letnik CXX • april 2018 4 • Kombinacija neonikotinoidov in slabe prehrane usodno ogroža zdravje čebel • Kakšno je zdravstveno stanje kostanjevih sestojev po vnosu parazitoida kostanjeve šiškarice • Karakterizacija čebeljih pridelkov Dan od prti h vr at slov ens kih čeb elar skih dru štev – p ete k, 20. ap rila 20 18 Pri gotovinskem nakupu čebelarske opreme nad 100,00 € priznamo čebelarjem z veljavno čebelarsko izkaznico 4 % popusta. Akcijske cene veljajo od 01.04.2018 do 30.04.2018 oz. do prodaje zalog. Cene vključujejo DDV. ČEBELARSKA OPREMA DELOVNI ČAS TRGOVINE Pri gotovinskem nakupu čebelarske opreme nad 100,00 € priznamo čebelarjem z veljavno čebelarsko izkaznico 4 % popusta. Akcijske cene veljajo od 01.04.2018 do 30.04.2018 oz. do prodaje zalog. Cene vključujejo DDV. ČEBELARSKA OPREMA DELOVNI ČAS TRGOVINE Pri gotovinskem nakupu čebelarske opreme nad 100,00 € priznamo čebelarjem z veljavno čebelarsko izkaznico 4 % popusta. Akcijske cene veljajo od 01.04.2018 do 30.04.2018 oz. do prodaje zalog. Cene vključujejo DDV. ČEBELARSKA OPREMA DELOVNI ČAS TRGOVINE Pri gotovinskem nakupu čebelarske opreme nad 100,00 € priznamo čebelarjem z veljavno čebelarsko izkaznico 4 % popusta. Akcijske cene veljajo od 01.04.2018 do 30.04.2018 oz. do prodaje zalog. Cene vključujejo DDV. ČEBELARSKA OPREMA DELOVNI ČAS TRGOVINE Pri gotovinskem nakupu čebelarske opreme nad 100,00 € priznamo čebelarjem z veljavno čebelarsko izkaznico 4 % popusta. Akcijske cene veljajo od 01.04.2018 do 30.04.2018 oz. do prodaje zalog. Cene vključujejo DDV. ČEBELARSKA OPREMA DELOVNI ČAS TRGOVINE Pri gotovinskem nakupu čebelarske opreme nad 100,00 € priznamo čebelarjem z veljavno čebelarsko izkaznico 4 % popusta. Akcijske cene veljajo od 01.04.2018 do 30.04.2018 oz. do prodaje zalog. Cene vključujejo DDV. ČEBELARSKA OPREMA DELOVNI ČAS TRGOVINE 109 OBVESTILA ČZS ZDRAVJE ČEBEL 4/2018 letnik CXX V zadnjih štirih letih se škode v slovenskih gozdovih kar vrstijo. Na začetku februarja 2014 je žled uničil več kot 900 ha površin, tako močno, da jih bo treba ponovno pogozditi, leto kasneje je sledila množična razmnožitev podlubnikov v smrekovih sestojih, lani pa smo doživeli še katastrofalen vetrolom. Takoj po žledolomu se je oglasila Zveza tabornikov Slove- nije in ponudila Zavodu za gozdove pomoč svojih članov, da prostovoljno sodelujejo pri zbiranju sredstev za nakup goz- dnih sadik in tudi pri samem sajenju drevesc. V gozdovih namreč najpogosteje in najraje preživljajo svoj prosti čas, zato jim ni vseeno, kaj se bo z njimi v prihodnje dogajalo. Ali tudi nas čebelarje skrbi usoda slovenskih gozdov? Ali se zavedamo, da imajo smrekov, lipov, hojev in javorov med svoj izvor v gozdnih sestojih? Ali smo že pozabili, da je lanska poznopomladanska pozeba uničila sadno drevje in akacijo in da smo imeli kolikor toliko normalno pašo samo zaradi odličnega medenja smreke, ki pa jo ravno zadnja leta vremenske ujme najbolj prizadevajo? Gozd je pradomovina čebel. Nekdaj jim je dajal zavetje v votlih deblih dreves, šte- vilne drevesne in grmovne vrste so jim od pomladi do jeseni zagotavljale medičino, mano in cvetni prah, na popkih to- polov ter trepetlik pa so nabirale smolo za izdelavo propoli- sa. Takrat je bil zanje človek sovražnik, ki je skupaj z medve- dom tekmoval, kdo jim bo ukradel več medu. Danes živijo čebele v popolnoma drugačnih razmerah. Človekova naloga je, da jim zagotavlja pogoje za prežive- tje, in mednje nedvomno spada zagotavljanje ustrezne paše. Zato mora postati usoda gozdov ne samo skrb goz- darjev in lastnikov gozdov, ampak tudi skrb nas, ki čebele gojimo in jih imamo radi. V Sloveniji je približno 220 čebelarskih društev s 8000 člani, ki so dejavni na celotnem območju države. Če zdru- žimo svoje moči in se povežemo z gozdarji na terenu, lah- ko ogromno pripomoremo, da se posledice katastrofalnih ujm sanirajo ter da se počasi spet vzpostavi nekdanje rav- notežje. In kakšna dela bi lahko pri obnovi gozdov opravljali če- belarji prostovoljci? Spomladi, ko bo odstranjeno podrto in polomljeno drevje, bo potrebnih veliko rok za sajenje goz- dnih sadik, zato je priporočljivo, da se čebelarji čim prej po- vežejo z lokalno pristojnimi revirnimi gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije in se z njimi dogovorijo za obliko sodelo- vanja. Po podatkih, ki jih imam, naj bi bilo letos in verjetno tudi v prihodnje na voljo dovolj sadik bukve in smreke, po- gozdovanje pa bo trajalo več let. Upamo lahko, da bodo dre- vesnice v prihodnje razmnoževale v večji meri tudi javore, divje češnje, lipe in prave kostanje, ki so za čebelarstvo in za UVODNIK Spoštovane čebelarke in čebelarji! samo biotsko pestrost naših gozdov zelo pomembni. Za- nimivo je, da dosegajo furnirski hlodi na primer gorskega javora tudi do desetkrat višjo ceno od bukve. Poleti je treba skrbeti, da nemedeči gozdni plevel ne zaduši mladih sadik, zato ga odstranjujemo. Z gozdarji se lahko dogovorimo tudi za pomoč pri zaščiti drevesc pred objedanjem divjadi. Tu gre za dve vrsti posegov: lahko zaščitimo vsako drevesce posebej ali pa uporabi- mo tako imenovano površinsko zaščito, ko s posebni- mi mrežami ogradimo del zasajene gozdne površine, s čimer preprečimo na primer srnam in jelenom dostop do drevesc. Za iglavce uporabljamo običajno posamično zaščito s kemičnimi sredstvi, ki živalim niso škodljiva. Na koncu rastne sezone, torej v jeseni, zaščitimo termi- nalne popke smrek. Hojevih ali jelovih drevesc po nava- di ne sadimo, ker se ta drevesna vrsta zelo dobro sama razmnožujejo s semeni. Obrod semena pri jelki je bogat, povprečno obrodi vsaka tri do štiri leta, vendar je teža- va objedanja rastlinojede divjadi ravno pri njih največja. Jelka je ena najbolj sencoljubnih drevesnih vrst pri nas in lahko pod krošnjami večjih dreves životari tudi do 150 let, zato je ves ta čas na udaru objedanja. Če ji na primer jelen enkrat ali večkrat požre terminalni popek, za dolgo zavre njeno rast. Iz izkušnje vem, da pri jelki le redki lastniki gozdov izvajajo individualno zaščito, ker se vsem zdi to delo predrago in morda celo nepotrebno. Toda čebelarji vemo, kako bogato lahko včasih zamedi ta lepotica naših gozdov, zato bi bilo škoda, da ji ne bi čim prej pomagali prebroditi mladostnih težav. Gozdarji in čebelarji pa bi lahko sodelovali tudi pri negi mladja. To je najmlajša oblika naravnega gozda, ko dosežejo drevesca višino do dveh metrov. V letih, ki so pred nami, bo gozdarska služba tako obremenjena z ob- novo sestojev, da gozdarji ne bodo mogli posvečati dovolj skrbi mladju, in tu bi jim lahko čebelarji ponudili roko. Dovolj bo, da revirni gozdar pokaže osnove odbire per- spektivnih drevesc, ki jih je treba zaščititi pred konku- renti in pred divjadjo, in da morda občasno preveri naše delo, pa bomo nekoč vsi imeli korist in obojestransko zadovoljstvo. Verjetno bomo čebelarji pri selekciji daja- li prednost medovitim drevesnim vrstam, zlasti divjim češnjam, javorom, lipam, smrekam in jelkam, toda to bo obenem tudi naš prispevek k še bolj uravnoteženemu in bogatejšemu gozdu. Franc Šivic 110 4/2018 letnik CXX KAZALO INDEX letnik CXX g Številka 4 g April 2018 g ISSN 0350-4697 PODATKI ZA STIK ČEBELARSKE ZVEZE SLOVENIJE: Predsednik ČZS: Boštjan Noč, predsednik: 01/729 61 06, 040/436 512, nocb@czs.si Vodja služb ČZS: Lidija Senič, vodja služb ČZS: 01/ 729 61 10, 040/436 515, lidija.senic@czs.si Priznana rejska organizacija: Peter Kozmus, strokovni vodja PRO: 01/729 61 16, 041/352 997, peter.kozmus@czs.si Opazovalno-napovedovalna služba: Jure Justinek, vodja ONS: 01/729 61 31, 041/644 217, jure. justinek@czs.si, avtomatski telefonski odzivnik: 01/729 61 20, https://ecebelar.czs.si/User/ Login?returnUrl=/ Svetovalci specialisti za tehnologijo čebelarjenja: Vlado Auguštin: 01/729 61 24, 040/436 516, vlado.augustin@czs.si Aleš Bozovičar: 01/729 61 12, 030/604 015, ales.bozovicar@czs.si Svetovalci specialisti za ekonomiko Tanja Magdič: 01/ 729 61 04, 040/436 513, tanja.magdic@czs.si Nataša Klemenčič Štrukelj: 01/729 61 24, 040/436 518, natasa.klemencic.strukelj@czs.si Svetovalci specialisti za zagotavljanje varne hrane Andreja Kandolf Borovšak: 01/ 729 61 33, 040/436 514, andreja.kandolf@czs.si Nataša Lilek: 01/ 729 61 29, 040/436 519, natasa.lilek@czs.si Tomaž Samec: 01/ 729 61 18, 040/436 517, tomaz.samec@czs.si Uredništvo: Marko Borko, vodja izobraževanja in usposabljanja: 01/729 61 14, 051/637 204, marko.borko@czs.si, www.czs.si/slovenskicebelar.php Tajništvo: 01/729 61 00, faks: 01/729 61 32, info@czs.si, www.czs.si, Matej Mandelj, tajnik: 041/337 854, matej.mandelj@czs.si, Barbara Dimc, poslovna sekretarka: 041/370 409, barbara.dimc@czs.si, Zlatica Kovačevič, administrativna delavka: 01/729 61 24, 030/604 009, zlatica.kovacevic@czs.si Čebelarska knjižnica Janeza Goličnika (vsak prvi delovni četrtek v mesecu med 15. in 18. uro): 01/729 61 11, cebelarskaknjiznica@czs.si, www.czs.si/knjiznica.php Ohranimo čebele: www.ohranimo-cebele.si Sklad za ohranitev kranjske čebele: www.czs.si/sklad.php Spletna trgovina ČZS: www.czs.si/eshop/index.php Uradne ure JSSČ: • Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica (v Čebelarskem centru Slovenije): ponedeljek od 10.00 do 14.00, četrtek od 8.00 do 12.00 ter od 13.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. • Mestni trg 4, 8330 Metlika: ponedeljek od 10.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. • Rožna dolina 50/a, 4248 Lesce (v Čebelarskem razvojno-zobraževalnem centru): ponedeljek od 10.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. • Dobrna 1a, 3204 Dobrna (v Kulturnem domu Dobrna): ponedeljek od 10.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. • Ulica Štefana Kovača 40, 9000 Murska Sobota (na sedežu Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota): ponedeljek od 10.00 do 14.00. • Streliška ulica 150, 2000 Maribor (v Čebelarskem centru Maribor): petek od 8.00 do 10.00. EDITORIAL Franc Šivic ..............................................................................................................109 FROM SCIENCE AND PRACTICAL WORK Mojca Rot: What is the health condition of chestnut trees after the introduction of chestnut gall wasp parasitoid .......................................................111 Jože Skumavec: Black locust, not acacia .................................................................113 Aleš Gregorc, DSc: Analysis of the honeybee colonies decline and the approach to effective varroa control ..................................................................... 114 Maja Smodiš Škerl, DSc: BPRACTICES, new practices for sustainable beekeeping .... 116 Maja Smodiš Škerl, DSc: Combination of neonicotinoid insecticides and poor diet fatally threats the health of bees ...................................................117 Vlado Auguštin: On the Beecome congress also about beeswax forgery ........... 118 Igor Holy: Coumafos no, coumafos yes ..................................................................... 119 Andreja Kandolf Borovšak, MSc: Characterisation of honeybee products, part I. ...... 121 Andrej Gogala, DSc: Two-coloured mason-bee (Osmia bicolor)............................ 122 Anton Tomec: Peter Pavel Glavar et al.: Written beekeeping legacy of Peter Pavel Glavar ................................................................................................... 123 BEEKEEPER'S WORK Stanislav Kapun, DSc: Beekeeper's tasks in April .................................................124 FROM BEEKEEPERS' ASSOCIATIONS 126 ANNOUNCEMENTS BY BEEKEEPING ASSOCIATION OF SLOVENIA 128 ADS 136 IN MEMORIAM 140 UVODNIK Franc Šivic ...............................................................................................................109 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Mojca Rot: Kakšno je zdravstveno stanje kostanjevih sestojev po vnosu parazitoida kostanjeve šiškarice ............................................................................111 Jože Skumavec: Robinija, ne akacija ......................................................................113 Dr. Aleš Gregorc: Analize odmiranja čebeljih družin in pristop k učinkovitemu zatiranju varoj ................................................................................ 114 Dr. Maja Smodiš Škerl: BPRACTICES, nove prakse za trajnostno čebelarstvo .... 116 Dr. Maja Smodiš Škerl: Kombinacija neonikotinoidnih insekticidov in slabe prehrane usodno ogroža zdravje čebel .......................................................117 Vlado Auguštin: Na kongresu Beecome tudi o ponaredkih voska ...................... 118 Igor Holy: Kumafos ne, kumafos da .......................................................................... 119 Mag. Andreja Kandolf Borovšak: Karakterizacija čebeljih pridelkov, 1. del ........ 121 Dr. Andrej Gogala: Dvobarvna dišavka (Osmia bicolor) ......................................... 122 Anton Tomec: Peter Pavel Glavar et al.: Čebelarska pisna zapuščina Petra Pavla Glavarja ............................................................................................... 123 DELO ČEBELARJA Dr. Stanislav Kapun: Čebelarjeva opravila v aprilu ...............................................124 IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV 126 OBVESTILA ČZS 128 OGLASI 136 V SPOMIN 140 Glasilo Slovenski čebelar je ustanovilo Slovensko čebelarsko društvo za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko leta 1898. Izdaja ga Čebelarska zveza Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica. Vpisano je v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS, pod zaporedno številko 585. Tel.: 01/729 61 00, faks: 01/729 61 32, info@czs.si, www.czs.si Transakcijski račun ČZS: SI56 0318 6100 2214 727, matična številka ČZS: 5141729, ID za DDV: SI 81079435, šifra dejavnosti: 94.120. Uredniški odbor Marko Borko, Brane Borštnik, Stanislav Drev, Vladimir Fajdiga, Janez Gregori, Mira Jenko Rogelj, Andreja Kandolf Borovšak, Borut Preinfalk Urednik Marko Borko Uredništvo 01/729 61 14, 051/637 204, marko.borko@czs.si, www.czs.si/slovenskicebelar.php Lektorica Mojca Pipan Oddaja prispevkov Članki do petega, obvestila, reklame, mali oglasi do desetega v mesecu. Avtorjem priporočamo, da v člankih uporabljajo strokovno izrazje v skladu s Čebe- larskim terminološkim slovarjem. Mnenje avtorjev člankov ni nujno mnenje uredni- štva. Uredništvo ne odgovarja za vsebino malih oglasov. Prispevki so v elektronski obliki brezplačno in javno objavljeni na spletnem portalu ČZS, spletnem portalu Digitalne knjižnice Slovenije in drugih spletnih straneh. Reklamni oglasi in osmrtnice Cela stran: 870 € (zunanja stran ovitka), 680 € (notranjost, živi rob), 495 € (notra- njost), pol strani: 435 € (zunanja stran ovitka), 345 € (notranjost, živi rob), 250 € (notranjost), tretjina strani: 165 €, četrtina strani: 120 €, petina strani: 85 €, desetina strani: 35 €. Oblikovanje reklamnega oglasa: cela stran in polovica strani 50 €, tretjina, četrtina, petina, de- setina 40 €. Popravki reklamnega oglasa: 1–10 popravkov 2 €, 11 ali več popravkov 5 €. Popust pri ceni za 4- do 6-kratno objavo reklamnega oglasa je 10 %, za 7- do 10-kratno objavo 20 %, za celoletno objavo 30 %. Člani ČZS lahko dvakrat na leto objavijo brezplačne oglase do 20 besed, vsaka nadaljnja beseda je 0,25 €. Splošni oglasi po 0,25 € za besedo, enako velja tudi za osmrtnice, ki vsebujejo več kot 80 besed. Osmrtnice ne smejo biti daljše od 130 besed. Cene so brez DDV. Priprava za tisk in tisk: Medium, d. o. o., Žirovnica 60c, 4274 Žirovnica. Tiskano na papirju s certifikatom FSC (trajnostno gospodarjenje z gozdovi). Naklada: 7850, Tiskano: 23. 3. 