihemruši	........................................ )70
KOtTNC Janez: Jožetu !)u!arju za MO. rojstni dati .........................4M4
KOTNtKA!eš:Mesečinka.......................................................121
Žametna črnina .................................................121
Requitn.........................................................121
KOVtČJurij:Vžigatice.......................................................4M6
Skrij svoj obraz. ..............................................4M6
Pajčotan .......................................................4M7
Kast 7 H/!^4
PLVH(! Stane: Nevidne roke...........
Obietniea mature...........
(iašpereek ................
Moje mesto.................
Temenica...................
Vedtiokorakajoisti.........
Vtttegii...................
Naprej sam.................
Nasvet iz groba ...........
!'!! KO Marija: Jutro................
i)!an......................
ROBiČRttdi: Bosanska baiada..........
Piač.......................
Strah......................
SLVLJAK)oy.e:Ba!ada..................
Si sam...............................
Skiea ...............................
Sam..................................
STOPAR Rt)di:!'o!etje!SH)4...........
SAJNOV!(! Rajko: Mt, cigani, smo .. .
Samomative.................
Že!ja......................
Dan........................
Čergarko...................
imeti skrivaj izgovarjam...
$A!.i Severin: !*re!udij.............
Stvarnostinsen ............
Čeboš......................
SitnonOregoreie..........
! ROB!$Smi!jan:(dedam ta čudoviti svet
Pretepi večer............
(iezocean ............*.
VOiOi.LN Sonja: $e so topii večeri. .
Pride čas................
Prekodoigih zamrznjenih
VOVK!*eter:Je!enovstudenee.........
Rožnistttdenee...........
VUKiA Drago: Vmeni je..............
ZOKANivati:!'esnikvkuhitiji........
Prevodi
BAUDH.A!RL(!har!es:Nekimitnoidoči
Smrtzaijubijetieev.......
OHLN!LRAndre:)atnb.................
Miadajetnica.............
MAOHAi)() Antonio: Poietnanoč..
Jesenskojutro............
Napevi...................
Včasu....................
Proza
!66 !66 )66 ..	)67
..	)67
.. 4X4 .. 4XS .. 4X4 .. 4X6 ...)2 ...)2 ..	)6X
..	)6X
..	)6X
... )0 ... X) ... )() ...X) .. 4HH .. 420 .. 420 .. 420 .. 420 .. 420 .. 42) .. 4)7 .. 4)7 .. 4)7 444-446 .... 7 .... V .... 4 .. 422 .. 422 .. 422
)72
)7)
)74
)74
4X4
4X4
424
424
424
424
GAČNIK-(;OM);A(';).iJiia: Nastop............................................)4
Medmrtveei....................................................)4—)4
JAKOPtNGitiea: Vinko............................................... 44) 444
K))'ČN)K),ue:Matitrainkvarta(H.)..................................... )X)-)X4
KO).PNG Janeit: V tej trgovini prodajamo
samotmietnikttm.............................................. 17-24
KRAKAR t.oj/e: Pogrebniki iti snubei............................... )74—)8)
MARKF).)Mi)an:)/.evekatiee .......................................... 444-446
]').))) Katja: Moje školjke ptte/ije......................................S28
SMOLF bariea: Prešernova 4)..............................................)4—)7
STFiR(iARSFK Sonja: Sesedanje........................................ 424-44)
SA).l) ratiei: Spet jobo vprašal.......................................S26-427
ŽFt.FZNIKAR Jaka: Vstop.............................................. 447-448
HORN(ČKKMiros!av:Hva!nica kosovi pesmi................................ 24 25
!!va!nieamiru...............................................25-28
KULTURA
!1AČP*R Kare!: Kako je teta !906 Ribnica
počastita pesnika Simona Gregorčiča .....................175 — 177
BOŽ!Č Bojan: l.biena!es!ovenske grafike............................ 205 — 206
tlRKZOVAR Marjan: Besedaopestuškem svetu
Jane/a Menarta .......................................... 564 —56S
BUllOLO Kranca: Jože Ambrožič —Josip Jurčič
ameriških S!ovencev........................................ 547-55!