2018. Izdaja Slovenskega čebelarja je delno financirana iz sredstev Javne svetovalne službe v čebelarstvu. Fotografija na naslovnici: Dan odprtih vrat slovenskih čebelarskih društev bo v petek, 20. aprila 2018. Nominirana fotografija z mednarodnega natečaja čebelarske fotografije Čebelarske zveze Slovenije 2018. Foto: Silvo Božičko, Slovenija Mednarodna barvna koda za označevanje čebeljih matic 2014 2015 2016 2017 2018 4/2018 letnik CXX 111 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Iz Kitajske, od koder vrsta izvira, je bila z žlahtniteljskim materialom kostanja vnesena v Italijo proti koncu 90. let prejšnjega stoletja. Prvič je bila odkrita v provinci Cuneo v Piemontu leta 2002. Od tam se je postopno širila po Evropi. V Slovenijo je bila vnesena s sadilnim materialom leta 2004. Slovenija je takoj sprejela nacionalne ukrepe za izkoreni- njenje in preprečevanje širjenja tega škodljivca, v letu 2006 so bili sprejeti tudi ukrepi na ravni EU. Vendar se je škodlji- vec kljub ukrepom širil in je sedaj navzoč v številnih evrop- skih državah: Italiji, Franciji, Švici, Španiji, Portugalski, na Hrvaškem, Madžarskem, v Grčiji, na Nizozemskem in v Belgiji, posamezne najdbe so bile tudi v Veliki Britaniji. V Sloveniji se je kostanjeva šiškarica z območja Sabotina nad Novo Gorico, kjer je bilo leta 2007 odkrito obsežno žarišče kostanjeve šiškarice, hitro širila v smeri proti vzhodu in se do leta 2012 razširila po celem ozemlju Slovenije. Nastanek gospodarske škode je bil povod za vnos tujerodne parazitske osice Torymus sinensis Medtem ko so se pridelovalci kostanja na V in JV Slove- nije leta 2012 prvič srečali s kostanjevo šiškarico, je v večjem delu primorskih nasadov že pobrala polovico pridelka. V letu 2013 je stopnja napadenosti kostanjevih dreves na zahodu države dosegla višek. V pregledih nasadov na ob- močju Goriških brd, Trnovske planote in Vipavske doline smo pomladi 2013 ugotovili 70–100-% napadenost dreves, jeseni pa pridelek, zmanjšan za 70–95 %. V letih po pojavu kostanjeve šiškarice smo opažali postopno zmanjševanje listne mase kostanjevih dreves, slabšanje vitalnosti dreves, manjši prirast lesa ter postopno hiranje in celo propadanje močno napadenih dreves. Izrazit negativen vpliv škodljivca na oblikovanje socvetij se je odrazil v upadu medonosno- sti kostanja in dolgoročno ogrozil pridelavo kostanjevega medu. Nastanek gospodarske škode je bil povod za začetek postopka uvajanja biotičnega zatiranja kostanjeve šiškari- ce s tujerodnim parazitoidom Torymus sinensis v Sloveniji kot edinega učinkovitega ter hkrati okoljsko sprejemljivega načina zatiranja kostanjeve šiškarice. Prvi vnos parazitske osice v Evropo so izvedli Italijani že leta 2005. Pred nami so vnos izvedli tudi Francozi, Madžari Kostanjevo šiškarico (Dryocosmus kuriphilus Yasumatsu) uvrščamo med najnevarnejše ško- dljivce pravega kostanja. Gre za invazivno tuje- rodno vrsto z visokim razmnoževalnim poten- cialom. V novih okoljih z veliko zastopanostjo pravega kostanja in odsotnostjo naravnih so- vražnikov je vzpostavila velike populacije in se hitro ustalila. Njen pojav je povezan z nastan- kom velike gospodarske škode, ki se je odražala v zmanjšanju pridelka, letnega prirasta lesa in medonosnosti kostanja. V Sloveniji smo se s pojavom kostanjeve šiškarice srečali med prvi- mi v Evropi. Kakšno je zdravstveno stanje kostanjevih sestojev po vnosu parazitoida kostanjeve šiškarice Mojca Rot Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica mojca.rot@go.kgzs.si Močan napad kostanjeve šiškarice, Ravnica 2013. Kostanj je bil brez socvetij in pridelka. Fo to : M oj ca R ot Fo to : M oj ca R ot Izpust parazitoida T. sinensis; Ravnica, april 2015 4/2018 letnik CXX112 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE in Hrvati. V skladu z Zakonom o zdra- vstvenem varstvu rastlin, ki daje pravno podlago za vnos in uporabo tujerodnih koristnih organizmov v Sloveniji, je Uprava RS za varno hrano, veterinar- stvo in varstvo rastlin na podlagi so- glasja Ministrstva RS za okolje leta 2015 izdala Kmetijsko gozdarskemu zavodu Nova Gorica dovo- ljenje za vnos in uporabo parazitoida Torymus sinensis, kar je bil pogoj za začetek uvajanja biotičnega zatiranja kostanje- ve šiškarice v Sloveniji. Podatki o gojenju in izpustih parazitske osice Torymus sinensis v Sloveniji Gojenje parazitoida smo izvedli v entomološkem labora- toriju Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica. V letu 2015 smo posušene šiške s parazitoidom dobili iz Italije, iz dežele Piemont, v letu 2016 pa smo jih pridobili na loka- cijah Vrtojba in Ravnica na Primorskem. Parazitoid je bil spuščen v času odganjanja kostanja, ko so bile na poganjkih že izoblikovane šiške kostanjeve šiškarice. Na vsaki izbrani lokaciji je bilo v skladu z izdanim dovoljenjem spuščenih 100 samic in 50 samcev vrste T. sinensis. V letu 2015 smo iz- vedli skupno 6 izpustov na območjih Primorske (Vrtojba, Ravnica), na Dolenjskem (Gumberk pri Otočcu), v Posavju (Zgornja Pohanca) in na Štajerskem (Ogljenšak). Na šestih lokacijah smo izpustili skupno 600 oplojenih samic T. si- nensis. S ciljem zagotovitve enakomerne razširjenosti pa- razitoida po celotnem območju Slovenije smo v letu 2016 izvedli dodatnih sedem izpustov parazitoida v oskrbovanih nasadih kostanja v osrednji Sloveniji (Janče), na Štajerskem in v severovzhodni Sloveniji (Črni vrh, Runtole, Ogljenšak) ter v jugovzhodni Slovenji (Mali Kal, Gotna vas). Zavod za gozdove Slovenije je istega leta opravil dva izpusta T. sinen- sis v gozdnih sestojih na lokacijah Pivola pri Mariboru ter Globočice v Posavju. V letu 2016 je bilo na devetih lokacijah spuščenih skupno 900 samic in 450 samcev T. sinensis. Ugotavljanje naselitve parazitoida in oce- njevanje njegove uspešnosti V letih 2015 in 2016 smo po vnosu izvedli kontrolo naseli- tve parazitoida. Z molekularnimi in morfološkimi metodami smo na večini lokacij potrdili prisotnost vrste T. sinensis. Stop- nja parazitiranosti kostanjeve šiškarice je bila izjemno viso- ka, v obeh letih po vnosu je presegala 70 % ter se ohranila na isti ravni tudi leta 2017. Že v prvem letu po izpustu, jeseni leta 2015, smo prisotnost parazitoida odkrili tudi na številnih loka- cijah vzdolž meje z Italijo: na območju Zgornjega Posočja, Go- riških brd, Vipavske doline, Krasa in slovenske Istre, na me- stih, kjer ni bilo uradnih izpustov. Najdbe parazitoida na teh lokacijah, kot tudi ugotovljena visoka stopnja parazitiranosti kostanjeve šiškarice, nakazujejo, da smo imeli poleg vnosov tudi naravno širitev parazitoida iz sosednje Italije. Tam so ga prvič izpustili že leta 2005, načrtno gojenje in množični izpu- sti pa so sledili zlasti po letu 2010. Uspešnost parazitoida T. si- nensis se je pokazala tudi v zmanjšanju napadenosti kostanje- vih dreves s šiškami. V letu 2016 smo na mestih vnosa para- zitoida ugotovili v poprečju 60 šišk na 100 pregledanih po- ganjkov. V letu 2017 smo prešteli le še 20 šišk na 100 pregle- danih poganjkov. Poleg izjemnega zmanjšanja novona- stalih šišk kostanje- ve šiškarice je bilo Parazitoid kostanjeve šiškarice T. sinensis na šiški Fo to : M oj ca R ot Lokacije izpustov parazitoida T. sinensis na območju Slovenije v letih 2015 in 2016 Fo to : K m et ijs ko go zd ar sk i z av od N ov a G or ica Fo to : M oj ca R ot V letu 2016 in 2017 ponovno večji pridelek kostanja 4/2018 letnik CXX 113 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE že na zunaj opaziti večji prirast listne mase dreves ter večji pridelek kostanja. Zaključek Vnos parazitoida T. sinensis z namenom biotičnega zati- ranja kostanjeve šiškarice v Slovenijo ter njegova naravna širitev iz sosednje Italije sta imela pomemben vpliv na upad populacije kostanjeve šiškarice v Sloveniji. Po letu 2015 v na- sadih kostanja, kot tudi v gozdnih sestojih, opažamo zmanj- ševanje napadenosti kostanjevih dreves s šiškami, okreva- nje močno prizadetih dreves ter večji pridelek kostanja. Vse kaže na to, da je prišlo do vzpostavitve biološkega ravnoves- ja med kostanjevo šiškarico in njenim parazitoidom. Za uvedbo biotičnega zatiranja kostanjeve šiškarice v Sloveniji je bilo treba prehoditi kar dolgo in naporno pot. Povezovanje sadjarjev, čebelarjev in stroke v iskanju učin- kovite rešitve za preprečitev gospodarske škode zaradi ko- stanjeve šiškarice je pomembno pripomoglo k uresničitvi cilja. V zadovoljstvo vseh ugotavljamo, da so rezultati skup- nih prizadevanj že vidni, šišk je vsako leto manj, kostanj zo- pet obletavajo čebele, jeseni pa nabiralci kostanja. Rod akacij je uvrščen v družino mimozovk. Nekateri viri ga po starem še uvrščajo k metuljnicam, kamor je uvrščena robinija. Pri nas je edina mimozovka albicija (Albizia juli- brissin), sajena kot okrasno drevo v obmorskih predelih. V rod akacij je uvrščenih približno 1000 vrst. Akacije uspevajo v tropskih in subtropskih območjih. Ena izmed njih, ki sem jo videl in fotografiral, raste med Mrtvim morjem in pušča- vo Negev. Robinijo, po kateri je nepravilno imenovan akacijev med, je vrtnar Robin prinesel iz Sever- ne Amerike v Evropo na začetku 17. stoletja. Po njem je rodovno ime Robinia izbral Linne. V Evropi se je hitro raz- širila zlasti na degra- diranih površinah. Je tujerodna hitrorastoča vrsta, ima veliko obno- vitveno moč, tako da lahko poganja iz kore- nin in panjev. Les je trd, zelo elastičen, čvrst in izredno trajen. V mla- dosti je invazivna vrsta. Prijetno dišeči cvetovi so beli. Robinijo čebelarji uvrščajo med gospodarsko pomembne medovite rastline z malo cvetnega prahu. Mislim, da je dovolj nazorno prikazana razlika med robinijo in akacijo, in prav bi bilo, da bi med poimenovali po rastlini, na kateri čebele nabirajo medičino. Ni malo čebelarjev, ki sem jih opomnil, da akaci- je ne rastejo v Sloveniji in da tako imenovanega akacijevega medu čebele ne nabirajo na akaciji, temveč na navadni robiniji, ki ima znanstveno (latinsko) ime Robinia pseudoacacia. Vrstno ime pseudoacacia izvira iz grščine, »pseudess« − ne- pravi. Torej, skupaj z rodovnim imenom Robinia pomeni neprava akacija. Robinija, ne akacija Jože Skumavec skumavec@siol.net Viri: Aeschimann, D., Lauber, K., Moser, D. M. in Theurillat, J.-P. (2004): Flora alpina. Haupt Verlag, Bern, Stuttgart, Wien, 1159. str. Coombes, A. J. (2002): An Illustrated Directory of Trees and Shrubs. Sala- mander books, London. Erker, R. (1957): Opis gozdnega drevja in grmovja: dendrografija. Državna založba Slovenije, Ljubljana. http://urbanicebelar.si/medovite-rastline. Lanzara, P., Pizzetti, M. (1984): Drevesa. Mladinska knjiga, Ljubljana, 367. str. Martinčič, A. et al. (2007): Mala flora Slovenije: ključ za določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. Mlakar, J. (1990): Dendrologija. Drevesa in grmi Slovenije. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana.Akacija – Acacia raddiana – v Sveti deželi Robinija – Robinia pseudoacacia – v Vipavski dolini Fo to : F ra nc Ši vi c Fo to : J ož e S ku m av ec 4/2018 letnik CXX114 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Odmiranje družin v evropskih državah V posameznih letih v različnih delih Evrope lahko od- mre različen delež družin. Spomladi 2016 je bila na ob- močju EU in širše izvedena anketa med približno 20.000 čebelarji, ki so imeli v lasti 421.000 družin. Ti čebelarji so po zimi 2015/2016 poročali o 12-% odmrtju svojih družin. Po preteklem zimskem obdobju 2016/2017 pa je bilo anke- tiranih 15.000 čebelarjev, ki so imeli v lasti 426.000 čebeljih družin. Ti čebelarji so izgubili 21 % svojih družin (interval: 20,6 %–21,3 %). Največje odmrtje družin je bilo ugotovljeno v Nemčiji, Španiji in Srbiji, najnižji delež odmrtja pa je bil na Norveškem in v Severni Irski. Stanje odmrtja družin v letu 2017 se je precej razlikovalo od predhodnega zimskega obdobja (2015/16), ko je bilo največ odmrlih družin na Ir- skem, v Severni Irski, v Walesu in v Španiji, najmanj pa na Češkem in na območju srednje Evrope. Stopnja zimskega odmiranja družin se skozi leta znatno spreminja. Seveda je pri tem treba upoštevati različno število čebelarjev, ki sode- lujejo v anketah, in tudi držav, ki so vključene v raziskavo. Poudariti pa je treba statistično značilno povečano stopnjo odmrtja družin v zimi 2016/2017 glede na predhodno zim- sko obdobje v kar 12 od 26 analiziranih državah. V 11 drža- vah je bilo stanje v obeh obdobjih podobno, v treh državah pa je bilo manj odmrlih družin. Iz Slovenije se je na spletno anketo odzvalo 122 čebelar- jev, ki so imeli v jeseni 2016, 3692 družin na 218 stojiščih. Povprečna velikost čebelarstva je bila tako približno 30 dru- žin. Za slovenske razmere je značilno, da je bila v vzorcu čebelarjev, ki so izpolnili anketo, smrtnost družin čez zimo 2016/2017 približno 24-%. Od teh odmrlih družin je bilo 25 % družin brez vidnih znakov odmrtja (ni bilo mrtvih čebel na podnici panja ali mrtvih čebel pred panjem). Znake po- manjkanja hrane, s čebelami, zaritimi v celice satja, pa je kazalo le 5 % odmrlih družin. Približno polovica družin, ki so preživele zimo 2016/2017, je imela mlado matico. Zani- Več kot desetletje ugotavljamo, da je napade- nost čebeljih družin z varojami eden od glavnih vzrokov odmiranja čebeljih družin. Pri tem ima- jo pomembno vlogo sekundarne okužbe, ki celo povečujejo škodljivo delovanje varoj v družinah. Analize odmiranja čebeljih družin in pristop k učinkovitemu zatiranju varoj Dr. Aleš Gregorc Kmetijski inštitut Slovenije ales.gregorc@kis.si miv je podatek, da je v letu 2016 približno 50 % čebelarjev ugotavljalo stopnjo napadenosti družin z varojami v mese- cih juliju, avgustu ali septembru, v juniju ali oktobru pa pri- bližno 36 %. Delež čebelarjev, ki so ugotavljali napadenost družin, se zdi sorazmerno visok. Seveda pa je še veliko iz- zivov, da bi še več čebelarjev angažirali za doslednejše delo pri diagnostiki in zatiranju varoj. V Sloveniji je bil ugotovljen najnižji delež (0,3 %) odmr- tja družin kot posledica težav z maticami. Največ težav z maticami (10 %) pa je bilo zaznati v Nemčiji. Povprečno pa je približno 5 % družin odmrlo zaradi težav z maticami. Ri- zični dejavnik je velikost čebelarstva, saj je bilo več odmrlih družin v čebelarstvih s 50 družinami ali manj. Opazen je vpliv prevažanja družin v čebelarski sezoni. Čebelarjev, ki so družine prevažali na pašo, je bilo v posameznih drža- vah od 3 do 50 %. Pri čebelarjih, ki so se ob tem vprašanju opredelili kot »ne vem« ali da »ne prevažajo«, je bilo ugoto- vljenega manj odmrtja družin kot pri čebelarjih, ki družine prevažajo. Ko pa se izločijo odgovori z »ne vem«, razlika v odmrtju družin med čebelarji ni bila ugotovljena. Pri anketi, ki se izvaja v okviru združenja Coloss, poudar- jamo velik pomen zadostnega števila čebelarjev, ki sodelu- jejo v anketi, da so ocene stanja ali odmrtja družin verodo- stojne. V 14 državah je sodelovalo od 6 do 21 % čebelarjev, v drugih državah je bilo čebelarjev manj ali pa so sodelovali le z določenih območij. V prihodnje bo cilj tovrstne ankete za- jeti čim večje število čebelarjev, da bi izboljšali natančnost analiz, ki odražajo dejansko stanje na terenu. Skrb za razvoj čebeljih družin se začne z odbiro in vzrejo kakovostnih matic – Pleme- nilna postaja Zelenica. Fo to : A le š G re go rc 4/2018 letnik CXX 115 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Skrb za zdrave družine Pri preživetju družin težko govorimo o trendu zmanj- ševanja ali povečevanja, ker je stopnja odmiranja družin v veliki meri odvisna od številnih geografskih lokalnih in cikličnih dejavnikov. Ti vplivi so predvsem vezani na letni ali večletni ciklični razvoj varoj ter posledično na ustrezno ukrepanje ali neukrepanje čebelarjev. Razlike v odmiranju družin, med leti, so nekoliko manjše v ZDA, kjer že dolgo obdobje beležijo približno 30-% propad družin. V Sloveni- ji so razmere na področju razvoja in širjenja bolezni čebel specifične in zahtevajo ustrezno obravnavo in ukrepanje. Predvsem je ta posebnost vezana na pašne pogoje v okolju ter podnebne posebnosti, ki se kažejo v relativno kratki pa- šni sezoni, v dolgih brezpašnih obdobjih ter dolgih zimah. Pomemben vpliv na razvoj in širjenje bolezni ima izredno velika poseljenost čebel v okolju. Naj navedem le dvoje po- dročij, ki zaradi teh opisanih dejavnikov zahtevata posebno pozornost in ukrepanje. To sta problematika hude gnilobe in varoze čebel oz. zatiranja varoj. V Sloveniji je bilo veliko narejenega na področju sveto- vanja, prenosa izkušenj v prakso in izvajanja uporabnih raziskav. Vsebine raziskav predstavljajo zelo pomembno osnovo rešitvam v čebelarski praksi. Obstajajo tudi poskusi reševanja problematike s pomočjo sprejemanja novih regu- lativ v obliki pravilnikov. Dejansko pa je večinoma potreb- no reševanje problematike na terenu, predvsem izvajanje ustreznih usposabljanj čebelarjev, svetovanje ter pregledi družin za sprotno zatiranje kužnih bolezni. Neobičajno dol- go zimsko obdobje prispeva h kasnejšemu razvoju čebelje zalege in družin. Pri opisanem razvoju družin pričakujemo večjo napadenost družin z varojami, posebno v okoljih, kjer preteklo zimsko zatiranje ni bilo v celoti ali pravilno izvede- no. V takih razmerah bo potrebna posebna skrb čebelarjev. Zatiranje varoj Že v juliju oz. takoj po točenju medu bo primeren čas za odločno ukrepanje. Še posebej, če se odločamo za sonarav- no zatiranje, bosta potrebni zgodnje spremljanje naravne- ga odpada varoj in pravočasno ocenjevanje stopnje napa- denosti družin z varojami. Podatek o naravnem odpadu varoj je v tem času zelo koristen za uspešno ukrepanje. Kot izhaja iz zgoraj omenjene ankete, je prav ocenjevanje napa- denosti družin še premalo uveljavljena dejavnost, ki bi tudi dejansko omogočala pravočasno in učinkovitejše zatiranje. Najpreprostejši način je štetje naravnega odpada varoj na podnici panja ali ugotavljanje napadenosti odraslih čebel z uporabo testa s sladkorjem. Pred uporabo sredstva ali izbo- rom metode zatiranja varoj pa se moramo seznaniti s pri- čakovano učinkovitostjo posameznih postopkov zatiranja. Pri močni napadenosti družin je treba izbrati sredstvo z vi- soko učinkovitostjo. Nasprotno pa pri nižji napadenosti, ki je v našem okolju pri naravnem odpadu do ena varoja/dan, lahko posežemo po sredstvu z nižjo učinkovitostjo. V to skupino praviloma prištevamo uporabo organskih kislin in eteričnih olj. Enkratno dajanje kontaktnega sredstva, kot je dimljenje z akaricidom, ki deluje v trenutku, ali dajanje raztopine oksalne kisline v prisotnosti zalege, ubije le pri- bližno 15 % varoj v družini; dvakratno dajanje preparata na osnovi timola pa predvidoma ubije do 60 % varoj. Možna je tudi uporaba mravljinčne kisline, katere vpliv na čebele in učinkovitost na varoje je treba spremljati. Če v močno napadenih družinah ne začnemo zatirati varoj v juliju, in to delo odložimo na mesec avgust ali celo kasneje, bo progno- za za preživetje družin slaba. Da bo naše čebelarjenje uspešno, sta ključnega pome- na spremljanje razvoja čebeljih družin ter razvoja in poja- vljanja morebitnih znakov bolezni, nepravilnosti razvoja in seveda pravočasno ukrepanje. Ko bodo družine zdrave, pravilno razvite in živalne, bo sledilo tudi zadovoljstvo. Te družine bodo dejansko tudi omogočale pridelavo kakovo- stnih čebeljih pridelkov. V zaključku vabimo vse čebelarje k sodelovanju pri iz- polnjevanju čebelarske ankete, ki bo potekala v spomla- danskem obdobju, ter tako pripomorejo k prepoznavanju številnih dejavnikov pri odmiranju čebeljih družin. O sple- tni povezavi ali drugih možnostih izpolnjevanja ankete vas bomo še obveščali. Fo to : A le š G re go rc Spomladanska paša zagotavlja pravilen razvoj čebeljih družin – čebelnjak Pislak na Dravskem polju. Viri: Brodschneider, R., Gray, A., Adjlane, N. et al. (2018): Multi-country loss rates of honey bee colonies during winter 2016/17 from the COLOSS survey. Journal of Apicultural Research. V tisku. Kulhanek, K., Steinhauer, N., Rennich, K., Caron, D. M., Sagili, R. R., Pet- tis, J. S. et al. (2017): A national survey of managed honey bee 2015– 2016 annual colony losses in the USA. Journal of Apicultural Research, 56(4), str. 328–340. Seitz, N., Traynor, K. S., Steinhauer, N., Rennich, K., Wilson, M. E., Ellis, J. D. et al. (2016): A national survey of managed honey bee 2014-2015 annual co- lony losses in the USA. Journal of Apicultural Research, 54(4), str. 292–304. Van der Zee, R., Gray, A., Holzmann, C., Pisa, L., Brodschneider, R., Chlebo, R. et al. (2013): Standard survey methods for estimating colony losses and explanatory risk factors in Apis mellifera. in V. Dietemann, J. D. Ellis, P. Neumann (ur.) The COLOSS BEEBOOK, Volume I: Standard methods for Apis mellifera research. Journal of Apicultural Research, 52(4). 