(!KHOV!N !nčka: Kako sem spoz!ta!a Kosove!a
(Zapisob90 !etnici rojstva)..............................178 — 181
!APURSi!vo:Srečavanjestržaškims)ovettski!n
pisate!jem Borisom Pahorjem ................................1! 44
! !!.! ! Marta: Oh !50-!etnici rojstva Sitnona (Gregorčiča............518-546
(Gt.AVANMihae!: Renesansa stiskih romanskih
rokopisov v !etu!994.....................................50M-5!2
(GO$N!K Ione: Oh visokem jnhi!e)uSp!oštieho!nišniee
v Novem mestu ...........................................52! 517
JAKOPK(GMi!oš: Sprehod po dotenjskih arhivih....................... [99-204
)AKO!'!N! rane:Kopitar,P!eterŠ!uk,$krahee, Breznik
štiri ohtetniee..........................................158-167
KAVČ!ČV)aditnir: Minevanje,od!omek.................................56!—561
KKRMAUNKR Taras: Post seriptum..................................... 551-56!
KMH('T. Matjaž: O osnovah Jurčičevega časnikarstva.................168-174
MAt!JKV!ČJožef: Quo vadiš, Bienate.................................184-190
NOVAK	! ranee:P!eterŠ!iikovs)ovar.....................................45-51
!'0!)(G0RN!K Judita: Nagrotmik Jane/a Pav!išiča na
semiškempokopatišču...........................................54-56
ŠKRAB! Zorka: Oh stoti oh!etnieido!enjske proge....................149-157
S!1 KOV! (! !)agmar: Uvoda k avtobiografskima
zapiskoma Mi!anaSker!ja..................................!86,115
SK! R! JMi)an: Žužemberk............................................. !86-!98
Krka v Novem mestu pred sto !eti.........................115 —148
rOM^K !da: Sta!na zbirka Janeza Botjke v Kostanjevici na Krkt...... 502-506
ZA!)N!KAR Marijan: Pred devetdesetimi )eti.........................5!1 —520
NAŠ POOOVOR
! K(GAN Marjati: Samohodee po gtasbenem
brezpotju (!zpogovorovzg!ashenikon! Vinkom
(<!obokarjemobnjegovi60-!etnici).........................191—197
MARK! ! J Mi!an: !\ič, ki je pe! pod svinčenim
nebom (Pogovorz Viktorjem Btažičetn)..................... 208 — 220
ZORAN !van: Krka bo živeta naprej (Ob b!ižajoči se 80-!etnici pesnika, pisate!ja, pub)icista
in muzeatca prof. Jožeta !)u!arja)....................... 57)—588
ZUPAN Jože: Živtjenje je večno iskanje poti
(Pogovorslrdinovonagrajenko Marijo (Gabrije)čič)............ 59 72
DRUŽBENA VPRAŠANJA
B!.A ! N!K Vinko: Prvi maji na Stovenskem ............................75 — 84
(d(GA!.K	Marija: Stovenskadružina v !etu družine.................. 401-407
ČKRNK!.Č !)raga: Nauk o zavarovanju pred boteztunu (imuno!ogija) zavzema vse večji razmah
v medicini...............................................217-246
!)U! AR	Boris: Prob!emi trga detovne site na !)o!enjskem.......... 222 — 227
JO(GAN Maea: Androeentrična ati androgina ku)tt!ra in ženski praznik
! LI NO KAZALO Literarni in likovtu prispevki učencev osnovtiih šo!
Dolenjske in Belekrajineodružini .........................59!—604
!.OKAR Sonja: Marginalne skupine.......................................M5 —MM
MARK!.LJ Milan: Ne lov na glave, marveč
sodelovanjepri vzgajanju .....................................91-94
PIRKOVIČ' Vilma: Kako je poteka! začetek gradnje
tiovomeške regijske bolnišnice...........................22M —216
RLN!\R Lanja: Oh mednarodnem letu družine............................. 400-402
ZUPAN Jože: !)ružina, vtr tn itavdih (Pogovor
zdr. Jožetom Ramovšem)......................................40M-412
RASTOČA KNJiOA
!)ULAR Boris: Upravljanje delniških družb pri ttas
in v nekaterih evropskih državah .......................... 419 447
(tABRlJH.ČlČ Janez: Dolenjska itt Bela krajina naprej..................97—UM
(d<L(R)RČ!^' Ivan: !\)membno je, da človek ne pozahi, zakaj živi (Pogovor z Avgustom
Gregorčičem................................................24M-251
Idealnega učitelja ni, je samo ljubezen in so
iskanja (Pogovor z učiteljico Alenko Knez).................4LS-424
UUDOK!,IN Andrej: t.etmjak naravni fenomen
reke Krke..................................................619 — 622
IVANOVIČ Mira: Kettejev drevored problemattka
celovite obnove drevoreda.................................. 621 — 627
M!Kl.!ČJoža:Univerzase nam približuje..................................607 —MM
NLMAN1Č Jože: Vinogradništvo — ttepogrešljiv del gospodarstva in življenja Dolenjske in
Belekrajine................................................ !()M	112
Pt.LNIČAR Andreja: Vloga knjižnicepri
ekološkemozaveščanjt!......................................610 —61M
RAVBAR	Marjan: Novo mesto -mestna občina?......................... 10! UM
SKA1AR	Vinko: Posvetonadarjenih na Otočcu............................ 452-429
S LAR!Č Jože: Razvojna vizija kmetijske
pridelave in zadrt)žništya v občini
Novomestr).................................................2.5M 262
URLKJure: Celovito obvladovanjekakovosti............................... 254-257
USLN1K Janez: !)o!enjska i!i Bela krajina
naprej kdaj in kako? ......................................410 —412
(iradtija računalniško podprtega informacijskega
sistema — uvajanjeuporabmkov...............................411 41M
ODMHV! !N Q!)Z!V!
Rast 7 M/1994
ANDRLJČ!Č Mart;a: Slovenski jezik moje
hogastvoin ponos......................................
MLRNlKLrance: Pozdravni nagovor na seminarju
ekonomistov naOtočcu..................................
MRL$ČAK!)anilo: Antični Praetoriumt.atohicorum...................
Tone Knez,NovomestolU.................................
CAMR!JH.Č!ČJanez:Sporoči!asseminarja
eko!iomistov!)olenjskein Belekrajine..................
(iO$N!K !one: Modrost, ki je so! tiaroda
(Oh izidujarčevega zbornika 1991).....................
(d<LGORČ!Č !van: O Igrah s soncem Ivana !\rhaja..................
MU!)!. Jožko: (ilasbena šola na Koroškem.........................
HU!)OKHNA!idrej:StudenecCospodična-prizadeva!ijczaohnovo ... Ob izidu 61. tematske številke Acrocephalusa,
SpodnjePosavje........................................
KRIŽ Borut: Ione Knez, Novo mesto 111 MlKl.l^^ Joža: Večno privlačno slikarstvo (razstava
akvare!ovJelkeKupecmJožice$kof).......................
Podjetništvovšolskihklopeh ...........................
P1CHJ Zdenko: UliceNovega mesta..................................
PUN(^AR!N!K Stanka: Knjižnica Pavla Golic
stopa včetrto desetletje..............................
267-26M
26.S — 266 ti7 H4 12! IM
264 26 S
mn6
.. 4S4 632-633 269-271
272-27.!
120-12!
. .	132
6! I -632 I24-I30
[ ETNO KAZALO SAD kratici: Novosti dolenjske založbe......... 274 275, 455-457, 648-644
TOMSL Ida: 4()lct Lada Smrekarja v Kostanjevici
na Krki............................................. 115-116
Kostanjeviškikhršter...............................646 — 657
ŽLiAVUi Mirjam: Kaseta Komornega zbora Trebnje.................... 15)
GRADtVO ZA DOLHNJSK) BtOGRAHSKt LHKStKON
HAČDt Karel:	  277-2X6,460-466,647-650
KRONtKA
STEPANČIČ Peter: December 1994 —marec 1494..................... I2M—155
Apri)-junij)994.........................................2HH-407
Julij-avgttstl994 ..................................... 468-474
September-november)994 ................................ 654—667

B/!MENSKO KAZALO AVTORJEV
Rast 7-8/1994
ANt)RPj(l(] Marija: Stovenski jezik moje bogastvo
in ponos.................................................... 267-26S
BAČPR Kare!: (Gradivo za dotenjski biografski
teksikon ............................... 277-2S6, 460-466, 647-650
Kako je teta !906 Ribtiiea počastita pestiika
Simona (Gregorčiča..........................................175-377
BAKSA SRNHL Antonija: Veter......................................................7
!)ek!iea..............................................................7
Privesek tvojega	izročita.............................................7
Vmes..................................................................7
(aktame in breze......................................................7
Čez rnbikon...........................................................7
!zguba? ............................................................. 7
Obraz ................................................................7
Beseda .............................................................. g
t^esmiea..............................................................g
BPRNtK ! ranee: Pozdravni nagovor na seminarju
ekonomistov na Otočeu....................................... 265-266
Bt.AI NtK Vinko: Prvi maji na Stovenskem ..................................75 —H4
BOŽ!Č Bojan: l.bienatestovenskegrafikeOtočee 94 ....................... 205-206
BRPSČAK !)ani!o: Antični Praetorinm
Latobieorum.................................................... t!7-!!9
Tone Knez, Novo mesto ttt...................................... !21-!24
BRPZOVAR M arjati: Beseda o pesniškem svetn
Janeza Menarta (Ob pesnikovi 65-tetniei).................... 564 —56S
BUTrOtO Franca: Jože Atnbrožič - Josip Jurčič
ameriških Stoveneev......................................... 547 — 55!