4/2018 letnik CXX116 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE BPRACTICES je projekt, ki ga fi- nancira evropska zveza v okviru Ho- rizona 2020. Najpomembnejši cilj projekta z naslovom Novi indikatorji in prakse za izboljšanje zdravja čebel v dobi malega panjskega hrošča (Aethina tumida) v Evropi je razviti nov sistem upra- vljanja praks v čebelarstvu, ki bodo omogočile evropskemu čebelarskemu sektorju primerna orodja za uporabo proti čebeljim boleznim in izgubam. Cilji projekta, ki se je začel februarja 2017, so uskladiti dobro čebelarsko prakso (DČP) v Evropi, prilagoditi ino- vativne biomolekularne tehnike za zgodnjo diagnostiko čebeljih bolezni (npr. biosenzorji iz medu, PCR-analize iz drobirja, metoda z mletim sladkorjem) in vzpostaviti nove metode za nadzor čebeljih bolezni, pri katerih bi se izognili vnosu sintetičnih zdravil in obenem zagotavljali varnost in kakovost čebeljih pridelkov. Projekt BPractices bo razvil nov trajnostni proizvodni sistem, ki bo omogočal komunikacijo s potrošnikom pre- ko inovativnega sistema sledljivosti na osnovi tehnologije QRCode/RFID, s katero bo potrošnik seznanjen s pomemb- nimi informacijami glede pridelave čebeljih pridelkov. Na tak način bodo potrošniki seznanjeni in ozaveščeni o po- zitivnem vplivu čebelarstva na okolje in ekosisteme, vse po zaslugi sistema sledljivosti. Izgube čebel v Evropi so v tesni povezavi s po- javljanjem bolezni čebeljih družin v različnih državah. S prihodom malega panjskega hrošča (MPH, Aethina tumida) v Evropo v letu 2014 se stanje lahko še poslabša. Vrednost opraševal- nega servisa je ocenjena med 13,5 in 21,5 mili- jona dolarjev, zato so izgube čebeljih družin zaradi MPH-ja skupaj z drugimi čebeljimi bo- leznimi (varoza, ameriška in evropska gniloba čebelje zalege, nosemavost) izjemnega pome- na za ekonomiko čebelarstva. Poleg tega se v čebelarstvu v Evropi pojavljajo velike razlike v izgubah čebel zaradi zunanjih vplivov na čebe- larstvo, vključno z vremenskimi spremembami in pojavljanjem bolezni. BPRACTICES, nove prakse za trajnostno čebelarstvo Dr. Maja Smodiš Škerl Kmetijski inštitut Slovenije maja.smodis.skerl@kis.si Metode bodo validirane na ravni laboratorija, kamor so vključene države partnerice v sodelovanju z EU referenčnim laboratorijem za čebelarstvo (ANSES, Francija), in na ravni čebelnjaka, kamor bodo države partnerice v sodelovanju z Apimondio vključile čebelarje. Konzorcij projekta BPractices vodi dr. Giovanni Formato, Instituto Zooprofilattico Sperimentale del Lazio e della To- scana (IZSLT) v Italiji, v sodelovanju z naslednjimi partnerji: • Slovenija – dr. Maja Smodiš Škerl, Kmetijski inštitut Slovenije (KIS), • Avstrija – dr. Alexandra Ribaritz, Austrian Agency for Health and Food Safety (AGES), • Turčija – prof. dr. Mustafa Necati Muz, University of Namik Kemal (UNK), • Španija – dr. Mariano Higes, Centro de Investigación Apícola y Agroambiental de Marchamalo (CIAPA), • Italija – dr. Licia Ravarotto, IZSLT, • ZDA – prof. dr. Aleš Gregorc, Mississippy State University. V projektu sodelujejo še prof. dr. Roberto Eggenhoffner (Univerza v Genovi, Italija), dr. Riccardo Jannoni-Seba- stianini (Apimondia), dr. Marie-Pierre Rivière (ANSES, Francija), dr. Charlotte Lietaer (TECA FAO – Tehnologije in prakse za manjše kmetovalce, Organizacija Združenih narodov za hrano in kmetijstvo) in dr. Walter Haekefer (Evropsko združenje profesionalnih čebelarjev). Kmetijski inštitut Slovenije je zadolžen za delovni paket z naslovom "Varoza in viroza". V sodelovanju s partnerji v projektu smo pripravili seznam dobrih čebelarskih praks, ki vključujejo splošne prakse oz. dejavnosti v čebelarstvu in posebej dejavnosti, ki se v Sloveniji in EU obvezno izvajajo pri spremljanju napadenosti čebeljih družin z varojami (in z Trajnostni proizvodni sistem bo nudil potrošniku dostop do informacij o pridelavi medu in pomenu čebel za okolje. 4/2018 letnik CXX 117 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE varozo povezanimi virusi): določanje stopnje napadenosti z varojami, zatiranje varoj, vodenje evidenc itd. Skupaj s par- tnerji smo pripravili seznam DČP še za ameriško in evrop- sko gnilobo (vodja naloge je AGES), nosemavost (CIAPA), malega panjskega hrošča in sledljivost v čebelarstvu (IZ- SLT). V nadaljevanju smo pripravili izbor najpomembnejših dobrih čebelarskih praks, ki ga bo Apimondia predstavila in posredovala čebelarjem po Evropi v potrditev (validacijo). V nadaljevanju projekta bomo na KIS-u izvajali dejavno- sti v čebelnjakih in sodelovali pri nekaterih laboratorijskih metodah. Ob tej priložnosti vabimo čebelarje, ki bi v svojem čebelnjaku izvajali dejavnosti v sodelovanju s KIS-om (npr. poletno, zimsko zatiranje varoj). Več o načinu sodelovanja bomo pisali v kateri od prihodnjih številk Slovenskega čebelarja. Projekt financira Horizon 2020, raziskovalni in inova- tivni program EU, ERA-Net SusAn – Evropsko raziskovalno področje trajnostnih živalskih proizvodnih sistemov (angl. Euro- pean Research Area on Sustainable Animal Production Sy- stems). Več o projektu si lahko preberete na spletni strani www.izslt.it/bpractices/home/. V znanstveni reviji Proceedings of the Royal Society B je bila decembra lani objavljena študija podoktorskega raziskoval- ca Simoneja Tosija, profesorja Jamesa Nieha in sodelavcev, ki so raziskovali okoljske vplive čebel kot »bioindikatorjev« in pomembnih opraševalcev kulturnih rastlin. Zanimalo jih je, kako se čebelja družina odziva na izpostavljenost neonikoti- noidnim insekticidom v primeru omejenih virov paše, kar je pogost primer na območjih z obsežno kmetijsko pridelavo. V raziskavo so vključili klotianidin in tiametoksam, ak- tivni učinkovini neonikotinoidnih pesticidov, ki se po svetu pogosto uporabljata za zaščito zelenjadnic, v sadovnjakih in na poljskih posevkih. Pesticidi po nanosu na kmetijske rastline ostanejo v okolju in so lahko prisotni v medičini, pelodu, vodi in zemlji. Nove raziskave biologov Univerze v Kaliforniji iz San Diega razkrivajo škodljive kombinirane učinke pesticidov in pomanjkanja prehranskih virov na čebeljo družino. Kombinacija neonikotinoidnih insekticidov in slabe prehrane usodno ogroža zdravje čebel Priredila dr. Maja Smodiš Škerl Kmetijski inštitut Slovenije maja.smodis.skerl@kis.si Raziskovalci so ugotovili, da se je odmiranje čebel povi- šalo za 50 ali več odstotkov od pričakovanega v primerjavi s posameznimi učinki pesticidov ali slabe prehrane. Do sedaj je to prva raziskava, ki je pokazala tolikšen »siner- gističen« učinek pesticidov in slabe prehrane, ki presega vsoto učinkov posameznih dejavnikov na čebeljo družino. Njihove ugotovitve kažejo, da izpostavljenost hkrati pesti- cidom in slabi prehrani vpliva na poslabšanje zdravstvenega stanja v družini. Čebele potrebujejo sladkor za delo v panju in za izletavanje na paše. Neonikotinoidni insekticidi pri tem zmanjšujejo raven sladkorja v čebelji »krvi« – hemolim- fi – in na ta način se zaloge energije pospešeno porabljajo. Simone Tosi: »Naše ugotovitve kažejo na to, da bo treba ponovno premisliti, kakšna je uporaba trenutnih postopkov oce- njevanja tveganja pesticidov, saj bi ti dosedanji postopki lahko podcenjevali toksične učinke pesticidov na čebele.« James Nieh, profesor v Sekciji za ekologijo, obnašanje in evolucijo, še dodaja, da imajo njihovi rezultati širše posledice za druge živalske vrste, pri katerih pretekle študije še niso pokazale negativnih sinergističnih učinkov pesticidov in slabe pre- hrane pri živalih. Vir: Neonicotinoid pesticides and nutritional stress synergistically reduce survival in honey bees, Proceedings of the Royal Society B, rspb.royalso- cietypublishing.or … .1098/rspb.2017.1711 Progeno testiranje čebeljih matic Kmetijski inštitut Slovenije, Druga priznana organizacija v čebelarstvu, vabi večja gospodarsko usmerjena in prevozna čebelarstva, da v čebelarski sezoni 2018/19 sodelujejo pri testira- nju čebeljih matic v pogojih reje (pro- geno testiranje). Za čebelarje, ki se bodo vključili v testiranje matic, bomo izvedli usposabljanje in pripravili pro- gram oz. navodila za testiranje. Mati- ce bo možno prejeti v petek, 8. junija, ali v petek, 22. junija 2018. Vse zainte- resirane čebelarje vabimo, da se prija- vijo. Vloge sprejemamo do 30. aprila 2018 na telefonsko številko 01/280 52 41 oz. na naslov: Kmetijski inštitut Slo- venije, Druga priznana organizacija v čebelarstvu (DPO), Hacquetova ulica 17, 1000 Ljubljana. Prijavite se lahko tudi preko elektronske pošte: vzreja. matic@kis.si. Čebelarstva, ki bodo primerna za testiranje, bomo o izboru obvestili. Vabljeni k sodelovanju! Kmetijski inštitut Slovenije 4/2018 letnik CXX118 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Protokol o medsebojnem obveščanju Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin in Nacionalnega veterinarskega inštituta Veterinarske fakultete ob prijavi pomora čebel Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo ra- stlin (UVHVVR) in Nacionalni veterinarski inštitut (NVI) Veterinarske fakultete sta določila postopek ob prijavi pomora čebel zaradi suma zastrupitve čebel ali drugih vzrokov. Ob pomoru čebel postopek prijave in ugotavljanja vzrokov pomora poteka po določenem vrstnem redu: 1. Čebelar obvesti regionalni center za obveščanje v RS po tel. št. 112 vsak dan v tednu od 7. do 19. ure (delavniki in dela prosti dnevi). 2. Pristojni center za obveščanje v RS VEDNO obve- sti pristojno enoto NVI, in sicer od ponedeljka do petka v rednem delovnem času oz. v času stalne pripravljenosti (tj. zunaj rednega delovnega časa). 3. Veterinar NVI vedno prvi opravi pregled čebel in izda izvid. 4. Če veterinar NVI posumi na zastrupitev čebel, o tem obvesti pristojni območni urad UVHVVR, in sicer fi- tosanitarnega inšpektorja in uradnega veterinarja. 5. Če je mrtvic dovolj, veterinar NVI odvzame vzorec mrtvic, ga zapakira in pošlje v analizo vsebnosti FFS v pristojni Nacionalni laboratorij za zdrav- je, okolje in hrano Maribor. Plačnik analize je UVHVVR-PP 130050. 6. Kadar obstaja sum zastrupitve ali drugega vzro- ka pomora čebel, veterinar NVI svetuje čebelarju, naj policiji prijavi sum kaznivega dejanja povzro- čitve škode. 7. Obveščeni fitosanitarni inšpektor ob sumu za- strupitve čebel s FFS sproži postopek ugotavlja- nja nepravilne uporabe fitofarmacevtskih sred- stev na območju doleta čebel. 8. Obveščeni uradni veterinar preveri upoštevanje zahtev za varno dajanje živil na tržišče, in kadar je to potrebno, čebelarjevo skladno uporabo ve- terinarskih zdravil. 9. Policija vodi postopek v skladu s svojimi pooblastili. 10. Za medsebojno obveščanje uradi UVHVVR spo- ročijo telefonske številke fitosanitarnih inšpek- torjev in uradnih veterinarjev enotam NVI. Kongres Beecome v Gradcu je bil oglaševan kot najšir- ša in najbogatejša razstava sodobne čebelarske opreme ter V avstrijskem Gradcu je od 23. do 25. februarja 2018 v organizaciji Evropskega združenja pro- fesionalnih čebelarjev in Evropske čebelarske konfederacije Beelife potekal evropski čebelar- ski kongres z razstavo čebelarske opreme, ime- novan Beecome. Ta kongres je bil prvič organi- ziran leta 2012 v Franciji, naslednji kongresi pa so potekali v Belgiji, Nemčiji, na Švedskem in v Italiji. Kongres Beecome je zamišljen kot sreča- nje evropskih čebelarjev in znanstvenikov, kjer ti razpravljajo o težavah čebelarstva, kot so: če- belje bolezni, škodljivci, GMO, ponaredki medu ter voska. Na kongresu Beecome tudi o ponaredkih voska Vlado Auguštin Svetovalec JSSČ za tehnologijo čebelarjenja vlado.augustin@czs.si pomembna priložnost za razpravo med najbolj usposoblje- nimi raziskovalci, čebelarskimi združenji, veterinarskimi uradniki, nacionalnimi organizacijami in institucijami EU v letu 2018. Razstava čebelarske opreme v Gradcu je bila po veliko- sti primerljiva z ApiSlovenijo v Celju, s to razliko, da so se tu v večjem delu predstavili proizvajalci opreme iz Italije (Giordani, Lega), ki proizvajajo opremo za nakladni sis- tem čebelarjenja in jih običajno ne srečamo na slovenskem čebelarskem sejmu. Od slovenskih proizvajalcev sta bila na sejmu prisotna Logar Trade d.o.o. in Kunstelj s.p. Sam strokovni del kongresa je potekal v pokritem šotoru. Teme in strokovne razprave so bile zelo zahtevne za čebelarje praktike, saj so potekale na visoki akademski ravni in so za razumevanje zahtevale zelo dobro poznavanje obravna- vane tematike. Na posvetu se je veliko govorilo o težavi ponarejanja medu in čebeljega voska v Evropi. Posebej alarmantne novice prihajajo s področja čebeljega voska. Leta 2016 je v zahodni Evropi veliko čebelarjev poročalo o težavah, pove- zanih s slabim razvojem in umrljivostjo čebelje zalege po vstavitvi novih satnic. Po analizi satnic se je izkazalo, da je 4/2018 letnik CXX 119 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE uporabljeni čebelji vosek v satnicah vseboval veliko stopnjo stearinske in palmitinske kisline, kar je nakazovalo dodaja- nje stearina. Dodatek stearina v satnicah je bil ugotovljen v Belgiji, Nemčiji in na Nizozemskem. Čebelji vosek, ki se je uporabljal za izdelavo satnic, je bil uvožen iz Kitajske. Ker so podatki o vplivu stearina na razvoj čebelje zale- ge omejeni, se je izvedla neodvisna študija, ki je dokazala visoko stopnjo umrljivosti čebelje zalege v primeru doda- nega stearina, kar pomeni, da takšen vosek ni primeren za čebelarstvo. Odgovorne inštitucije za varno hrano iz Belgije, kjer so prvi ugotovili ponaredke voska, so primer takoj prijavile in zaprosile Evropsko komisijo, naj sprej- me dodatne pravne ukrepe glede uvoza čebeljega voska in pred ponaredki zaščiti čebelarje in proizvajalce satnic. O nameravanih ukrepih Evropske komisije pred takšnimi nečednimi posli je na posvetu spregovoril predstavnik te organizacije Javier Ruiz-Santaella Moreno. Sedaj lahko le upamo, da bruseljski mlini ne bodo mleli predolgo in da bo v doglednem času zagledal luč sveta tudi pravilnik o kako- vosti čebeljega voska oziroma satnic. Dobro se spominjam, da so se varoje pri nas pojavile leta 1980 – leto gor ali dol – ker sem živel v okolju z dolgoletno čebelarsko tradicijo. Spominjam se dileme dveh bratov, starih čebelarjev, ali bi zaradi prvih opozoril o nevarnosti širjenja varoj peljala čebele na pašo ali ne. Prvi, ki je čebela- ril z dvanajstimi panji, ni hotel tvegati ter se pridružiti dru- gemu, ki je čebelaril z več kot štiridesetimi panji in je hotel na vsak način s čebelami na pašo. Ostala sta vsak na svojem stališču, o posledicah pa najbrž ni treba posebej pisati. Va- roje so se širile bistveno hitreje, kot bi se sicer, in skoraj čez noč se je bilo treba spopasti z neznanim sovražnikom, ki je začel neusmiljeno desetkati čebelje družine. Čebelarji so tavali v temi, veterinarska stroka v somraku. Takrat se je začela kalvarija čebel, ki žal še vedno traja. Sam sem začel čebelariti skoraj tri desetletja kasneje. S prvimi družinami so prišle tudi težave z varojami, a k sreči sem imel pri svojih čebelarskih začetkih odlično strokovno podporo. Tako sem prvo leto takoj po točenju po varojah udaril s timolom, jeseni pa z oksalno kislino (OK). Že na samem začetku sem se namreč odločil, da v mojih panjih ne bo nobenih preparatov, ki bi kakor koli ogrožali čistost voska, da o medu niti ne govorim. Do danes ni bilo v njih drugega sredstva kot organske kisline ter že omenjenega timola prvo leto, dve naslednji leti pa preparat Apiguard (katerega učinkovina je prav tako timol). Ker lastnega vo- ska še nisem imel dovolj, da bi si dal iz njega izdelati sa- tnice, sem slednje kupoval v čebelarski trgovini, kot najbrž večina čebelarjev. Nisem sicer spregledal člankov, v katerih so različni avtorji pisali o onesnaženosti slovenskega voska z akaricidi, vendar sem bil prepričan, da se me njih vsebina ne tiče, natančneje – ne tiče več. Kot sem zapisal, voska na- mreč nisem dodatno onesnaževal, čebele pa so morebitno predhodno onesnaženost satnic redčile z dodajanjem no- vega voska. Po tej logiki bi moral biti moj vosek vse bolj čist. Odmevna, a le slovenskim čebelarjem škodljiva afera iz leta 2015 v zvezi s prodajo neregistriranih sredstev za zati- ranje varoj, ki so poleg tega vsebovala še v EU prepovedane učinkovine (klorfenvinfos), se je dotaknila tudi mene. Lju- dje so pač bolj dovzetni za slabe kot za dobre novice – še po- sebej, če jih mediji in predstavniki strokovnih institucij po- nudijo javnosti na tak način, kot so jih takrat. Kljub temu da pravzaprav nisem bil omembe vreden pridelovalec medu, mi je bilo jasno, da se neprijetnih vprašanj ne bom ubra- nil drugače kot z analizo medu. Po analizi, ki so jo opra- vili na Kmetijskem inštitutu Slovenije, ostankov kemičnih sredstev za zatiranje varoj v medu ni bilo oz. je bila njihova V SČ 12/2017 sem z zanimanjem prebral prispe- vek Vosek, primeren za izdelavo satnic, ki je bil še zadnji impulz za moje pisanje, h kateremu sem se spravljal že kar nekaj časa – pravzaprav ob izidu skoraj sleherne številke SČ-ja, v kateri je bilo kakor koli omenjeno zatiranje varoj v po- vezavi z onesnaženostjo voska. Prispevki s to vsebino mi namreč vse bolj dvigajo pritisk – pa ne zato, ker bi imel kar koli proti zatiranju te na- dležne pršice, pač pa zato, ker vse bolj dobivam občutek, da se nekdo iz čebelarjev in našega dela odkrito norčuje. Kumafos ne, kumafos da Igor Holy igor.holy@siol.net Strokovni del kongresa Beecome je potekal v pokritem šotoru. 