(KGALF Marija: Stovenska družina v tetu družine........................401 — 407
ČFFtOVtN t.učka: Kako sem spoznata Kosoveta
(Zapisob90-!etnici rojstva).....................................17H-lgl
ČFRNFt.Č Draga: Nauk o za varovati ju pred
ho!eznimi(imuno!ogija) zavzema vse
večji razmah v medicini.........................................217-246
!)U! AR Boris: Probtem trga detovne site
na!)o!enjskem.................................................. 222-227
Upravtjanje detniških družb pri tias iti
v nekaterih evropskih državah...................................419—447
FATUR Sitvo: Srečavanja s tržaškim stovenskim
pisatetjemBorisoni Pahorjem .......................................0—44
F!H ! Marta: Ob !50 letnici rojstva Simona (Gregorčiča.................51S —546
(GABRtJFf ČtČ Janez: Dotenjska in Beta krajina
naprej ..........................................................97-!00
Sporočita s seminarja ekonotnisttiv Dotenjske in Bete krajine
ItlNOkA/ALd
(,AČNIk f.()MISAČ Lidija: Nastop.......................
tdAVANMibael:Ret)esansastiškibromanskili
rokopist)Vvlettil444.......................
HOSNIk Ione: Modrost, ki je sol naroda
(Obizidti Jarčevega zbornika 144!).........
Ob visokem jtibilejtisplošnebolnišniee
Novo mesto.................................
(iRLOORČIČAvgtist: Mesto ittojih noči..................
Pot v najin svet...........................
Slovo......................................
(iRLOORČIO Ivan: Pomembno je, da člttvek ne pozabi,
zaka] živi (Pogovt)r z Avgustom Oregoreieen)).
Literarni večervokrogli dvorani............
Kttpovanje pesniške zbirke.................
1'iknikobpresibajočemjezerti...............
Raševinastopodstrešje......................
Orlsotnost ................................
Idealnegatičiteljani, je samttljnhezeninso iskanja (Pogovor z nčiteljieo Alenko Knez) ..
)H!))L)ožko:Olasbenašola na Koroškem...................
IRIDOKLINAndrei. StndeneeLiospodična pri/adtvanja
zaohnovo...................................
Ob izidu 61. tentatske številke Aeroeepbalnsa,
Spodnje Posavje............................
Lettnjak naravni fenomen reke krke IVANOVIČ Mira. Kettejevdrevored problematika
eelovite obnove drevoreda..................
[AKOPI.f! Miloš: Spreborl[)orlolenjskibarbivib.........
JAKOPIN brane: Kopitar, l'leteršnik, Skrabee,l!rezmk
štirit)h!etniec............................
JAKOPIN Oitiea: Vinko..................................
)b.VSb.VARIranei:Nedavase..............................
Življenjeni poezija........................
Spod pajčevine.............................
Rekviem/a beikt)in/!atontamo(ld.) ...
PotepattjesPolono(.f.) ....................
ISalatlina.................................
. . . I ! .M O
SOS SL'
m H6
Sll S.!7 .. I6S ..	104
. .	104
14S IS!
. . SIS .. SIS .. SI4 . .. SI4 . .. SI4
4IS 424 612 oSS
164 171
272 27! 614 622
62! 017 144 204
1SS 167 441	44!