4/2018 letnik CXX120 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE vrednost manjša, kot jo je bilo z uporabljenimi metodami mogoče ugotoviti. Nemalo ponosen sem s fotokopijo anali- ze zapiral usta nejevernim Tomažem. Prispevki o onesnaženem vosku pa so mi še kar glodali v podzavesti, zato sem se lani v okviru ponujene brezplačne analize čebeljih pridelkov odločil prav za analizo voska. Ho- tel sem odkriti, kaj je v resnici z njegovo razvpito onesnaže- nostjo, in predpostavljam, da sem bil eden izmed dvajsetih čebelarjev, o katerih govori v uvodu omenjeni prispevek v SČ-ju. Ob tem moram zapisati, da se mi je v času svojega če- belarjenja že uspelo oskrbeti s satnicami iz lastnega voska, ki so predstavljale tudi v analizo oddan vzorec. Dobil sem poročilo z naslednjimi rezultati: • kumafos: 0,34 mg/kg, • amitraz: <0,04 mg/kg in • timol: <0,2 mg/kg. Šok je bil popoln. Analiza je v mojem vosku potrdila ku- mafos, ki menda prehaja v med, če njegova koncentracija v vosku presega 1 mg/kg. Zgoraj omenjena analiza medu ostankov kemičnih sredstev za zatiranje varoje sicer ni po- kazala, pa vseeno ... Delavci ČZS, JSSČ, seveda nenehno opozarjajo in odsve- tujejo uporabo sredstev, ki vsebujejo kumafos. A glej ga, šmenta: država prek svojih institucij njihovo uporabo do- voljuje in jih tudi predpisuje! Država si to lahko dovoli, a Bog nas varuj, da bi kakšen nepokoren čebelar namesto OK v obliki (pregrešno dragega) preparata Api-Bioxal uporabil tisto, ki jo je mogoče kupiti na prostem trgu. Tam namreč en kilogram OK stane natanko 10 €, kar pomeni, da zati- ranje varoj za čebelarja ne predstavlja omembe vrednega stroška. Pa najbrž ni sporna zato, ker ni 100-% čista, ampak menda »le« 99,8-%. Prepričan sem, da je poglaviten razlog v tem, da bi se nekdo obrisal pod nosom za sijajen zaslužek, ki ga predstavlja približno dvajsetkratna razlika v ceni med Api-Bioxalom (72,18 €, pakiranje 350 g) in na prostem trgu kupljena OK! Kajti če je slednja zaradi takih ali drugačnih razlogov sporna za zatiranje varoj, naj tisti, ki to trdi, s tem seznani čebelarsko javnost. Čebelarji pač ne želimo zastru- pljati ljudi. Niti zaradi navodil države in še manj zaradi la- stne nevednosti. Kajti do pojava registriranih preparatov je bila na trgu kupljena OK za zatiranje varoje v čebelarstvu povsem nesporna. Podoben, a še bolj banalen, je primer mravljinčne kisline (MK). Tiste, ki sem jo pred pojavom re- gistriranih preparatov (MAQS, Formivar) uradno dobil od veterinarja (hranim potrdilo in še kakšno originalno pla- stenko), zdaj za zatiranje varoj ne bi smel več uporabljati … A naj se navežem nazaj na prijazno odsvetovan, čeprav uradno dovoljen kumafos. Vem, da ta problematika ni tako enoznačna, kot bi lahko bralec sklepal ob branju tega prispev- ka, in da je najbrž veliko dejavnikov, zaradi katerih je vosek z njim onesnažen. A glede na lastno čebelarsko prakso si pri- držujem pravico, da državi oz. njenim pristojnim instituci- jam sporočim naslednje: jaz kumafosa ne uporabljam, ker mi je zadoščal podatek, da je topen v vosku (iz česar razumem, da ga je ob redni uporabi v vosku vse več in več), iz katerega lahko prehaja v med. Niti ne vem, v kakšni obliki je na voljo, niti kakšno je trgovsko ime preparatov, ki ga vsebujejo. Ne vem, ker o njegovi uporabi nisem nikoli razmišljal in me zato ni zanimal. Enak med, ki gre od hiše, jemo tudi jaz in moja družina v dobri veri, da pridelujem 100-% neoporečno živilo. Dejstvo pa je, da je nekdo s kumafosom, tudi z dovoljenjem dr- žave, zasvinjal vosek, iz katerega so satnice, in posledično satje v mojih panjih! Tudi deviško satje v mediščih, ki po točenju ne vidi panjev do naslednjega leta in zato ni nikoli v stiku niti z ekološko nespornimi kislinami! Da ne bo pomote: pišem o isti državi, ki je do pojava registriranega Api-Bioxala za za- tiranje varoj dovoljevala uporabo na prostem trgu kupljene OK. Povsem enake OK, katere uporabo zdaj prepoveduje … Vosek je mogoče očistiti kumafosa in drugih neželenih ostankov, to ni več nobena skrivnost, ampak celo priporo- čilo čebelarjem, naj izkoristijo to možnost – o tem je bilo mogoče prebrati posamezne prispevke v SČ-ju. Le da je pri- poročilo usmerjeno na napačen naslov. Menim namreč, da je za čiščenje voska dolžna poskrbeti in ga financirati država, ker uporabo sredstev, katerih učinkovina je kumafos, dovoljuje. Najbrž se bodo vsi čebelarji strinjali z menoj, da neočiščen vosek sploh ne sme v predelavo. Saj je zdravje ljudi na pr- vem mestu, mar ne? Čebelarji se tudi ne bomo strinjali, da bi zaradi sprenevedanja in dvoličnosti države med izgubil sloves zdravega in kakovostnega živila. Sploh pa ne v svetu menda zelo cenjen slovenski med … In še sploh ne med iz dežele, ki je uspešno uveljavila svetovni dan čebel … Zato morda ne bo odveč resno priporočilo ČZS, da pred ustre- zno državno institucijo stopi z zahtevo po ureditvi financi- ranja stroškov čiščenja voska ostankov kumafosa in drugih zdravju neprijaznih kemičnih »dodatkov«, ki so posledica uporabe dovoljenih sredstev za zatiranje varoj. Čebelarji se z varojami spopadajo že štiri desetletja. Za stroko pa se včasih zdi, kot da ji ta nadloga predstavlja ne- kakšno neobvezno prostočasno dejavnost in da je le po- daljšana roka farmacevtske industrije, ki je na račun čebel naredila še eno komercialno uspešnico, iz katere kuje do- bičke. Tako je pač najlažje. Če se čebel ne bo dalo pozdraviti »s polaganjem rok«, je tu še vedno kumafos … Čas bi že bil za korenito spremembo v glavah in načinu obnašanja. Če- belam se namreč že brez varoj ne obetajo lepi časi. Kot potrošnik pri medu, tudi čebelar pri satnicah pričakuje naraven, neoporečen izdelek. Slika je simbolična. Fo to : M B 4/2018 letnik CXX 121 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Ker v Sloveniji, z izjemo medu, še nimamo izdelane karakte- rizacije čebeljih pridelkov, morebitnih potvorb cvetnega prahu, matičnega mlečka in propolisa ne moremo prepoznati in jih odpraviti, je Ministrstvo RS za kmetijstvo, gozdarstvo in pre- hrano razpisalo aplikativno raziskavo karakterizacije čebeljih pridelkov v letih 2017–2019, ki jo v sodelovanju z Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani, Ericom iz Velenja ter Interte- kom iz Nemčije izvaja ČZS. V prvem delu objavljamo povzetek poročila o raziskavi karakterizacije matičnega mlečka. Matični mleček Matični mleček je izloček krmilnih in mandibularnih žlez čebel delavk, starih od 6 do 15 dni, in ima ključno vlogo pri razvoju matice v družini. Z matičnim mlečkom hranijo čebele vse čebelje ličinke tri dni, po tretjem dnevu pa samo ličinko, iz katere se bo razvila matica. Kaj se bo razvilo iz oplojenega jaj- čeca, čebela delavka ali matica, je odvisno samo od hrane. Ma- tica se celo življenje prehranjuje samo z matičnim mlečkom. Danes se matični mleček uporablja v farmaciji, prehran- ski industriji in tudi v kozmetiki. Uvrščamo ga med funk- cionalna živila, saj so rezultati raziskav pokazali, da ima matični mleček številne funkcionalne lastnosti, kot so an- tibakterijsko, protivnetno, dezinfekcijsko, antioksidativno in antitumorsko delovanje ... Biološka dejavnost matičnega mlečka se večinoma pripisuje bioaktivnim maščobnim kisli- nam, proteinom in fenolnim spojinam. Različne možnosti uporabe matičnega mlečka dajejo temu čebeljemu pridelku velik pomen. Posledica tega je tudi velik uvoz matičnega mlečka v vse države, ki nimajo zadostne lastne proizvodnje. O svetovni proizvodnji matičnega mlečka ni uradnih po- datkov, vendar strokovnjaki ocenjujejo, da približno 60 % svetovne proizvodnje, to je približno 2000 ton, proizvede Kitajska, skoraj vsa proizvedena količina se izvozi na Ja- ponsko, v ZDA in Evropo. Več mlečka pridelajo še Japonska, Koreja ter države vzhodne Evrope, nekaj pa tudi Španija, Grčija, Francija in Italija. Lastnosti svežega matičnega mlečka Matični mleček je pretežno topen v vodi, ima nizko vre- dnost pH (med 3,5 in 4,5), specifična gostota je 1,1 g/ml. Je od umazano bele do belo rumene barve, kremast. Ima ki- selkast, oster vonj, okus pa izrazito kisel, rahlo trpek, rahlo sladek, oster in pekoč. Viskoznost matičnega mlečka je odvisna od vsebnosti vode in starosti – če je shranjen na sobni temperaturi, počasi posta- ja bolj viskozen. Star matični mleček, ki ni pravilno skladiščen, je temnejše barve in lahko postane žarkega okusa. Po pobira- nju in ob stiku z zrakom postane pri temperaturi 15 °C rumen zaradi prisotnosti albumina, ki nastane med sušenjem. Sestava matičnega mlečka Sestava matičnega mlečka je dokaj zapletena. Sestavlja- jo ga voda, maščobe, beljakovine, sladkorji, aminokisline, organske kisline, steroli, estri, fenolne spojine, minerali, elementi v sledovih in druge snovi. Sestava sladkorjev, vseb- nost vode, beljakovin in 10-hidroksi-2-decenojske kisline (10-HDA) so najpomembnejši kriteriji za karakterizacijo matičnega mlečka. Sestava je odvisna od sezonskih in okolj- skih dejavnikov. Vsebuje tudi pelod rastlin, na katerih so če- bele nabirale nektar in pelod, zato na osnovi pelodne analize matičnega mlečka lahko sklepamo na njegovo poreklo. Rezultati raziskave V letu 2017 smo analizirali 12 vzorcev matičnega mlečka iz štirih statističnih regij Slovenije (Podravska, Osrednje- slovenska, Posavska, Gorenjska). Zbranim vzorcem smo določili vsebnost vode, pepela, beljakovin, maščob, 10-hi- droksi-2-decenojske kisline (10-HDA), sladkorjev, vrednost pH, kislost, maščobnokislinsko sestavo ter opravili pelodno analizo. Pridobljeni rezultati za slovenski matični mleček so v skladu s sestavo matičnega mlečka, kot jo na osnovi pre- gleda rezultatov raziskav predlagajo Sabatini in sod. (2009). Poleg medu so primarni čebelji pridelki še cve- tni prah, matični mleček in propolis. Sestava teh pridelkov je, bolj kot sestava medu, odvisna od okolja in tehnologije pridelave. Zaradi funk- cionalnih lastnosti in s tem koristnosti uporabe čebeljih pridelkov v humani prehrani se njihova poraba povečuje, s tem pa tudi možnost, da se na naših prodajnih policah znajdejo čebelji pri- delki vprašljive kakovosti in porekla. Karakterizacija čebeljih pridelkov, 1. del Mag. Andreja Kandolf Borovšak Svetovalka JSSČ za varno hrano andreja.kandolf@czs.si Barva analiziranih vzorcev mlečka Fo to : J as na B er to nc el j, B io te hn išk a f ak ul te ta 4/2018 letnik CXX122 Nalogo bomo nadaljevali tudi v naslednjih dveh letih, ko bomo ugotavljali tudi vplive staranja na lastnosti mlečka. Voda predstavlja največji delež matičnega mlečka. Re- zultati vsebnosti vode v slovenskem matičnem mlečku so v območju 64,5 do 67,8 g/100 g. Povprečna vsebnost pepela v vzorcih slovenskega matičnega mlečka je bila 1,02 g/100 g z razponom od 0,94 do 1,08 g/100 g. Matični mleček ima nizko vrednost pH, od 3,6 do 4,2, v sklopu naše raziskave je bil razpon vrednosti bistveno manjši, med 3,73 in 3,87, v povprečju 3,81. Povprečna kislost vzorcev slovenskega matičnega mlečka je bila 4,19, območje pa 3,74 do 4,51 mL 0,1 N NaOH/g. Vsebnost maščob je odvisna od sezonskih vplivov, zato so vrednosti tega parametra bolj variabilne. Rezultati za vseb- nost maščob so imeli največji razpon vrednosti med obrav- navanimi fizikalno-kemijskimi parametri, od 4,59 do 7,65 g/100 g. Povprečna vsebnost maščob v vzorcih slovenskega matičnega mlečka znaša 5,95 g/100 g. Pomembna kompo- nenta maščobne frakcije matičnega mlečka je 10-HDA. Te maščobne kisline v naravi ne najdemo, značilna je samo za matični mleček, zato je njena vsebnost pomemben kriterij njegove pristnosti. Pristen mleček mora vsebovati vsaj 1,4 g 10-HDA/100 g. V vzorcih slovenskega matičnega mlečka je bila povprečna vsebnost dvakrat višja od te vrednosti (2,81 g/100 g), območje je znašalo od 2,48 do 3,26 g/100 g. Vsebnost beljakovin je bila v analiziranih vzorcih matič- nega mlečka precej izenačena, v območju od 11,66 do 12,74 g/100 g, s povprečno vrednostjo 12,15 g/100 g. Glavna sladkorja matičnega mlečka sta monosaharida fruktoza in glukoza, vedno je prisotna tudi saharoza, v manj- ših koncentracijah so prisotni tudi nekateri oligosaharidi, ki so lahko v določenih primerih primerni tudi za določanje pri- stnosti matičnega mlečka (Sabatini in sod., 2009). Analizirani vzorci so vsebovali od 2,3 do 4,5 g fruktoze/100 g, med 3,4 in 5,3 g glukoze ter med 0,5 in 2 g/100 g saharoze, trije vzorci sa- haroze niso vsebovali. Vsi vzorci vsebujejo maltozo, nekateri pa tudi erlozo in melecitozo. Maltoze je med 0,5 in 0,6 g/100 g, melecitozo vsebujejo samo trije vzorci, vsebnosti so znašale od 0,5 do 0,7 g/100 g, v drugih vzorcih matičnega mlečka je bilo melecitoze manj kot 0,5 g/100 g (pod mejo detekcije). V analiziranih vzorcih prevladuje pelod pravega kosta- nja (Castanea sativa), podobno kot v medu, pridelanem na območju RS. V mlečku je pelod pravega kostanja zastopan v skoraj 92 % vzorcev in je edini pelod v matičnem mlečku, ki je prevladujoč, druge vrste peloda so zastopane v manj kot 45 %. Glede na rezultate lahko rečemo, da so bili analizirani vzorci zagotovo slovenskega porekla. Rezultati so nastali v okviru Programa ukrepov na področju čebelarstva v RS v letih 2017–2019, ki je bil financiran iz sredstev državnega proraču- na in proračuna EU. Celotno poročilo je objavljeno na: http://www.czs.si/ Upload/files/Letno_porocilo_karakterizacije_cebeljihpridelkov_2017.pdf. IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Dvobarvne dišavke so ena najbolj razširjenih in po- gostih dišavk pri nas. Samice so črne z rdečerjavo obar- vanimi dlakami na zadku, medtem ko imajo samci rjave dlake po vsem telesu in jih je težko ločiti od podobnih vrst. Samice lahko zamenjamo le z rogatimi dišavkami, ki so enako obarvane, a so večje in imajo rogate izrastke na sprednji strani glave. Dvobarvne dišavke gnezdijo v praznih polžjih hišicah, v katerih nekaj zaporednih zaro- Dvobarvna dišavka (Osmia bicolor) Dr. Andrej Gogala gogala62@gmail.com dnih celic predelijo s stenami, zgrajenimi iz kaše zgrizenega listja. Ker bi bile izpostavljene hišice lahko dostopne raznim zajedavcem, jih zakrijejo z bo- rovimi iglicami, ki jih najdejo v okolici, kot vidimo na foto- grafiji. Pri zbiranju peloda za hrano zarodu niso izbirčne. Dejavne so od prvih toplih dni v marcu do junija. Velike so 10–11 mm. Viri: Bogdanov, S. (2011): The royal jelly book: Royal jelly and bee broad: harvest, composition, quality. V: The royal jelly book, 1: 1–13, www.bee- -hexagon.net/royal-jelly/ (junij 2017). Daniele, G., Casabianca, H. (2012): Sugar composition of French royal jelly for comparison with commercial and artificial sugar samples. Food Chemistry, 134: 1025–1029. Kandolf Borovšak, A., Lilek, N., Bertoncelj, J., Korošec, M., Klemenčič Štrukelj, N. (2017): Letno poročilo aplikativne raziskave Karakterizacija čebeljih pridelkov ter vpliv postopkov obdelave in shranjevanja cvetnega prahu na njegovo kemij- sko in mikrobiološko sestavo. Lukovica: Čebelarska zveza Slovenije, str. 51-81. Kanelis, D., Tananaki, C., Liolios, V., Dimou, M., Goras, G., Rodopoulou, M. A., Karazafiris, E., Thrasyvoulou A. 2015. A suggestion for royal yelly specifications. Archives of Industrial Hygiene and Toxicology, 66: 275–284. Popescu, O., Mărghitas, Al. L., Dezmirean, S. D., Mureşan, O. L, Laslo, L., Tofal- vi, M. (2008): A characterization about physical-chemical composition of royal jelly. Bulletin Animal Science and Biotechnologies, 67,1-2: 244–248. Ramadan, F. M., Al-Ghamdi, A. (2012): Bioactive compounds and he- alth-promoting properties of royal jelly: A review. Journal of Functio- nal Foods, 4, 1: 39–52. Sabatini, G. A., Marcazzan, L. G., Caboni, F. M., Bogdanov, S., Bicudo de Almeida-Muradian, L. (2009): Quality and standardisation of royal jelly. Journal of ApiProduct and ApiMedical Science, 1, 1: 16–21. Šimúth, J., Bíliková, K., Kováčová, E. (2003): Royal jelly proteins as a tool for development of functional ingredients for health. Standing Commission of Apitherapy, 5 str., http://www.fiitea.org/foundation/fi- les/312.pdf (julij 2017). 