........S
........S
........S
.......s
........4
.4
kast 7 S/1444
)OČANMaea:Androeetitrična ali androgina
ktilttira in ženski praznik...............................
)flR)I V(l(il!oštjan: Kadarkoli se ozrem ............................
ko stopim.................................................
Odpravljamscnapot.........................................
Pomlad....................................................
Čettidiz.aostajan)........................................
kASTLLICfleda: Čas beži..............................................
KASI b.LIČ Janja: Vogledaltt.........................................
KAUČIČI Primož: /daj vem ............................................
KAVČIČ Vladimir: Minevanje, odlomek..................................
KbKMAUNb.Hlaras:Postseripttim........................................
KLbČNIkl,ue:Mantrainkvarta(H.).......................................
KMb.čL Matjaž: Oosttttvab Jurčičevega
časnikarstva .............................................
kOČI!bkb.dvard:l)oleniska............................................
Kaj smo iskali............................................
KOČI.VAR Margtttea:...nasršena v blesk in ogenj......................
...vsakdanobsvitt) .......................................
...vostretnobliz.ulatviee.................................
...nočsepotihetnruši .....................................
KOLINCJanez: V tej trgovini prodajamo
samoumetniktnn............................................
prevod pesiniLJiarlesaHaudelaira (Neki
mimoidoči, Smrt z.aljtibljcneev) .........................
S4 42 . 111 . 122 . 122 . 122 . !12 .. 12 .	171
.	171
. 4SS
	SO!
SS1	SOI
ISI	IS4
!6S	174
	4S1
	4S1
	170
	170
	170
	170
17 2!
t!!N0kA/A!0
!<nst 7 M/!444
prevod pes!))iA!ntrea( !ieniera(ia!))ii,Miatia
tetniea)...................................................4M4 440
kO!NikAieš:Meseeinka..........................................................124
/ametnaermtia ......................................................121
!<(,-quicm..........................................................121
KOViC Jnn):V/)na!i(.a...........................................................4M6
Skrij svoj oiira/ ..................................................4M6
!'ajeo!an ..........................................................4H7
KKAKAit Loj/e: ['ourrhmki it) sitnim................................... )74 iMi
k!<i/ !lorn(: ione Knc/, Novo tmsto!!! ................................ !20	!21
! !(<AN Marja!): Samo!n)deepoK!as!mn'mine/)iot)n
(!/))OKovorovyK!asin!)iko)))Vmk<nn
(iioiiokarjemoii njegovi 60 ictniei)...........................141	147
iiterarniittiikovnipnsjievkitteeneevosnovmiiso!
!)oit-!)jskeinile!ekratmeodrn/mi ............................. S4)	604
! OKA!<	Sonja: Marninaine skupne..........................................MS	MM
MAKki i iMtiamNciovnaniave, marvn smieiovatin
[iriv/Ktjanjtt..................................................01	^4
iNie, kije)iei;iod svi!ieenim!)e!io!))(!\)Kovor/
Viktorjem ilia/iše!))).........................................20M	220
i/evekattee.................................................. 444	446
MAiij!Vi( !o/ei:(^nova(.iis, iliettaie.....................................1M4	140
Miki iC jo/a: Veenoprtviaetiositkarstvo (ra/st.tva)
akvareiovJrikeknprehtJo/ieeSikoi).................................. )12
Umver/asrnanttntidi/nje...................................... 607	604
!'(ni)et!nštvovšo!ski!ik!opr!t ...............................61!	612
M!! !( Joika: prevod pes)tnA!tto!naMae!iadr(!'o!et!)a
noš, jesensko jutro, Na;iev!,Veasn) .......................... 124	12S
NiMANit to/e:Vmonrad!t!stvo !iepont\š])tv
deinosp<niarstvam/)v!)en)a!)o!e!))skr
mileiekrtjme................................................... HM	)!2
NOVAK	!	ranee:i4eteršnikovsiovar.......................................4S	Sl
i'! Vi (	Stane: Nevidtte roke.................................................. )66
Oiiietnieatttatnre................................................. )66
(iašpereek ........................................................ )66
Moje mesto........................................................ ](i7
ie!)ieniea......................................................... )67
Vedtto korakajo tst!................................................4MS
VnteRii.............................................................4MS
Na;irejsam..........................................................4MS
Nasvet!/nro!ia .....................................................4M6
i'!(!i)/.de!)ko:U]!eeNoveKan)esta......................................... )24	MO