4/2018 letnik CXX 123 Za tem, ko je Regijska čebelarska zveza Petra Pavla Gla- varja (RČZ PPG) leta 2013 izdala knjigo z naslovom Pravila Petra Pavla Glavarja za čebelarsko vrtnarsko šolo na Lanšprežu iz leta 1781, v letu 2016 pa knjižico Prva slovenska čebelarska knjiga – obe sta dostopni v Digitalni knjižnici Slovenije –, sta ČZS in RČZ PPG konec prejšnjega leta izdali knjigo Če- belarska pisna zapuščina Petra Pavla Glavarja. V obsežni in bogato opremljeni knjigi so avtorji zbrali, prevedli in obdelali celotno znano Glavarjevo čebelarsko pi- sno zapuščino, razen njegovih pisem Tomlju o čebelarstvu. Osrednji in najobširnejši del knjige zajema vsebina prve v slovenskem jeziku napisane čebelarske knjige Pogovor o čebeljih rojih, ki jo je Glavar leta 1779 v rokopisu predlo- žil Kranjski kmetijski družbi v natis. Knjiga tedaj ni izšla, rokopis je bil leta 1950/51 najden v Osrednjem državnem arhivu Slovenije in leta 1976 jezikovno posodobljen prvič objavljen v zborniku Ob 200-letnici pisane besede o slovenskem čebelarstvu, ki ga je izdala Zveza čebelarskih društev za Slo- venijo. Celotno vsebino je tedaj jezikovno posodobil prof. Stane Mihelič, v pričujoči knjigi pa je poleg posodobljene vzporedno objavljen tudi dokumentaren diplomatični prepis izvirnika v bohoričici, v kateri je tedaj Glavar pisal. Avtorji so okoliščine za nastanek, njegovo usodo in pomen tega Glavarjevega dela pospremili z obširno dokumentira- no razlago. V nadaljevanju so navedeni podatki o Glavarjevi čebelar- ski pisni zapuščini, podrobno pa so predstavljene tudi raz- mere v našem čebelarstvu v Glavarjevem času. Glavarja je Kranjska kmetijska družba, katere ugledni član je bil, v me- secu marcu leta 1768 zaprosila, da napiše odgovor na vladne predloge za izboljšanje čebelarstva v cesarsko-kraljevih de- dnih deželah. Že v mesecu juliju ji je predal obširen Odgovor na predlog za izboljšanje čebelarstva v cesarsko-kraljevih dednih deželah, ki je, preveden in opremljen s komentarji, v knjigi v celoti objavljen. Glavar je v odgovoru poznavalsko opisal razmere v čebelarstvu na Kranjskem ter svojo čebelarsko prakso. Zavzel se je za pospeševanje čebelarjenja, ustana- vljanje čebelarskih šol in poučevanje v domačem jeziku, za preprostemu človeku razumljivo čebelarsko literaturo ter za ureditev čebelar- ske zakonodaje. Po- nudil se je za učitelja čebelarstva ter najavil pisanje čebelarskega učbenika v deželnem – slovenskem – jeziku. V Glavarjevem času svetovni čebelarski učenjaki še niso ve- deli, kako se matica opraši. Izkušeni go- renjski čebelarji pa so praho matic s troti v zraku poznali že dav- no prej, leta 1763 je kot prvi na svetu o prahi matic s troti v zraku v knjigi Entomologia carniolica pisal Sco- poli. V knjigi Čebelarska pisna zapuščina Petra Pavla Glavarja so predstavljeni prispevki Glavarja in njegovih sodobnikov k poznavanju te še vedno ne v popolnosti spoznane skrivnosti iz življenja čebel. Glavarja je čebelarska družba v Gornjih Lužicah v letu 1772 imenovala za svojega častnega člana, kar potrjuje nje- gov mednarodni ugled na področju pospeševanja čebelar- stva. Listina o imenovanju je prvič objavljena v tej knjigi. V knjigi sta objavljena tudi prevedena in z opombami do- polnjena Čebelarski patent in Navodilo Marije Terezije, izdana 8. aprila 1775. Glavar je na tej podlagi na povabilo Kmetijske družbe v Ljubljani tej 17. decembra 1781 poročal o možnosti pospeševanja čebelarstva na Kranjskem. Poročilu je dodal načrt za čebelarsko vrtnarsko šolo na Lanšprežu. Stane Mi- helič v zborniku Ob 200-letnici pisane besede o slovenskem čebe- larstvu to poročilo označi »kot Glavarjevo vseskozi zanimivo po- ročilo, ki bolj kot kateri koli dotlej podaja celovito podobo tedanjega stanja čebelarstva na Gorenjskem in Dolenjskem, na drugi strani pa kaže Glavarja kot neutrudnega čebelarskega vzgojitelja, orga- nizatorja, pa tudi socialno izredno čutečega in delavnega človeka«. Vsebina knjige Čebelarska pisna zapuščina Petra Pavla Glavarja nam nudi obširen in poglobljen vpogled v priza- devanja Petra Pavla Glavarja in njegovih sodobnikov za razvoj čebelarstva. Glavar je s svojimi predlogi vsaj posre- dno spodbudil odločitve o ustanovitvi dunajske čebelarske šole in izdaji čebelarskega patenta Marije Terezije. Dobo, v kateri je deloval s sodobniki, lahko s ponosom in odgovor- nostjo označimo kot zlato dobo slovenskega čebelarstva in zato knjigo priporočam v branje. Lukovica: Čebelarska zveza Slovenije 352 strani ISBN 978-961-6516-68-6 Peter Pavel Glavar et al.: Čebelarska pisna zapuščina Petra Pavla Glavarja Anton Tomec tone.tomec@gmail.com PETER PAVEL GLAVAR 1721- 17S4 w w PISNA ZAPUSCINA AVLA ARJA BRDO PRI LUKOVICI IN NOVO ME§TO IZ ZNANOSTI IN PRAKSE 4/2018 letnik CXX124 DELO ČEBELARJA Čebelarjeva opravila v aprilu Kot kaže, bo treba po 1. aprilu ponovno zaloge medu, to- rej medene sate, približati gnezdu, ali pa če je čebelja dru- žina dovolj močna, ji lahko ponudimo sladkorno raztopino, in sicer v razmerju dva dela sladkorja in en del vode. Ob hitrem pregledu nekaterih čebeljih družin namreč ugota- vljam, da jim primanjkuje hrane, ali pa je te po mojem ob- čutku premalo ob gnezdu, čeprav smo v Čebelarstvu Kapun ob prvem pregledu čebeljih družin naredili vse, kar je bilo potrebno. Letošnje leto je pač specifično. Svetujem torej, da po 1. aprilu opravimo še vse potrebno, potem pa do začet- ka cvetenja divje češnje ne posegamo več v čebelje družine. Ocenjujem, da bo cvetenje divje češnje kašnih deset dni po- zneje. To je prelomno za opravila v čebeljih družinah. V ob- dobju cvetenja divje češnje prenehamo dražilno krmiti, ker si v tem obdobju čebelje družine prinesejo dovolj nektarja in cvetnega prahu za optimalen razvoj čebelje družine. V času cvetenja divje češnje v Čebelarstvu Kapun opravimo naslednje ukrepe pri čebeljih družinah: Prestavimo čebeljo družino v sredino plodišča Jeseni se čebelja družina premakne na levo ali desno stran, le redke so družine, ki ostanejo v sredini plodišča. Take družine je treba premestiti v središče plodišča, in si- cer tako, da ostane v plodišču strnjena zalega, ki se bo opti- malno razvijala. Vsako razbi- janje zalege negativno vpliva na čebele, jim povzroča stres in ohlaja gnezdo. Obrnemo sate v plodišču Ob prestavljanju satov v sredino plodišča poskrbimo, da jih hkrati obrnemo. Po navadi vsaka čebelja družina skladišči med v obliki venca v zadnji polovici sata, v prvi po- lovici sata pa je prisotna čebelja zalega. S tem ko obrnemo sat, izpostavimo med proti žrelu panja. Čebelja družina se bolj boji, da bodo zaloge medu napadli nezaželeni vsiljivci, kot za čebeljo zalego, zato med prenese ponovno v zadnji del sata. S tem ko prenaša med, matica čuti, kot da narava medi, zato pospešeno zalega. Izpraznjene celice so čiste in tople, zato jih matica hitro zaleže. Satje matica zaleže od spodnje do zgornje letvice. Na ta način povečujemo prostor za zaleganje, kar je tudi učinkovita borba proti rojilnemu razpoloženju čebeljih družin. Dodamo dva neizgrajena sata Z dodajanjem dveh neizgrajenih satov z vstavljeno sa- tnico povečujemo prostor za zaleganje matice. Pri prvem dodajanju neizgrajenih satov nikoli ne prekinemo zalege, temveč jih dodamo levo in desno ob zalego. Preostale sate premaknemo za en sat levo in desno. To pomeni, da sata ob steni odstranimo iz panja. V treh letih moramo zamenjati vse sate v plodišču. Zakaj je nujna menjava satja? Lebedev, Grobov in Lihotin (1989) ugotavljajo, da: • v starem satju spore hude gnilobe preživijo več kot 30 let, • v starem satju spore poapnele zalege preživijo do 4 leta, • je v starem satju pojav poapnele zalege do 7-krat po- gostejši in da • taro satovje redno napada voščena vešča. Voščena vešča ni čebelji škodljivec, ampak »komunal- na služba« za čebele in najpogosteje prehiti čebelarja pri pospravljanju starega satja. Prehranjuje se s srajčkami, ki ostanejo v čebeljih celicah od poleganja čebel. Pospravi tudi druge nesnage v celici in nikoli ne napade deviškega satov- ja. V starem satju: • Med hitreje kristalizira za 45 do 58 %. • Več čebeljih družin zboli zaradi Nosema apis. • Propade 12 % več čebeljih družin (če čebele prezimuje- mo na starem satju). • Nabirajo se toksične snovi, radioaktivne snovi, težke ko- vine in pesticidi. Kolikor je bilo v vosku več kumafosa, Letos je zima na koncu zamahnila z repom, in kot kažejo napovedi, se še ne misli posloviti. Najver- jetneje nas ne bo več presenetil sneg, do sredine aprila je za pričakovati podpovprečne tempera- ture zraka. Torej bo letos spomladanski razvoj čebeljih družin poznejši, razvoj pa bo zakasnila tudi narava. Dr. Stanislav Kapun - Vaneča kapunstanislav@gmail.com Ureditev plodišča Fo to : K IS Sat z zalego (predhodno strganje medu in obračanje sata v plodišču) Fo to : Č eb el ar st vo K ap un 4/2018 letnik CXX 125 DELO ČEBELARJA toliko je bil slabši sprejem ličink pri vzreji matic. Ugo- tovljeno je bilo, da pri eni tisočinki kumafosa v vosku ni bilo več sprejema ličink (Apimondia, Kanada, 2002). • Dedenski s sodelavci je ugotovil, da Teža 10.000 če- bel iz svetlejšega satja znaša 1 kg, iz temnejšega satja 0,838 kg in iz črnega satja le 0,671 kg. Ugotovil je še, da je za prehrano 1 kg čebel potrebnega na svetlejšem satju 2,5 kg medu, na temnejšem 2,9 kg in na črnem satju 3,7 kg medu. • Čebele, izležene iz celic starega satja, naberejo 40–47 % manj medu kot čebele, izležene iz mladega satja (ugo- tovitev čebelarskega inštituta Ribnoje). Iz navedenih dejstev lahko sklepamo, kako je za zdravje čebelje družine pomembno izločanje starih satov v plodi- šču. V Čebelarstvu Kapun vsako leto vstavimo v gradnjo najmanj štiri nove sate oziroma tudi do šest satov v plodi- šču. Odvisno od razvoja čebeljih družin. Žal nekateri čebe- larji še vedno ne verjamejo v nujnost menjave satja. Upam, da bodo z navedenimi razlogi za izločanje starega satja spremenili svoje mišljenje. Vstavimo gradilni sat Gradilni sat vstavimo levo ali desno od gnezda, in sicer kot drugi sat od stene plodišča. Nikoli ga ne vstavimo v sre- dino ali tik ob steno. Krajni sat namreč čebele napolnijo z medom in ga matica težko zaleže s trotovskimi jajčeci. Zakaj vstavimo gradilni sat ob straneh? Iz biologije razvoja varoj vemo, da varoje za optimalen razvoj potrebujejo v povpre- čju nižjo temperaturo zraka, kot je ta med delavsko zale- go. Drugi razlog pa je, da potrebuje trot za izvalitev 24 dni, kar ustreza razvoju varoj. Preverimo, in če je treba, ponovno obnovimo napajali- šče z vodo za čebele V prejšnji številki sem omenil, kako pomembna je voda za razvoj čebeljih družin. Čebele porabijo največ vode v času spomladanskega razvoja, ko se zalega hitro povečuje. Kulin- čevič (1990) ugotavlja, da hrana, ki jo čebele uporabljajo za krmljenje ličink, vsebuje 80 % vode 3 dni rasti in pri- bližno 33 % vode za šesti dan rasti ličink. Potreb ne morejo pokriti iz medu, ki vsebuje do 20 % vode. Ugotovimo či- stost podnice Čebele morajo imeti čistilni nagon, ki se prenese z matice na čebele. V tem obdobju v Čebelarstvu Kapun samo evidentiramo čebelje družine, ki so očistile podnice. Tistim družinam, ki niso opravile svojega dela, damo še eno možnost in jim ponovno preverimo podnice pri naslednjem pregledu. Če podnica ni zadovoljivo čista, zamenjamo matico. Čebele morajo same očistiti prebivališče. Čistilni nagon čebeljih družin je zelo pomemben pri obrambnem sistemu vzdrževanja zdravih čebel. Odpremo zapore na žrelu Jeseni z zapiranjem žrel preprečujemo vdor glodavcev v panj. Z odprtjem žrel omogočimo čebelam lažji vstop in izhod iz panjev ter tako neovirano prinašanje nektarja in cvetnega prahu v panje. Namestimo smukalnike cvetnega prahu V svojem čebelarstvu jih namestimo na panje v času cve- tenja oljne ogrščice. Ta nudi obilo kakovostnega cvetnega prahu. Namestimo jih samo na najbližji lokaciji doma, in sicer na vse če- belje družine. Čebele del- no zavračajo smukalnike in iščejo vse mogoče nači- ne za vstop v panje mimo njih. Če kakšna čebelja družina nima namešče- nega smukalnika, si del pašnih čebel izprosi vstop v panj brez njega, zato je nujno treba namestiti smukalnike na vse panje. Cvetni prah moramo pobirati dnevno, ker je higroskopičen in ga zato hitro napade plesen. Priprava čebelje družine na pašo • Pripravo na pašo začnemo vsaj 40 dni pred prvo izda- tno pašo. • Ko pripravljamo družine za pašo, si moramo prizade- vati, da bomo imeli močne in zdrave družine (močne po številu pašnih čebel). • Skrbeti moramo za zadostno količino hrane. Zažičen sat, sat z vstavljeno satnico Fo to : Č eb el ar st vo K ap un Čebele morajo same očistiti podnico Fo to : Č eb el ar st vo K ap un Fo to : Č eb el ar st vo K ap un Čebele na paši oljne ogrščice 4/2018 letnik CXX126 IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV • S širjenjem kroga zalege se poveča poraba hrane (2 kg po panju). Za normalen razvoj mora biti v satju vsaj 8 kg zaloge hrane. • Če matici primanjkuje hrane, zelo omeji zaleganje (družina se ne razvija). V aprilu ne pričakujem rojilnega razpoloženja. Če bo že prihajalo do njega, se bo to dogajalo proti koncu meseca. Najučinkovitejša metoda borbe zoper rojenje je sproščanje prostora v plodišču, in sicer z dodajanjem neizgrajenih sa- tov. O tem pa več v naslednji številki. ČD Pivka je konec leta 2017 v Krpanovem domu v Pivki slavnostno obeležilo prvih 20 let. Prireditve sta se udeleži- la podžupan občine Pivka, g. Boris Rebec, in predstavnik ČZS, g. Janez Nagode. Z društvenimi prapori pa so priredi- tev olepšali: OČD Koper, ČD Sežana, ČD Nova Gorica, ČD Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica in Društvo slovenskih čebelarjev Trst. ČD Pivka je nastalo 20. decembra 1997 na pobudo pivških čebelarjev, spontano, in sicer z nastankom nove Občine Pivka. Na področju današnje občine smo bili čebelarji pove- zani v dve čebelarski družini, in sicer v Čebelarsko družino Košana, ki je bila ustanovljena že leta 1952, 12 let kasneje pa še v Čebelarsko družino Pivka. Obe sta vse do decembra 1997, ko smo ustanovili svoje lastno društvo, delovali v okvi- ru ČD Postojna. V ČD Pivka je danes vključenih 81 čebelarjev. Štejemo se med mlajša čebelarska društva, saj je povprečna starost članov 58 let. Pred desetimi leti, ko smo praznovali deseto obletnico društva, smo imeli isto povprečno starost, se pra- vi, za kolikor smo se starejši člani postarali, za toliko smo se z mladimi pomladili. Čebelarimo z več kot 2300 čebeljimi družinami. Na Pivškem so čebele nastanjene enakomerno, tako so oprašene vse gospodarsko pomembne žužkocvetne rastline. Večina naših čebelarjev čebelari v AŽ-panjih. Že od leta 2010 na god zavetnika čebelarjev sv. Ambroža, 7. decembra, ozaveščamo javnost tudi z Ambroževo mašo. Na to nedeljo čebelarji predstavimo svoje delo, čebelje pri- delke in izdelke ter pripravimo zakusko iz čebeljih pridel- kov. Kot predstavnik čebelarjev naredim uvod k sv. maši s predstavitvijo sv. Ambroža. Obe berili beremo čebelarji, sveče na oltarju zamenjamo s svojimi svečami iz čebeljega voska, na oltar namestimo čebelje pridelke in izdelke, pred oltar pa postavimo satni okvir, okvir s satnico, zgrajen sat in medeni sat. Skoraj vsako leto sv. mašo daruje škof. Za- nimivost maše je tudi ta, da jo imamo vsako leto v drugi župniji. V pivški občini imamo namreč pet župnij, in sicer Pivko, Košano, Šmihel, Trnje in Zagorje. Društvo veliko dela tudi z najmlajšimi, skrbimo, da delu- jeta dva čebelarska krožka, eden na OŠ Košana in eden na OŠ Pivka. Naši krožkarji na vsakoletnih tekmovanjih dose- gajo dobre rezultate. Člani društva že od leta 2006 vsako leto velikodušno darujemo med za izpeljavo tradicionalne- ga slovenskega zajtrka v šolah občine Pivka. Nekaj medu tudi darujemo župnijski Karitas. Vsako leto se junija na dan odprtih vrat slovenskega čebelarstva predstavimo na dvorišču vrtca Vetrnica. Takrat najmlajšim in osnovnošol- cem ter obiskovalcem predstavimo vso čebelarsko opremo, medonosne rastline, v opazovalnem panju pa čebeljo dru- žino. Če vreme dopušča, pa še prikažemo točenje medu ter ponudimo njegovo degustacijo. Za člane društva in posredno za naše potrošnike je pri- oriteta nenehna skrb za zdrave čebele in neoporečnost čebeljih pridelkov in izdelkov, zato organiziramo izobra- ževanja. Organiziramo vsakoletno strokovno ekskurzijo na ApiSlovenijo ter ekskurzijo po Sloveniji ali tujini, kjer obiščemo vsaj enega uspešnega čebelarja. ČD Pivka tudi upravlja s pašnim katastrom čebelje paše v občini Pivka. Na območju Javornikov je hojeva, na območju Narina in košan- ske doline pa akacijeva in lipova paša. Kar polovica naših članov je pridobila nacionalno poklicno kvalifikacijo čebe- lar. Tesno sodelujemo s ČZS, sosednjimi društvi in drugimi Čebelarsko društvo Pivka – prvih 20 let Čebelarska himna MPZ Košana in Klapa Škvadra Fo to : A rh iv Č D Pi vk a Fo to : A rh iv Č D Pi vk a Podelitev društvenih zahval in priznanj 4/2018 letnik CXX 127 IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV Ob 20-letnici ustanovitve ČD Pivka objavljamo spomine njegovega prvega predsednika Vladimirja Jenčka Začetek mojega čebelarjenja sega v daljno leto 1952, na 20. julija popoldan. Na senožeti pod Planinsko goro sem ta dan vesel našel v brinovem grmu roj čebel. Pri sosedu čebe- larju Jožetu Simsiču v Strmci sem vzel panj, ga prislonil ob grm in ga potresel z grabljami za seno. Čebelice, ki so popa- dale na zemljo, so urno začele lesti v panj. Nato sem panj od- nesel domov in sosedu povedal za roj. Bil je vesel in mi je po- nudil AŽ-panj ter vanj vselil roj. Razložil mi je osnovne stvari in mi obljubil moralno in materialno pomoč. Tako je postal moj mentor. Ker jeseni nisem imel denarja za sladkor, mi ga je posodil, da sva nakrmila čebele. Kasneje sem dolg popla- čal s prodajo polšjih kožuhov, ki sem jih nalovil. Naslednje leto je čebelja družina rojila in sem imel dve družini. Leta 1953 sem šel z mentorjem na občni zbor ČD Postojna. Men- tor me je predstavil, nato pa so sklenili, da mi društvo plača članarino. Tako sem postal član ČZS, kar sem še danes. V času služenja vojaškega roka sem imel že devet družin, ki mi jih je oskrboval mentor in me pisno obveščal, kako je z njimi. Ko sem se vrnil iz vojske, sem napravil čebelnjak za trideset panjev. Letine za pridelavo medu so bile ugodne. Zgodila pa se je nesreča, 19. julija 1970 so zgoreli čebelnjak in čebele z vso opremo. Tretji dan po nesreči sem že kupil tri družine in jih pripeljal na isto mesto. Naredil sem nov če- belnjak in znova čebelaril. V Ilirski Bistrici sem poznal čebe- larja Ivana Šajnova, ki je bil pri Antonu Žnideršiču čebelar – mojster. Ker sem bil ob vse čebele, mi je svetoval, naj kupim čebele v samostanu v Ilirski Bistrici, kjer je umrla sestra, ki se je ukvarjala s čebelarstvom. Tako sem kupil deset panjev in čebelarsko opremo. Leta 1972 sem se preselil v Pivko in sem čebele preselil v Vremsko dolino, kjer sem kupil parce- lo. Po preselitvi so se začeli boljši donosi in razvoj čebel. V teh letih je Medex začel odkupovati med. Tudi jaz sem sklenil kooperantsko pogodbo in jim prodajal čebelje pri- delke. Sam sem izdelal dva zabojnika po 42 panjev, razširil število družin in jih prevažal na akacijevo pašo na Goriško ter v bližnji gozd na hojevo pašo. Tako sem izboljšal prodajo medu. Vsaka stranka, ki je kupila več kot 5 kg medu, je do- bila v dar knjižico Med, naša vsakdanja hrana in zdravilo. V Strmci sem upravljal Medexov opazovalni panj, pozneje pa še v Javorniku. Organiziral sem tudi odkup medu za Me- dex. To delo sem opravljal 18 let. Ko je varoza v osemdesetih postajala vedno večje zlo, so me v društvu imenovali za predsednika komisije za zašči- to čebel. To delo sem opravljal vrsto let. Od leta 1988 pa do 1998 sem bil predsednik ČD Postojna in skrbel za primerno delovanje društva. 20. decembra 1997 se je društvo razdelilo na ČD Postojna in ČD Pivka. Izvoljen sem bil za predsedni- ka ČD Pivka. Leta 1998 smo že razvili prapor ČD Pivka, na katerem so žebljički vseh članov. Organiziral sem več čebe- larskih strokovnih srečanj in ekskurzij. Dvakrat smo bili na sejmu v Beogradu ter v Istri, Italiji, na Hrvaškem in Češkem. Obiskali smo dr. Titero na češki čebelarski zvezi in češke če- belarje. Obiskali smo tudi čebelarstvo Jaroslava Havlina. Po- leg čebelnjakov nam je razkazal tudi prostor, kjer je izvajal umetno osemenjevanje matic. To strokovno področje me je zelo zanimalo. Začel sem se pripravljati in kupil opremo za umetno osemenjevanje. Ko bi morali izpeljati tečaj z g. Ha- vlinom, je zbolel in umrl. Tako mi je ostal neizpolnjen up, da bomo tudi pri nas umetno osemenjevali matice. Prizadeval sem si tudi za izobraževanje čebelarjev. Usta- novili smo čebelarske krožke na OŠ Pivka, OŠ Košana in OŠ Zagorje. V Slovenski vasi smo ustanovili izobraževalno središče čebelarjev za območje Logatca, Postojne, Pivke, Ilirske Bistrice in Kopra. V tistem času je 47 čebelarjev pri- dobilo nacionalno poklicno kvalifikacijo čebelar. Pri orga- nizaciji izobraževanj sta mi pomagala čebelarski mojster Franc Panker in Anton Grebenšek, za kar sem jima hvale- žen. Delo, ki smo ga opravili, je zelo dvignilo ugled društva. Bil sem izvoljen tudi v upravni odbor ČZS v času, ko je bil predsednik ČZS g. Lojze Peterle. V tem času sem dobil častno priznanje ob 100-letnici ČZS. Za delo v čebelarstvu sem prejel tudi odličja Antona Janše III., II. in I. stopnje. Vladimir Jenček Spomini Vladimirja Jenčka – prvega predsednika ČD Pivka Vladimir Jenček, prvi predsednik ČD Pivka Fo to : M B institucijami, kot je VF NVI. Večji projekt, ki smo si ga za- dali, je postavitev učnega čebelnjaka pri OŠ Pivka. V imenu ČD Pivka se zahvaljujem vsem, ki ste po svojih najboljših močeh prispevali k organizaciji naše slavnostne prireditve prvih 20 let ČD Pivka. Franko Dolgan, predsednik ČD Pivka 4/2018 letnik CXX128 67. redni občni zbor Čebelarske zveze Slovenije 67. redni občni zbor ČZS bo v sobo- to, 7. aprila 2018, ob 9. uri v prostorih ČZS na Brdu pri Lukovici. Dnevni red: 1. slavnostni začetek in izvolitev delovnih organov občnega zbora, 2. razglasitev prejemnikov in po- delitev odličij Antona Janše, 3. podelitev predsednikovih pri- znanj, 4. poročilo verifikacijske komisije, 5. poročilo o uresničitvi delovne- ga in finančnega načrta ČZS za leto 2017 in predsednikovo poročilo, 6. poročilo nadzornega odbora, 7. razprava o poročilih, 8. sprejem revidiranega poslovne- ga poročila ČZS za leto 2017, 9. sprejem delovnega in finančne- ga načrta ČZS za leto 2018, 10. parkirišča pri Čebelarskem centru Slovenije, 11. predstavitev knjige Veliki ljudje slovenskega čebelarstva, 12. fotografiranje praporov za mo- nografijo, 13. delegatska vprašanja in predlogi. Občni zbor je najvišji organ ČZS, ki ga sestavljajo delegati članov krov- ne čebelarske organizacije. En dele- gat zastopa enega člana ČZS, torej je vseh delegatov občnega zbora ČZS v letu 2018 204. Na občnem zboru ima posameznik glasovalno pravico samo, če se ga udeležuje kot delegat in ima pooblastilo društva oz. zveze. Delega- ti morajo biti člani ČZS. Občni zbor je javen. Najpomembnejše delo občnega zbora sta pregled dela ČZS v preteklem letu in predvsem sprejem programa dela za tekoče leto. Želja in cilj vseh nas je dobro poslovanje ČZS in občni zbor je priložnost in možnost, da de- legati povedo mnenje svojega društva ali zveze o delovanju ČZS, predvsem pa, da podajo svoje predloge za izbolj- šanje dela ČZS. V svojem imenu in v imenu vodstva ČZS prosim društva, da v največji možni meri pošljejo svoje delegate na 67. redni občni zbor ČZS. Na letošnjem občnem zboru ČZS bo potekalo tudi fotografiranje praporov za monografijo (vseh tistih, ki niso bili fotografirani na čebelarskem prazni- ku 2017 v Laškem). Samo s skupnimi močmi bomo lahko uresničevali želje čebelarjev iz vse Slovenije. Boštjan Noč, predsednik ČZS OBVESTILA ČZS Fotografiranje praporov za monografijo čebelarskih društev Obveščamo vas, da bo za vsa če- belarska društva in regijske zveze, ki praporov do sedaj še niso fotografi- rali, potekalo zadnje brezplačno foto- grafiranje praporov na občnem zboru ČZS, ki bo v soboto, 7. aprila 2018. Za- radi enotnosti in kakovosti fotografij vas prosimo, da upoštevate ta poziv in poskrbite, da bo vaš prapor primerno fotografiran. Na fotografiranje obve- zno prinesite prapor in drog, prapor- ščak se ne bo fotografiral. Za dodatne informacije v zvezi s fotografiranjem stopite v stik s tajnikom ČZS. Matej Mandelj, tajnik ČZS Pripravlja se svečano 1. praznovanje svetovnega dne čebel, katerega častni pokrovitelj bo predsednik države g. Borut Pahor. Samo praznovanje bo edinstven in neponovljiv dogo- dek za slovensko čebelarstvo in za čebelarstvo po svetu. Gre za velikorganizacijski zalogaj, saj poleg slovenskih čebelarjev in številnih čebelarskih gostov iz tujine priča- kujemo tudi več kot 30 kmetijskih ministrov z vsega sveta, generalnega direktorja FAO Graziana Da Silvo, komisarja EU za okolje KarmenujaVello in še koga. Moja želja je, da ste na tem veličastnem dogodku pri- sotni vsi slovenski čebelarji, ki to želite. Da vam lahko omogočimo in zagotovimo prostor na prireditvi, vas prosi- mo, da čim prej,pošljete prijavnico, ki ste jo dobila vodstva društev obgradivu za članarino s strani ČZS. Prijave potre- bujemo predvsem zato, da zagotovimo ustrezne kapacite- te šotora in samega prireditvenega prostora kot tudi zaradi vseh protokolov tujih gostov. Že vnaprej hvala in izkoristi- moto edinstveno priložnost in bodimo del praznovanja! Podrobne informacije: Čebelarsko društvo Antona Janše Breznica, Žirovnica 87, 4274 Žirovnica, 04/537 85 10, 051/623 838, zirovnica96@gmail.com. Boštjan Noč, predsednik ČZS Prvo praznovanje svetovnega dne čebel bo svečan dogodek! 4/2018 letnik CXX 129 OBVESTILA ČZS Svetovna čebelarska kon- ferenca Globalni izzivi v čebelarstvu ČZS, JSSČ, v sodelovanju z MKGP-jem ter OŠ Žirovnica or- ganizira v petek, 18. 5. 2018, sve- tovno čebelar- sko konferenco o globalnih izzivih v čebelarstvu. V okviru konference bo osem tematskih sklopov, ki se dotikajo področij tehno- logije v čebelarstvu, uporabe, varnosti in kakovosti čebeljih pridelkov, preno- sa znanja, izrabe paš in promocijskih dejavnosti. Cilj konference je določi- tev optimalnih in možnih rešitev za odpravo ugotovljenih problematik v čebelarstvu ter določitev kratkoročnih in dolgoročnih ciljev za zmanjšanje problematik. Na konferenci bodo so- delovali tuji in naši strokovnjaki na po- dročju čebelarstva. Moderatorji konfe- rence bodo sodelavci ČZS. Konferenca bo potekala, v dvorani Pod Stolom, v Žirovnici z začetkom ob 9. uri. Odprta bo za širšo javnost, vendar le ob predhodni prijavi ge. Barbari Dimc na e-naslov: barbara. dimc@czs.si, zaradi omejenega šte- vila mest. Prijavljene udeležence pro- simo, da ob prijavi navedejo svoje podatke (ime in priimek, naslov, po- datke za stik). Ob prijavi je potrebno vplačati kotizacijo. Kotizacija 1 vklju- čuje kosilo s pijačo (enolončnica z mesom in pecivom), kavo in značko Svetovni dan čebel po ceni 7,50 EUR na osebo, kotizacija 2 pa vključuje kavo ob odmoru in enako značko po ceni 3,00 EUR na osebo. Uradna jezika sta slovenski in angleški. Konferenca bo simultano prevajana. Spoštovane čebelarke in čebelarji, še enkrat vabljeni, da se udeležite kon- ference, saj se boste seznanili z različ- nimi pogledi na reševanje izzivov, ki jih zaznavamo v čebelarstvu po svetu. Lidija Senič, vodja služb ČZS Preliminarni program konference: 9.00–9.30 Odprtje konference Pozdravni nagovori: Dejan Židan, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; Boštjan Noč, predsednik ČZS; Philip McCabe, predsednik Apimondie; Leopold Pogačar, župan občine Žirovnica 9.30–10.10 Opraševanje – ekosistemska storitev čebel Opraševanje, preživetje čebel in trajnostno kmetijstvo – Lucas Garibaldi (Argentine), Nacionalna univerza Río Negro, svetovno znan raziskovalec s področja preučevanja pomembnosti opraševanja za pridelavo kmetijskih rastlin Stanje in trendi opraševalcev – Danilo Bevk (Slovenija) 10.10–10.50 Pomen uporabe čebeljih pridelkov Uporaba čebeljih pridelkov v prehrani in apiterapiji – Pušpendra S. Bhandari (Indija), čebelar in raziskovalec čebeljih pridelkov za širšo uporabo Rezultati uporabe čebeljih pridelkov in priporočeni odmerki v prehrani – Alina Varadi (Romunija), čebelarka, nutricionistka in apiterapevtka s praktičnimi izkušnjami uporabe čebeljih pridelkov v zdravstvene namene Pomen karakterizacije čebeljih pridelkov – Jasna Bertoncelj in Nataša Lilek (Slovenija) 10.50–11.30 Odmor 11.30–12.10 Skrb za kakovost in varnost čebeljih pridelkov Ostanki v čebeljih pridelkih in pristnost medu – Lutz Elflein (Nemčija), vodja oddelka za analize pristnosti živil pri Eurofinsu, vodja skupine za pristnost medu v okviru Mednarodne komisije za med (International Honey Comission) Pomen slovenske podatkovne zbirke za preverjanje pristnosti medu – Mojca Korošec (Slovenija) Tveganja, povezana s pristnostjo medu – Andreja Kandolf Borovšak (Slovenija) 12.10–12.50 Razvoj sonaravnih načinov za upravljanje varoj Dobra čebelarska praksa za povečanje učinkovitosti okolju prijaznih akaricidov – Giovanni Formato (Italija), raziskovalec varoze in vodja laboratorija na raziskovalnem inštitutu v Rimu, član COLOSS-a Zatiranje varoj za zagotovitev zdravja čebel – Aleš Gregorc (Slovenija) 12.50–13.30 Prenos znanja v čebelarstvu Prenos znanja mladim čebelarjem – Jiří Píza (Češka), predsednik Mednarodnega centra za mlade čebelarje (ICYB) in glavni organizator Mednarodnega tekmovanja mladih čebelarjev (IMYB) Prenos znanja v čebelarstvu – Janko Božič (Slovenija) 13.30–15.00 Kosilo 15.00–15.40 Problematika pesticidov Pesticidi – grožnja za čebele in druge opraševalce – Noa Simon-Delso (Belgija), Čebelarski center Louvain-la-Neuve, vodilna raziskovalka na področju pesticidov in njihovih negativnih učinkov na čebele in druge opraševalce Pesticidi in pomori čebel v Sloveniji – Anton Komat (Slovenija) 15.40–16.20 Upravljanje pašnih virov čebel Nektarne rastline in njihov prispevek h kmetijstvu – Dan Eisikowitch (Izrael), Univerza v Tel Avivu, zaslužen za ozelenitev polpustinjskih predelov Izraela, pri čemer si je prizadeval, da bi bilo pri sajenju uporabljenih čim več medovitih rastlin Podnebne spremembe in s tem povezana sprememba pašnih razmer za čebele ter izzivi za prihodnost – Boris Seražin (Slovenija) 16.20–17.00 Promocija čebel in čebeljih pridelkov Priložnosti in načini promocije čebel, čebelarskih proizvodov in čebelarskega turizma v mednarodnem okolju – primeri dobrih praks in pobud za promocijo čebelarskega turizma na trgu Velike Britanije – Mladen Ljubišič (Slovenija) Apiturizem kot izjemna poslovna priložnost na primeru uspešnega poslovnega modela v Sloveniji – Tanja Korošec Arih (Slovenija) 17.30 Odhod proti Višnji Gori - Odprtje spominskega obeležja kranjski čebeli 4/2018 letnik CXX130 OBVESTILA ČZS Koledar prireditev ob sve- tovnem dnevu čebel V nadaljevanju objavljamo koledar prireditev ob svetovnem dnevu čebel. Če na svojem območju organizirate društvene, občinske ipd. dogodke ob svetovnem dnevu čebel, to, prosim, sporočite na e-naslov: matej.man- delj@czs.si, da vas vpišemo v skupni koledar. Koledar prireditev s podrob- nejšim opisom dogodka najdete na spletni strani ČZS: www.czs.si/con- tent/wbdcalend. Matej Mandelj, tajnik ČZS Datum Prireditev Kraj 16.–22. april Čebelarska razstava v Državnem zboru RS Državni zbor RS 20. april Dan odprtih vrat slovenskih čebelarskih društev in zaključek natečaja poslikave panjskih končnic več krajev po Sloveniji 20. april ob 17. uri Okrogla miza Čebele in okolje v tehnološki družbi Čebelarska zveza Slovenije, Brdo 8, Lukovica 21. april Festival Brda in vino Šmartno v Goriških brdih 21. april ob 14. uri Praznovanje 70. obletnice ČD Rogašovci Čebelji gradič, Serdica 5. maj 41. tekmovanje mladih čebelarjev OŠ Jurija Dalmatina Krško 12. maj ob 15. uri Sajenje lip pred Muzejem Josipa Jurčiča na Muljavi 15. maj Odpretje razstave ob 120-letnici izdajanja revije Slovenski čebelar in 10-letnici izdaje Čebelarskega terminološkega slovarja Državni svet RS 16.–23. maj Razstava slik slikanja s propolisom slikarja Branka Čušina kulturni dom, Koroška Bela 18. maj Svetovna čebelarska konferenca Dvorana pod Stolom, Žirovnica 18. maj ob 19. uri Odprtje spominskega obeležja kranjski čebeli Višnja Gora 19. maj Ministrska konferenca o pomenu čebel Brdo pri Kranju 19. maj Odprtje čebelarske učne poti Dom čebelarjev Brode 20. maj Slovenski čebelarski praznik 2018 in 1. praznovanje svetovnega dneva čebel prireditveni prostor med vasema Breznica in Vrba 25. maj Izid posebne poštne znamke, kuverte, ovitka in žiga prvega svetovnega dneva čebel Slovenija 10. junij Predstavitev kranjske čebele in čebelarjev na Festivalu za ljubitelje živali Češminov park v Domžalah Čebelarji se bomo predstavili tudi v Državnem zboru RS Med 16. in 22. aprilom 2018 bo v Dr- žavnem zboru RS na ogled čebelarska razstava v organizaciji ČZS in MKGP- -ja. Razstava bo na voljo tako za po- slance in zaposlene v državnem zboru kakor tudi za splošno javnost. Predsta- vljene bodo ključne značilnosti sloven- skega čebelarstva ter projekta Svetovni dan čebel. Odprtje razstave bo potekalo v ponedeljek, 16. aprila, ob 11. uri. Vse, ki se bi želeli dogodka udeležiti, napro- šamo, da to sporočite na naslov: zlatica. kovacevic@czs.si. Vljudno vabljeni! Nataša Lilek, svetovalka JSSČ Festival Brda in vino letos gosti tudi čebelarje v pod- poro SDČ-ju Festival Brda in vino bo potekal v soboto, 21. aprila 2018, v Šmartnem v Goriških brdih. Poleg ustaljenega eno- -gastronomskega dogodka se bodo le- tos na festivalu predstavili tudi lokal- ni čebelarji s svojo ponudbo čebeljih pridelkov in izdelkov iz čebeljih pri- delkov. Rdeča nit bo tudi medena ku- linarika. Organizirani bodo delavnice poslikave panjskih končnic in izdelave svečk iz čebeljega voska, ogled čebe- larskih pripomočkov in čebeljih pa- njev, vdihovanje aerosola iz čebeljega panja, degustacija čebeljih pridelkov in izdelkov. Vabljeni vsi, ki vas zanima celostna predstavitev čebelarske de- javnosti in druge ponudbe. Nataša Lilek, svetovalka JSSČ Tekmovanje v kuhanju me- denega kotlička ČZS v sodelovanju s ČD Anton Janša organizira medregijsko tekmo- vanje v kuhanju medenega kotlička, ki bo potekalo v nedeljo, 20. maja, na čebelarskem prazniku na Breznici pri Žirovnici. Razpis za tekmovanje najdete na spletni strani www.czs.si. Prijave ekip sprejemamo na e-naslo- vu tanja.magdic@czs.si najkasneje do 5. 