!'!!kOMa!![a:)ntro...............................................................t2
!)iatt.............................................................  )2
MikkOViOViittta: kako jepotekai/aeetek Kratice
novotneškereKijskeiioitnšniee..................................22M	216
!M!N!(AKA!)dre)a:VioKaknji/!!ieepr)ekoioskem
o/avešeanjn...................................................6)0	6!M
!'!!!! kat)a:Moješko!jkrpoe/!)e................................................ 12M
!'Oi)(.OKN!k)miita:NaKro!i!)ik).!t!e/a!'av!išiea
!*0!)S! !)! N$! K Mtrj mi: prevod, Hvaimeakosovt
pesm), i!va!!)iea!mrtt(M!ros!av!ior!neek)...................... 24	2M
!'UN(iAK!N!k Stanka: knjt/niea Pavia (<otie
stopaveetrtodeset!et)r........................................4S!	4S1
KAVilAKMarjm: Novo mesto mestna oiiema................................... {()]	]0M
KiN!K!anta:Oi)meti!tar(n!!iemietndr!!/mr................................. 400	402
i<Oili(	itt!tii:ilosmskaiiaiada............................................... ](,M
!'!k................................................................ MM
Str'h............................................................... MM
S!Vi)AkJo/e:!la!ada...............................................................m
Si sattt .........................................................] 0
Skiea................................................................]0
Sattt................................................................]0
Kast 7 H/1994
SKKABL Zorka: Ob stoti obletmei dolenjske proge.......................149-157
SLLKOVLČG Dagmar: Uvoda k avtobiografskima
zapiskoma Milana Škerlja...................................1S6, .115
SMOLL Marica: Prešertiova l!...............................................!5-!7
SLAK!Č Jože:Kazvoj!ia vizija kmetijske
pridelave i!i zadružništva v občini
Novo mesto.................................................25S —262
S! LK(GAK^LK Sonja: Sesedanje............................................129-111
STOPAKKudi: Poletje 1994....................................................4MH
SAJNOV!(iKa)ko: M), cigani, smo ............................................120
Samomative.......................................................120
Zelja.............................................................120
Dan...............................................................120
Čergarko..........................................................120
!me ti skrivaj izgovarjam........................................12!
^All kratici: Novost! Dolenjske založbe........... 274-275, 455-457, 6 IS 641
Spet jo bo vpraša!.........................................126	127
SAllSeveriti: Preludij.......................................................1!7
( e boš...........................................................1!7
Smionf.regorčič............................................S45 546
ŠKIKlJNblani/ttzembetk................................................ !M6	19S
Krka vNf^emnu^tu pred stoieti..............................115	14M
ŠKU! ( A Jože: (Ne)usodtia zapoznelost .....................................1 4
Posvojitev jepotrebna, ta Kast............................. 161	!64
l^ričevanja iz preteklosti in osedatijosti.................IN 112
Sk!epnaštevi!ka petega !et!iika............................479 4H0
Sl Lf AN(* !(': Peter: kronika . . 12S	155, 2SS .107, 46S 474, 65.1-667
Letno kaza!o..................................................669-676
TOM^L Ida: 40 let Lada Smrekarja v
Kostanjevici na Krki....................................... 115 N6
Kostanjcviškik!oštcr.......................................616 — 617
Stalna razstava Jatieza Boljke v Kostanjevici na Krki.........S02-506
!KOBlSSmil)an: (Gledani tačudoviti svet........................................9
Prelepi večer.......................................................9
Čez ocean ..........................................................9
UKLK Jure: (Gelovito obvladovanje kakovosti...........................254 257
USLN1K Janez: Dolenjska in Bela krajitia
naprej — kdaj iti kako? ...................................410 412
(Gradnja račmiahiiško podprtega infor!iiaei)skega
sistema — uvajanje upora!mikov.............................411 41K
VOIOILN Sonja: Sesotopli večeri..............................................122
Pridečas..........................................................122
Preko dolgih zamrznjenih..........................................122
VOVK Peter: Je!e!!ovstudetiec.................................................]]
Kožni studetiec....................................................!!