5. 2018. Tanja Magdič, vodja projekta 4/2018 letnik CXX 131 OBVESTILA ČZS Okrogla miza Čebele in oko- lje v tehnološki družbi Ohranjanje čebel v naravnem okolju je izjemnega pomena, saj je čebela ne- pogrešljiva živalska vrsta za ravnoves- je ekosistema. Vendar vsi pokazatelji stanja dokazujejo, da postaja vse bolj ogrožena vrsta. Vzrok tiči v sedanjem netrajnostnem konceptu tehnološkega razvoja, ki temelji na plenilskem od- nosu do narave. Zaznavamo množico izjemno resnih težav, ki se nanašajo na svet čebel in drugih organizmov, ki tvo- rijo mrežo življenja. V okviru prireditev ob praznovanju svetovnega dneva če- bel ČZS v sodelovanju s ČD Domžale in ČD Lukovica organizira okroglo mizo z naslovom Čebele in okolje v tehnološki družbi, ki bo 20. 4. 2018 ob 17. uri v pro- storih ČZS. Na okrogli mizi bodo sode- lujoči gostje govorili o področjih, ki so pomembna za preživetje čebel: • Anton Komat, naravovarstvenik, bo predstavil pereče posledice za naravo uničujočega koncep- ta industrijskega kmetijstva in posledice degradacije kulturne krajine za življenje čebel; • dr. Gorazd Pretnar, Center za me- dicinsko mikrobiologijo, bo pred- stavil posledice uničevanja habita- tov, biotske pestrosti in izumiranje rastlinskih in živalskih vrst; • Roman Mavec, Kmetijski in- štitut Slovenije, bo predstavil 25-letno dobro prakso sobivanja intenzivnega sadjarstva in čebe- larstva na enem mestu; • mag. Peter Firbas, zasebni razi- skovalec, bo predstavil obreme- njenost narave s toksiki in testira- nje čebel na prisotnost toksikov; • dr. Janko Božič, Biotehniška fa- kulteta, bo predstavil razloge in rešitve za odpravljanje vzrokov za odmiranje čebel in uporabo tehno- loških znanj za upravljanje narav- nih virov in novih načinov pridela- ve hrane, vključno s čebelarstvom; • Boris Seražin, predsednik Stro- kovnega združenja profesional- nih čebelarjev, bo predstavil pro- blematiko podnebnih sprememb in čebeljih paš v naravi. Okroglo mizo bo povezovala Andre- ja Čokl. Vljudno vabljeni! ČZS, ČD Domžale in ČD Lukovica Slovenski čebelnjaki za ohranjanje narodne zavesti – slovenski čebelnjak v Trstu ČZS je uspešno kandidirala na raz- pisu za Slovence v zamejstvu in po sve- tu. Pridobili smo sredstva za postavi- tev slovenskega čebelnjaka v italijanski zamejski skupnosti. Želja ČZS je, da v prihodnjih letih v vseh slovenskih za- mejskih skupnostih postavi slovenske čebelnjake. V čebelnjaku bo našlo dom deset čebeljih družin in bo postavljen do 20. maja 2018. Oskrbovali ga bodo zamejski čebelarji iz Društva sloven- skih čebelarjev Trst. Menimo, da bomo s tem projektom prispevali k utrjeva- nju in ohranjanju narodne in kulturne identitete Slovencev v zamejstvu. Nataša Lilek, svetovalka JSSČ Odprtje učnega čebelnjaka, prilagojenega za osebe na invalidskem vozičku Pred letom dni so se na pobudo slo- venskega čebelarja g. Andreja Severja zbrali predsednik Apimondie Philip McCabe, predsednik Zveze paraple- gikov Slovenije Dane Kastelic, pred- sednik ČD Semič Bojan Pavlin, pred- sednik ČZS Boštjan Noč in g. Andrej Sever z namenom podpisa listine o skupnem sodelovanju in pomoči pri vključevanju oseb na invalidskih vo- zičkih v delo s čebelami. Da bi obljuba prešla od besed k dejanjem, sta ČZS in ZPS združila moči in že lansko leto začela pripravo priročnika o usposa- bljanju invalidov za čebelarstvo in zbi- ranje sredstev za postavitev učnega čebelnjaka, prilagojenega osebi na in- validskem vozičku. V sodelovanju vseh in ob veliki podpori posameznikov in podjetij bo čebelnjak postavljen že v mesecu aprilu. Čebelnjak bo posta- vljen v Murski Soboti v neposredni bli- žini Društva paraplegikov Prekmurja in Prlekije, Noršinska ulica 14, 9000 Murska Sobota. Odprtje čebelnjaka bo v sredo, 25. 4. 2018, ob 17.00. Svojo udeležbo na odprtju čebelnjaka so že potrdili predsednik Društva paraple- gikov Prekmurja in Prlekije g. Stanko Novak, predsednik Sekcije čebelarjev na ZPS g. Ljubo Janžič, predsednik ČZS g. Boštjan Noč, predsednik ZPS g. Dane Kastelic, župan občine Mur- ska Sobota dr. Aleksander Jevšek, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan ter pred- stavnica Ministrstva RS za delo, druži- no socialne zadeve in enake možnosti. Spoštovane čebelarke in čebelarji se vidimo na odprtju čebelnjaka. Aleš Bozovičar, svetovalec JSSČ Sveta maša pri kapelici sv. Ambroža na Brdu pri Lukovici Vse čebelarke, čebelarje in druge vabimo, da se v sredo, 18. 4. 2018, ob 17. uri ob kapelici sv. Ambroža pri Če- belarskem centru Slovenije udeležite svete maše, darovane za vse pokojne čebelarje minulih let ter za dobro če- belarsko letino. Daroval jo bo domači župnik g. Pavel Okoliš. Po končani sveti maši bo sledilo družabno sre- čanje ob čebelnjaku ČD Lukovica. V primeru slabega vremena bo maša v cerkvi na Brdu pri Lukovici. Vljudno vabljeni! ČZS in ČD Lukovica 4/2018 letnik CXX132 OBVESTILA ČZS Kri in čebele, da življenje teče dalje To je slogan skupnega projekta ČZS in Rdečega križa Slovenije, s katerim že- limo medsebojno sodelovati pri spodbu- janju in razvijanju krvodajalstva ter prve pomoči med čebelarji. Dnevno Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino za nemoteno oskrbo potrebu- je kar 150 litrov krvi. Zato čebelarke in čebelarji, pokažimo, da tako kot čebele z opraševanjem tudi mi lahko z darova- njem krvi omogočimo, da življenje teče dalje. Čebelarska krvodajalska akcija bo potekala od 7. do 20. maja 2018 na spo- daj navedenih mestih po vsej Sloveniji. Ob prihodu vas prosimo, da poveste, da ste čebelar/ka, in presežimo številko 400 darovalcev ter izpolnimo zastavljeni cilj. Aleš Bozovičar, JSSČ Preglednica krvodajalskih akcij do 21. maja 2018* Datum Kraj 3. maj, 7.30–11.00 Luče – v Osnovni šoli 3. maj, 4. maj, 7.00–13.00 Trebnje – v Galaksiji 4. maj, 7.30–10.00 Sv. Trojica v Slovenskih goricah – v osnovni šoli 7. maj Maribor – pred podjetjem Henkel Slovenija 7. maj, 8. maj, 9. maj, 7.00–13.00 Postojna – v Dijaškem domu SGLŠ 9. maj, 7.30–10.00 Starše – pred vaškim središčem Starše 10. maj, 7.00–10.00 Kozje – v Motelu Ribnik 10. maj, 11. maj, 7.00–13.00 Ajdovščina – v prostorih Ljudske univerze 11. maj, 7.30–10.00 Miklavž na Dravskem polju – v osnovni šoli 14. maj, 7.30–11.00 Ponikva – v osnovni šoli 14. maj, 7.00–13.00 Vipava – v Vojašnici Janka Premrla Vojka 15. maj, 16. maj, 7.00–13.00 Tolmin – v CŠOD Tolmin 16. maj, 7.30–10.00 Pesnica pri Mariboru – v osnovni šoli 17. maj, 7.00–12.00 Kobarid – v telovadnici osnovne šole 17. maj, 7.00–11.00 Slovenske Konjice – v dvorani Konjičanka 18. maj Ljubljana – v Zavodu RS za transfuzijsko medicino 19. maj, 7.00–11.00 Slovenska Bistrica – v prostorih gasilskega društva 21. maj, 7.30–11.00 Grad – v osnovni šoli 21. maj, 22. maj, 7.00–13.00 Domžale – v Domžalskem domu * Na odvzem krvi lahko pridete krvodajalci tudi v okviru delovnega časa transfuzijskih služb (www.ztm.si/ krvodajalstvo/kdaj-in-kje-lahko-darujem/delovni-cas/). Še se lahko pridružite naj- bolj množični predstavitvi čebelarstva v Sloveniji, letos 20. aprila! Dan odprtih vrat slovenskih čebe- larskih društev in zaključek natečaja Polepšajmo čebelam domovanje in spo- znajmo čebelarje. Slovenski čebelarji bomo tudi letos množično sodelovali na dogodku Dan odprtih vrat slovenskih čebelarjev 2018. Gre za dogodek, ki ga čebelarji organi- zirajo že tradicionalno in bo letos pote- kal 20. aprila. Leto 2018 je tudi leto kulturne de- diščine, zato je ČZS že v lanskem letu ob Tradicionalnem slovenskem zajtr- ku objavila natečaj poslikave panjskih končnic z naslovom Polepšajmo čebe- lam domovanje in spoznajmo čebelarje za učence druge triade OŠ in čebelarske krožke. Namen natečaja je, da bodo poslikane panjske končnice izpod otro- ških rok dobile svoje mesto na pravih čebeljih panjih pri bližnjem čebelar- ju. Tako bo vsak otrok posvojil čebeljo družino in navezal stike s čebelarjem. Učenci iz OŠ bodo čebelarjem predali poslikane panjske končnice v petek, 20. aprila 2018, torej ob Dnevu odprtih vrat slovenskih čebelarskih društev. Ta dan bomo poleg predaje panj- skih končnic čebelarji izkoristili tudi za predstavitev dejavnosti na področju čebelarstva, kot so: ogled čebelnjaka, predstavitev čebelarstva in čebeljih pri- delkov in izdelkov, predstavitev shem višje kakovosti … Poudarili bomo po- men opravljanja čebelarske dejavnosti in avtohtone kranjske čebele kot po- membne opraševalke za kmetijstvo in pridobivanje hrane. ČZS, JSSČ, bo k sodelovanju povabila slovenske občine in župane z namenom, da se pridružijo dogodkom v lokalnih okoljih. Povabili bomo tudi predstavnike državnih or- ganov in institucij. Društva, ki se še niste prijavila, vabimo, da pošljete izpolnjeno pri- javnico za sodelovanje najkasneje do 5. aprila 2018 na e-naslov: natasa.stru- kelj@czs.si (prijavnico v elektronski obliki dobite na spletni strani ČZS: www.czs.si pod rubriko Za čebelarje > Obrazci in programi > Ekonomika > Prijavnica). Prosimo, da izpolnite rubrike v prijavnici zaradi lažje na- daljnje koordinacije in promocije do- godka. Označite, če boste potrebovali promocijski material, in navedite lo- kacijo prevzema materiala. Material boste lahko prevzeli na sedežu ČZS ali na občnem zboru ČZS 7. 4. 2018. Na- tančen seznam sodelujočih društev z lokacijami in datumi bomo objavili pred dogodkom na spletni strani ČZS. Seznam bomo posredovali tudi medi- jem. Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 01/729 61 04. Nataša Lilek in Nataša Klemenčič Štrukelj, svetovalki JSSČ Slovenski osnovnošolci bodo po zadnjih podatkih posvojili več kot 1000 čebeljih družin. 4/2018 letnik CXX 133 OBVESTILA ČZS Projekt Kar sejemo, to žanje- mo s promocijo setve sončnic Projekt Kar sejemo, to žanjemo bo tudi letos namenjen spodbujanju se- tve sončnic. Sončnice, ki jih pogosto videvamo kot okras vrtov, sejemo tudi kot kulturne rastline, ki jih lahko v ce- loti izkoriščamo, saj uporabimo vse dele rastline. So tudi bogata paša za čebele, semena sončnic pa so primer- na tudi za uživanje, lahko rečemo, da so pomembna hrana za čebele, ljudi in živali. S svojo sončno rumeno barvo ustvarjajo čudovit videz krajine in so pravzaprav okras vsakega vrta. K sodelovanju bomo povabili par- tnerje projekta Kar sejemo, to žanjemo, ki so sodelovali že prejšnja leta. Pri- družile se bodo kmetijske šole, ki bodo sejale sončnice, to so: Biotehniški cen- ter Naklo, Grm, center biotehnike in turizma Novo mesto, Biotehniška šola Rakičan, Šola za hortikulturo in vi- zualne umetnosti Celje, Šolski center Šentjur in Biotehniška šola Ptuj. Poleg sodelujočih šol projekt podpirajo še: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, Kmetijsko gozdar- ska zbornica Slovenije, Semenarna Ljubljana, d.o.o, Izobraževalni center Piramida Maribor in Biotehniška fa- kulteta. Letos želimo poudariti vsestransko uporabnost sončnic. Izpostavili bomo pomen pridobivanja sončnic za pride- lavo hladno stiskanega olja, za prido- bivanje sončničnih semen, ki jih lahko uživamo kot prigrizek in uporabimo v pekovski industriji. Sončnice poleg tega, da so bogata paša za čebele, upo- rabljamo tudi za krmo živine in tudi za krmljenje ptic. Projekt bomo podprli s promocij- skimi dogodki, v katerih bomo še po- sebej poudarili uporabnost sončnic. Več informacij o projektu lahko priča- kujete v naslednji številki SČ-ja in na spletni strani ČZS www.czs.si. Nataša Klemenčič Štrukelj, svetovalka JSSČ Anketni vprašalnik Nevrološke klinike za vse čebelarje Kot prilogo tej številki revije ste prejeli vprašalnik, ki smo ga sestavili na Nevrološki kliniki v Ljubljani. Na- menjen je VSEM čebelarjem, ne glede na starost, spol ali pridružene bolezni. Njegov namen je ugotoviti, ali bi čebe- lji strup morda lahko pomagal prepre- čevati ali zdraviti Parkinsonovo bole- zen. S tem ko nanj odgovorite, morda prispevate k razvoju novega načina zdravljenja, zato bomo vaših odgovo- rov zares veseli. Za to, da bodo rezul- tati vprašalnika povedni, pa je ključno, da nanj odgovorite v čim večjem šte- vilu. Za sodelovanje se vam že vnaprej najlepše zahvaljujemo. Raziskovalna skupina Nevrološke klinike UKC Ljubljana pod vodstvom Maje Kojović Nove nalepke za med višje kakovosti UO ČZS je na predlog Komisije za ekonomiko čebelarjenja sprejel pre- dlog o izdelavi posebnih nalepk, s ka- terimi bodo lahko svoj med označevali čebelarji, vključeni v shemo višje kako- vosti Slovenski med. Za vsako zaščite- no vrsto medu je izdelana nalepka, ki opredeljuje tudi botanični izvor. Na- bava nalepk bo možna za vse dimenzi- je kozarca za med slovenskega porekla in je v barvni kombinaciji s prelepko, ki označuje zaščiteno geografsko označbo. Nabava novih nalepk bo mo- žna že v letošnji sezoni. O tem, kdaj bodo na voljo, vas bomo obvestili. Nataša Lilek, svetovalka JSSČ Nova prelepka za čebelje pridelke v podporo SDČ-ju Obveščamo vas, da bo letos mo- žna nabava nove prelepke za čebelje pridelke v podporo SDČ-ju. Prelepka bo opremljena z logotipom SDČ-ja. Prav je, da slovensko pobudo in prvo praznovanje SDČ-ja obeležimo tudi na svojih cenjenih čebeljih pridelkih in izdelkih. Nabava bo možna v krat- kem, o čemer vas bomo tudi obvestili. Nataša Lilek, svetovalka JSSČ Cvetlični Poreklo: Slovenija Uporabno najmanj do: 31. 08. 2018 L 22016 Pridelal in polnil: Čebelarska zveza Slovenije, Brdo 8, 1225 Lukovica dodatna vrstica za podatke Neto količina: 900 g 4/2018 letnik CXX134 OBVESTILA ČZS Datum Čas Tema Izvajalec Kraj Stik 5. apr. 18.00 Dobra tehnološka praksa v čebelarstvu Dušan Milinković ČD Sela pri Otovcu g. Milinković 030/604 090 11. apr. 18.00 Dobra tehnološka praksa v čebelarstvu Dušan Milinković Nekdanja srednja šola Metlika g. Šuklje 031/431 065 12. apr. 17.00 Pomen izvajanja rejskega programa Franc Kobe Kmetijska šola Grm, Novo mesto g. Kobe 041/940 606 12. apr. 18.00 Dobra tehnološka praksa v čebelarstvu Franc Podrižnik prostori Občine Šoštanj, Šoštanj g. Drev 051/341 748 12. apr. 19.00 Dobra tehnološka praksa v čebelarstvu Franc Kobe Kmetijska šola Grm, Novo mesto g. Kobe 041/940 606 16. apr. 17.00 Dobra tehnološka praksa v čebelarstvu Franc Podrižnik gasilski dom, Ravenska vas, Trbovlje g. Vetršek 041/545 677 17. apr. 18.00 Dobra tehnološka praksa v čebelarstvu Rajko Anzeljc ČD Ilirska Bistrica ga. Urh 031/423 322 18. apr. 17.00 Dobra tehnološka praksa v čebelarstvu Klavdijo Babič OŠ Dekani g. Babič 030/604 036 18. apr. 18.00 Dobra tehnološka praksa v čebelarstvu Rajko Anzeljc Gasilski dom, Begunje pri Cerknici 25 g. Vičič 031/390 290 21. apr. 10.00 Dobra tehnološka praksa v čebelarstvu Klavdijo Babič učni čebelnjak Hrastovlje g. Babič 030/604 036 25. apr. 19.00 Delo v čebelnjaku Janez Markič Zadruga Medvode, Cesta ob Sori 11, Medvode g. Ločniškar 051/636 504 Svetovanja in delavnice terenskih svetovalcev JSSČ Že je prišel čas, ko bomo imeli prva dela s čebelami in bomo naleteli na prva vprašanja in težave na tem po- dročju. Za odgovore in pomoč so vam na voljo terenski svetovalci, ki delujejo na posameznih območjih. Seznam te- renskih svetovalcev in območij, ki jih pokrivajo, je objavljen na spletni strani ČZS. Poleg samih nasvetov s področja tehnologije čebelarjenja vam lahko pomagajo tudi z nasveti s področja osnovne odbire čebeljih družin, varne hrane in ekonomike. Prav tako se lah- ko udeležite delavnic, primernih za ta čas, na katerih bodo terenski svetovalci predstavili področja osnovne odbire in dobre tehnološke prakse v čebelarstvu. Aleš Bozovičar, svetovalec JSSČ Datum Čas Tema Izvajalec Kraj Stik 4. apr. 16.00 OSNOVNE Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu Mag. Andreja Kandolf Borovšak ČRIC Gorenjske, Rožna dolina 50a, Lesce ga. Kalan Razinger 031/628 499 4. apr. 16.00 Trženje čebeljih pridelkov in izdelkov Nataša Klemenčič Štrukelj Čebelarski dom Slivnica pri Mariboru, Mariborska cesta 10, Orehova vas g. Lipnik 041/760 567 4. apr. 18.00 5. sklop* mag. Ivo Planinc Biotehniška šola Šempeter pri Gorici, Ulica padlih borcev 26, Šempeter pri Gorici g. Planinc 041/740 805 4. apr. 18.00 3. sklop* Anita Vraničar Novak O.