VU!(GADrago:Vmenije......................................................... !72
ZADN1KAK Marijan: Pred devetdesetinii leti............................ 511—520
ZOKANlvati: Pesnik v kubitiji............................................... !7)
Krkabožive!a!iaprej(Obb!ižajočise SO-lettiici pesnika, pisatelja, publicista in
muzea!ca prof. Jožeta Dularja).............................. S71-.SMM
ZU!*AN Jože: Življenje je večnoiskanjepoti
(Pogovor s Trditiovo nagrajetiko Marijo
(Gabrijelčič)...................................................59-72
Družina, vtr in navdih (Pogovor
zdr. Jožetom Kamovšem).....................................40M 412
ŽL1LZN1KAK Jaka: Vstop................................................ 497 49H
Z(GAVL(G Mirja!!i: Kaseta Kotnornega zbora
Lrebnje.......................................................... 11!
Pripravil: PeterSlL!AN(4Č
Za izid te številke so prispevati:
Ministrstvo Republike Slovenije za kulturo Skupščina občine Črnomelj Skupščina občine Kočevje Skupščina občine Mettika Skupščina občine Novo mesto Skupščina občine Trebnje
1MV Holding Novo mesto Grafocommerce Janez Slapnik Novo mesto Črkoslikarstvo Gvido Novo mesto Ključavničarstvo Majcen Novo mesto
).u)(.-y !'()!,JKA: Motiv i/ !<i!niin-inkvnttti!a, 7Sx SSnn, !S)62
RAST
RAST
RAST
USTANOV) ) ! L) [N l/DAJATEt)
SVttRtVIJt
UR[.[)NIŠK[Ot)BOR
[[KOVNtUREtžNtK [.EKtOR NAS[.OV UREDNIŠTVA
[AJNtK
NAKLADA
nsK
REVIJA ZA UTERATURO, KULTURO !N DRUŽBENA VPRAŠANJA Letnik V., )eto 1994, št. 7-8 (29-30)
!SSN 0153-6750 UDK 050 (497.12)
[ iskarna Novo mesto — Dolenjska založba, zanjo [ ranči Šali
Jane/. Slapnik, predsednik, Albert t elieijan (Sevniea), Mihael (ilavati ((irosupljc), Ksenija Kbalit (Urnotnelj), l atjana l.ampret (Grosuplje), Rosana Maček (l itija), Stane Peček (Trebnje), Nataša ['etrov (odg. urednica), Jože 1'rime (Kočevje), Marko Stepan (Metlika),
Jože Škufca (gl. urerlnik), Staša Vovk (Novo mesto), Boris Žužek (Litija)
Jože Škufca (glavni urednik), Nataša ['etrov (odgovorna urednica), Jane/ Gabrijelčič ("rastoča knjiga«), [vati Gregorčič (literatura),
Milan Markelj (kultura), Marjan Ravbar, Lucijan Reščič, Rudi Stopar, t ranci Šali (družbena vprašanja), Alfonz Šterbcnc
Lucijan Reščič
['eter Štefančič
RAST, Tiskarna Novo mesto — Dolenjska založba, 6S000 Novo mesto, Ragovska 7 a (telefon: 06S/12UH4,124-49S)
['eter Štefančič
Rokopise sprejema tajništvo revije, lahko pa jih pošiljate posameznim urednikom. Prispevki naj bodo pisani s širšim razmakom in širokim robom; priporočljiv obseg: največ K) tipkanih strani. Rokopisov in drugega (nenaročenega) gradiva ne vračamo.
Naročnino sprejema tajništvo uredništva. Letna naročnina za fizične osebe je ) S00 SLE, za pravne osebe .1000 S[T. Ta številka stanc v prosti prodaji HOOSIT.
Žiro račun: Tiskarna Novo mesto Dolenjska založba — za revijo Rast št. 52)00-60[-10472
[000 izvodov
Tiskarna Novo mesto
Po mnenju Ministrstva Republike Slovenije za kulturo (št. 4)5—125/92 z dne 1. julija 1992) je revija uvrščena med proizvode, za katere sc plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov.
RAST je naslednica trebanjske revije SAMORASTNtŠKA BESEDA tzhaja štirikrat letno















t.
TISKARNA NOVO MESTO
—^—]
DOLENJSKA ZALOŽBA