Š. Jožeta Gorjupa Kostanjevica, Grajska cesta 2, Kostanjevica na Krki ga. Vraničar Novak 041/649 495 Urnik usposabljanj v aprilu Vsa usposabljanja so namenjena vsem slovenskim čebelarjem. Člani ČZS morajo na usposabljanja obve- zno prinesti izkaznico ČZS! Iz objek- tivnih razlogov bo urnik lahko nakna- dno spremenjen in dopolnjen. Vse spremembe bodo objavljene na naši spletni strani www.czs.si. Na uspo- sabljanja o apitehničnih ukrepih, Smernicah dobrih higienskih navad (osnovne in obnovitvene) s seboj ob- vezno prinesite veterinarski dnevnik. VF NVI izvaja znotraj Programa izo- braževanja s področja zdravstvenega varstva čebel izobraževanja v nasle- dnjih vsebinskih sklopih: 1. sklop: Prepoznavanje bolezenskih znakov bolezni pri čebeljih družinah; 2. sklop: Ugotavljanje in zdravljenje najpogo- stejših bolezni pri čebeljih družinah; 3. sklop: Ukrepi za zaščito zdravja čebel s področja obvladovanja varoze; 4. sklop: Poznavanje zdravil za zdra- vljenje bolezni pri čebeljih družinah, sledljivost nabave in uporabe zdravil, ustrezno shranjevanje zdravil in ne- škodljivo odstranjevanje neporablje- nih zdravil; 5. sklop: Pravilna uporaba zdravil za zdravljenje bolezni pri če- beljih družinah, vodenje in hranjenje evidenc; 6. sklop: Izobraževanje če- belarjev začetnikov s področja zdrav- stvenega varstva čebel. 4/2018 letnik CXX 135 OBVESTILA ČZS Datum Čas Tema Izvajalec Kraj Stik 6. apr. 16.00 6. sklop* Mateja Ratiznojnik Biotehniška šola Rakičan, Lendavska 3, Murska Sobota ga. Ratiznojnik 031/622 730 6. apr. 17.00 5. sklop* mag. Ivo Planinc Ljudska univerza Postojna, Ljubljanska cesta 2, Postojna g. Planinc 041/740 805 6. apr. 18.00 3. sklop* Jerica Vreček Šulgaj Ribiški dom Litija, Savska cesta 3, Litija ga. Vreček Šulgaj 041/650 158 9. apr. 16.00 Priprava čebeljih pridelkov za prodajo in čebelarska zakonodaja s področja prodaje in trženja Nataša Klemenčič Štrukelj Otročji kino v centru Laškega g. Šolar 030/604 069 11. apr. 18.00 3. sklop* Anita Vraničar Novak Metelkov dom, Škocjan 67, Škocjan ga. Vraničar Novak 041/649 495 13. apr. 17.00 3. sklop* mag. Ivo Planinc Osnovna šola Bovec, Trg golobarskih žrtev 17, Bovec g. Planinc 041/740 805 18. apr. 16.00 6. sklop* Suzana Skerbiš Pri Atelšku, Povir 52a, Sežana ga. Skerbiš 041/645 763 23. apr. 17.00 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu – OBNOVITEV Nataša Lilek Čebelarska soba Petra Pavla Glavarja, Vesela gora 10, Šentrupert g. Tratar 041/824 920 * Program izobraževanja s področja zdravstvenega varstva čebel (vsi izvajalci so dr. vet. med.). ** Usposabljanja iz Programa ukrepov na področju čebelarstva. Knjižica Zdravnik svetuje ČZS je v sodelovanju s prim. Petrom Kapšem, dr. med., izdala knjižico z naslovom Zdravnik svetuje, v kateri so predstavljeni čebeljih pridelki, njihove koristi in način uporabe. Knjižica s 36 A5-stranmi je v pdf obliki brezplačno na voljo na spletni strani ČZS, če pa bi jo čebelarji želeli v fizični obliki, jo lahko naročijo v tajništvu ČZS. Cena knjižice v prednaročilu za 50 kosov, kar je tudi najmanjša možna dobavlji- va količina, je 25 EUR in dodatno po- štnina. Kasneje bo cena za 50 kosov 30 EUR in poštnina, v primeru pošiljanja po pošti. Prednaročila zbiramo do 15. 4., stik Barbara Dimc, barbara.dimc@ czs.si, 01/729 61 00. Tajništvo ČZS Priponki Svetovni dan čebel in Ohranimo čebele Na ČZS so na voljo nove priponke v slovenskem jeziku ob svetovnem dne- vu čebel. Pripravili smo dve različici z napisom Svetovni dan čebel in Ohra- nimo čebele. Cena ene pripon- ke je 2,00 EUR. Za pošiljanje po pošti je minimalno naročilo pet priponk. Naročila sprejemamo v tajništvu: barbara.dimc@czs.si ali 041/370 409. Tajništvo ČZS Ob prvem praznovanju sve- tovnega dneva čebel naj pri vseh čebelarjih zaplapolajo zastave … Slovenski čebelarji smo lahko pono- sni, da bomo 20. maja praznovali sve- tovni dan čebel. Ker smo v preteklosti čebelarji že pokazali, da je v slogi moč, pokažimo tudi tokrat Sloveniji in sve- tu, da smo ponosni na svoje koreni- ne, dosežke in da smo čebelarji. Zato naj na 1. svetovni dan čebel z naših domov, čebelnjakov … plapolajo čebe- larske zastave. Zastave si lahko priskr- bite v tajništvu ČZS pri Barbari Dimc. Cena zastave znaša 30,50 EUR. Boštjan Noč, predsednik ČZS Priponka Ohranimo čebele Priponka Svetovni dan čebel Ker v letošnjem letu obeležujemo praznovanje prvega svetovnega dne čebel, si priskrbite svoj kos oblači- la. Naročila sprejemamo v tajništvu ČZS na 041/370 409, 01/729 61 00 ali barbara.dimc@czs.si. Oblačila pošlje- mo tudi po pošti. Tajništvo ČZS Oblačila za prosti čas Artikel Cena v € z DDV Polo majica, M in Ž, velikosti S–XXXL, 67-% bombaž in 33-% poliester 18,30 Majica, M in Ž, velikosti S–XXXL, 67-% bombaž in 33-% poliester 15,30 Vetrovka, M in Ž, velikosti S–XXXL, iz materiala, ki je odporen proti dežju in vetru, 100-% poliester 60,70 Kapa s ščitnikom, 100-% bombaž 7,9 4/2018 letnik CXX136 OGLASI Mali oglasi PRODAM Svež, zamrznjen cvetni prah, pa- kiran po 5 kg (okolica Ljubljane), tel.: 041/990 360. Cvetni prah in hojev med (Vu- hred), tel.: 02/887 37 33. Akacijev, cvetlični, lipov in ajdov med, tel.: 041/784 775. Akacijev, cvetlični, lipov, kosta- njev in gozdni med ter matični mleček, tel.: 041/587 573. Akacijev, cvetlični, kostanjev in ajdov med lastne pridelave ter ne- kaj čebeljih družin na 10 AŽ-satih, s panji, tel.: 041/252 695. Cvetlični, kostanjev in gozdni med ter tovornjak za prevoz čebel Mercedes 709D s 56 10-satnimi AŽpanji, od tega 26 naseljenih, tel.: 051/430 900. Cvetlični, kostanjev in gozdni med v 80-kilogramskih sodih, možna dostava (severna Primor- ska), tel.: 041/881 830. Cvetlični in gozdni med v sodih po 80 kg, kristaliziran, pridelan v sistemu SMGO, tel.: 031/892 952. Paketne čebele – ometence 1,2 kg čebel, z maticami iz 2017, po 10. maju, tel.: 031/617 394. Sedem rezervnih družin na 5, 6, 7 in 9 AŽ-satih (Dolenjska), tel.: 041/639 597. Nekaj čebeljih družin na AŽ-satih (Pivka), tel.: 041/817 124. Nekaj čebeljih družin na 5, 7 in 10 AŽ-satih, vse z lanskimi maticami (osrednja Slovenija), tel.: 070/267 502. Nekaj družin na 7 AŽ-satih z lanskimi maticami in nekaj AŽ- -panjev, 10-satarjev, tel.: 040/269 204. Nekaj čebeljih družin na 7 AŽ- -satih, cena po dogovoru (okolica Ivančne Gorice), tel.: 041/727 456. Nekaj čebeljih družin na 10 AŽ- -satih (Pivka), tel.: 05/757 21 83, 041/567 682. Nekaj čebeljih družin na LR 1/1-satih (Posavje), tel.: 041/763 271. Nekaj močnih čebeljih družin na 7 in 10 AŽ-satih (Dolenjska), tel.: 040/291 102. Nekaj močnih čebeljih družin na 1/1 LR-satih, z lanskimi maticami (Ribnica), tel.: 041/290 841. Čebele na AŽ-satih, tel.: 041/868 121. Čebele na 10 ali 20 LR-satih, s pa- nji ali brez, ter panje, satnike in sončni talilnik, tel.: 040/984 013. Čebelje družine z lanskimi ma- ticami na 7 in 9 AŽ-satih (okolica Celja), tel.: 040/688 876. Čebelje družine na AŽ-satih (okolica Rogaške Slatine), tel.: 041/822 366. Čebelje družine na AŽ-satih (oko- lica Ljubljane), tel.: 041/759 100. Čebelje družine na AŽ-satih ter cvetlični in gozdni med (okolica Kočevja), tel.: 041/491 307. Čebelje družine na AŽ-satih, s celotnimi nakladnimi AŽ-pa- nji, dobava takoj (Cerkno), tel.: 031/892 952. Čebelje družine na 5 AŽ-satih (okolica Cerknega), tel.: 041/857 086. Čebelje družine na 5 AŽ-satih (okolica Tolmina), tel.: 041/876 838. Čebelje družine na 5 in 6 AŽ-sa- tih, v aprilu, tel.: 041/960 085. Čebelje družine na 5 in 7 AŽ-satih ter ometalnik (Logatec), tel.: 041/782 143. Čebelje družine na 5, 7 in 10 AŽ- -satih, s panji ali brez, z lanskimi maticami (okolica Domžal), tel.: 041/244 590. Čebelje družine na 5, 7 in 10 AŽ- -satih, z označenimi maticami (Pomurje), tel.: 041/284 645. Čebelje družine na 5 in 10 AŽ-sa- tih (okolica Kranja), tel.: 041/647 427. Čebelje družine na 6 ali več 2/3 LR-satih, sadike evodije, RF-koš za 2/3 LR-sate za točilo, tel.: 041/410 152. Čebelje družine na 6, 7 ali 10 AŽ- -satih (Tabor), tel.: 03/572 73 43, 031/766 533. Čebelje družine na 7 AŽ-satih (Cerkno), tel.: 031/232 003. Čebelje družine na 7 in 10 AŽ-sa- tih (okolica Kranja), tel.: 031/846 674. Čebelje družine na 7 AŽ-satih (Vrhnika), tel.: 041/727 131. Čebelje družine na 7 AŽ-satih (Dolenjska), tel.: 041/515 004. Čebelje družine na 7 AŽ-satih, z lanskimi maticami, zdrave in močne, satje večinoma lansko, tel.: 041/386 697. Čebelje družine na 7 in 9 AŽ-sa- tih, ugodno, tel.: 01/562 64 58. Čebelje družine na 7 in 10 AŽ-sa- tih (Prekmurje), tel.: 031/301 298. Čebelje družine na 7 in 10 AŽ-sa- tih, v sredini aprila (Prekmurje), tel.: 031/301 298. Čebelje družine na 9 AŽ-satih (Primorska), tel.: 031/643 925. Čebelje družine na 9 AŽ-satih, konec aprila (okolica Kranja), tel.: 041/545 009. Čebelje družine na 9 AŽ- in LR- -satih, tel.: 041/768 351. Čebelje družine na 10 AŽ-satih, s panji ali brez, tel.: 04/572 10 72. Čebelje družine na 1/1, 3/4 LR- in AŽ-satih, lahko s panji (Bela krajina), tel.: 040/888 979. Čebelje družine na 1/1 in 2/3 LR-satih, kompletno s panji in drugo opremo, na začetku aprila (Bela krajina), tel.: 031/553 293. Čebelje družine na 1/1, 2/3 LR- in AŽ-satih, ugodno, ter cvetni prah (Kočevje), tel.: 040/455 855. Tri lepe čebelje družine na 7 AŽ-satih (okolica Ljubljane), tel.: 041/689 055. Tri močne čebelje družine na 7 AŽ-satih (Planinsko polje), tel.: 041/822 094. Štiri čebelje družine na 5 in štiri na 7 AŽ-satih (Godovič), tel.: 031/619 189. Štiri naseljene AŽ 9-satarje, skupaj s prikolico, ter 10 čebeljih družin na 10 AŽ-satih (okolica Ptuja), tel.: 031/552 169. Štiri čebelje družine na 7 AŽ-sa- tih (Horjul), tel.: 041/241 788. Pet čebeljih družin na 7 AŽ-satih, z lanskimi maticami, konec aprila (Dolenjska), tel.: 040/603 493. Pet čebeljih družin na LR-satih, z lanskimi maticami, tretirane proti varojam na eko način (Bela krajina), tel.: 031/393 818. Šest čebeljih družin na 7 AŽ-satih in 18 na 10 AŽ-satih, s panji, možnost satja v medišču, tel.: 031/244 601. 10 čebeljih družin na 7 AŽ-satih (Podravje), tel.: 051/609 812. 10 čebeljih družin na 8 AŽ-satih (Dolenjska), tel.: 031/269 475. 10 čebeljih družin na 10 AŽ-satih (Prekmurje), tel.: 041/343 535. 10 čebeljih družin, nekatere s panji, lanske matice (okolica Tolmina), tel.: 051/726 980. 10 čebeljih družin na AŽ-satih (Naklo), tel.: 040/670 456. 10 gospodarskih čebeljih družin na 10 AŽ-satih (Bela krajina), tel.: 041/203 331. 12 čebeljih družin, 8 na 7 ter 4 na 10 satih, z lanskimi maticami, po prvem maju (okolica Maribora), tel.: 02/671 90 89. 15 čebeljih družin na 10 AŽ-satih (Ptuj), tel.: 041/864 166. 17 čebeljih družin na LR-satih, 10 2/3 in 7 1/1 (okolica Šentjurja), tel.: 031/518 411. 30 čebeljih družin skupaj z AŽ- -panji 9-,10- in 11-satarji (okolica Tolmina), tel.: 051/342 674. 4/2018 letnik CXX 137 OGLASI 40 čebeljih družin na 5, 9 in 10 AŽ-satih ter zamrznjen cvetni prah (okolica Brežic), tel.: 051/341 321. Več čebeljih družin na AŽ-satih (okolica Grosuplja), tel.: 031/895 933. Več čebeljih družin na 5 do 10 AŽ-satih (Slovenj Gradec), tel.: 040/555 992. Več čebeljih družin na 7 AŽ-satih, v aprilu (Prekmurje), tel.: 041/340 408. Več čebeljih družin na 7 ali 9 AŽ- -satih (Novo mesto), tel.: 031/796 931. Več čebeljih družin na 7, 9 in 10 AŽ-satih, tel.: 031/426 702. Več čebeljih družin na 9, 10 in 11 AŽ-satih, s panji (okolica Ljublja- ne), tel.: 041/990 360. Suh les, prizme bora, debeli- na pribl. 11 cm, dolžina 6 m, primerne za izdelavo brunarice, čebelnjaka, pribl. 9 m3, tel.: 040/525 202. Večje število 2/3 in 1/1 LR-satni- kov, lahko z novimi rogljičenimi nakladami, tel.: 041/772 399. Večje število čebeljih družin na 10 satih, tel.: 041/938 529. Več čebeljih družin na 5 AŽ- -satih, cena po dogovoru (okolica Podčetrtka), tel.: 03/582 31 38, 031/718 949. Močne in zdrave čebelje družine na 5, 6 in 7 AŽ- ali DB-satih (Pri- morska), tel.: 051/470 907. Zdrave močne čebelje družine na 5 in 8 AŽ-satih z lanskimi maticami iz selekcijske vzreje, tel.: 051/390 898. Lipove deske in plohe, zračno sušene, pribl. 2 m3, tel.: 031/228 964. Suhe lipove deske, 25 in 50 mm, ter propolis (Bela krajina), tel.: 031/615 927. AŽ-satnike, lahko zažičene in z vstavljenimi satnicami, tel.: 041/722 286. Zažičene AŽ-, LR-, DB- in Zander satnike ter družine na 5 satih (Kobarid), tel.: 031/870 709. Osem AŽ-panjev, 9- in 10-satnih, s hrastovimi čeli ter jelovo skrinjo (Ribnica na Dolenjskem), tel.: 031/788 790. 60 10-satnih AŽ nakladnih panjev z vso opremo, malo rabljenih, cena po dogovoru (Metlika), tel.: 041/333 240. Deset naseljenih 1/1 LR-panjev ter zabojnik za njihov prevoz (Nova Gorica), tel.: 040/972 913. Nove AŽ-panje (Dolenjska), tel.: 041/223 564. AŽ-panje, 11-, 10-, 9- ter 7-satne, prašilčke, 9- in 5-satne, ter nakla- dne AŽ 7-satarje, tel.: 041/840 357. Nove AŽ 7- in 10-satarje, tudi 3-etažne, možna menjava za čebelje družine, tel.: 031/501 801 (po 18. uri). Nove nakladne AŽ-panje, 11S ter rabljene 1/1 LR-panje, cena po dogovoru (okolica Ljubljane), tel.: 031/458 752. Zabojnik za 61 panjev, brez čebe- ljih družin, panji so stari 2 leti, imajo begalnice in inox mrežice, tel.: 041/938 529. Ometalnik za čebele, dvojni pogoj, nerjaveč (Dolenjska), tel.: 031/480 444. Seme facelije (okolica Domžal), tel.: 041/244 515. 10 zbiralnikov čebeljega strupa, skoraj novih, in 10 novih stekel ter sistem za pobiranje strupa znotraj panja, tel.: 041/938 529. Sadike drena (Kočevje), tel.: 031/389 605. Svečano čebelarsko obleko, moško, št. 54, komplet, nošeno dvakrat, izdelava Krefl, Nazarje, po polovični ceni (Naklo), tel.: 051/222 797. Parcelo, 18.000 m2, na robu vasi, z možnostjo gradnje in ekološke- ga čebelarstva, cena po dogovoru (Slap ob Idrijci), tel.: 041/255 811. AŽ-satnike, zažičene ali zgolj navrtane, kakovostno izdelane (Krško), tel.: 041/236 256. Čebelje družine na 6, 7 in 10 AŽ-satih ter 1/1 LR-satih, možna dostava, za začetnike dodatne ugodnosti, tel.: 040/165 921. 40 močnih čebeljih družin na 7 AŽ-satih ter kakovosten cvetlični, kostanjev, gozdni in smrekov med, v sodih ali kozarcih (Ljublja- na), tel.: 041/645 433. KUPIM Čebele z mladimi maticami na 7 AŽ-satih, Savinjska dolina ali Kozjansko, tel.: 031/209 011. AŽ-satnike, tel.: 040/269 204. Slovenski čebelar in vse čebe- larske knjige, izšle do leta 1961, možna menjava, tel.: 041/611 377. RAZPISI ZA STOJIŠČA Spletna stran ONS: https://ecebelar.czs.si. h Telefonski odzivnik: 01/729 61 20. Vse vloge morajo biti v skladu s Pravilnikom o katastru čebelje paše, čebelarskem pašnem redu in programu napovedi medenja. ČD Čebelja paša Rok za oddajo vlog Naslov za oddajo pisne vloge Informacije Gornji Grad* smreka 30. 4. 2018 ČD Gornji Grad, Novo naselje 48, 3342 Gornji Grad g. Fale 031/540-871 Kanal - Brda akacija 11. 4. 2018 Darja Žnidarčič, Kidričeva 13, 5213 Kanal ga. Žnidarčič 031/391 451 Moravske Toplice akacija 15. 4. 2018 ČD Moravske Toplice, Ivanci 39, 9222 Bogojina g. Čiček 041/530 688 Nova Gorica akacija 15. 4. 2018 Mitja Bavdaž, Prvomajska 90, 5000 Nova Gorica g. Bavdaž 041/975 393 Pivka akacija in gozd 12. 5. 2018 Dejan Sanabor, Petelinje 28, 6257 Pivka g. Sanabor 041/933 366 Selnica ob Dravi gozd 15. 5. 2018 Tone Hiter, Spodnji Boč 46b, 2341 Selnica ob Dravi g. Hiter 041/579 642 ČD Šempeter akacija 10. 4. 2018 Danilo Konič, Kempršče 18a, 5290 Šempeter pri Gorici g. Konič 051/683 717 Povprečna cena medu v pro- daji na drobno v letu 2017 Komisija UO ČZS za ekonomiko čebelarjenja je na redni seji, 1. 3. 2018, sprejela sklep, na podlagi katerega je v skladu s 13. členom Pravilnika o katastru čebelje paše, čebelarskem pašnem redu in programu napovedi medenja (Ur. l. RS, št. 60/13) ugotovila in potrdila pov- prečno ceno medu v prodaji na drobno v letu 2017, ki jo je potrdil tudi UO na svoji redni seji 15. 3. 2018. Ta je osnova za obračun povračila stroškov, ki jih imajo izvajalci pašnega reda pri razporejanju čebel. Povprečna cena medu v prodaji na drobno v letu 2017 je bila 11,87 EUR/ kg. Po pravilniku se pašnina obračuna- va v vrednosti 10 odstotkov od cene 1 kg medu v prodaji na drobno. Tanja Magdič, svetovalka JSSČ 4/2018 letnik CXX138 OGLASI Blaž Okorn, s. p. Sp. Sorica 1a 4228 Železniki tel.: 04/519 80 30 ali 031/542 517 e-pošta: blaz.okorn@siol.net www.susilnicesadja.si Sušilniki spadajo med subvencionirano čebelarsko opremo. Sušilniki SUŠA Za sušenje cvetnega prahu in taljenje kristaliziranega medu, sušiti je mogoče tudi sadje, zelenjavo, zelišča, gobe itd. 4/2018 letnik CXX 139 OGLASI POLNJENJE MEDU V VREČKE Za vas napolnimo med v priročno pakiranje, v 8 gramske vrečke. Naj bo vaš med, v praktični embalaži, prisoten povsod, tako v gostinskih lokalih, kot v vsakem pohodniškem nahrbtniku. INHALACIJA IZ PANJA Z inhalacijskimi seti API-AEROSOL I, API- AEROSOL II in API-AEROSOL Plus lahko izvajate aerosolno apiterapijo iz panja. Izbirate lahko med seti z naravnim vlekom in seti s prisilnim vlekom. KONCENTRATI ZA MEŠANJE V MED Pri nas dobite kakovostne koncentrate za mešanje v med • koncentrat ameriškega slamnika (125 g), • koncentrat soka rdeče pese (125 g), • koncentrat smrekovih vršičkov (500 g). Medikoel d.o.o., Jalnova cesta 2, 4240 Radovljica, T: 04 537 85 10, M: 041 618 775, info@medikoel.com, www.medikoel.com, www.s-mediko.com OglasCebelar6.indd 1 21/02/2018 14:50 Čebelarski center Gorenjske v Lescah, Rožna dolina 50a, vam omogoča: - izdelavo satnic iz vašega voska, - odkup voska, - nakup AŽ- in LR-satnic. Vse informacije dobite na: www.cricg.si ali 031/628 499 Čebelarska oprema Seražin Nudimo: - Čebelnjake - Panje - Točila - Pripomočki za odkrivanje satov - Opremo za rokovanje s sodi - Predelavo kamionov Obiščite nas na spletni strani: www.cebelarska-oprema.si e-mail: boris@serazin.si tel: 041-728-119 NA ZALOGI: PANJI AŽ NAKLADNI AŽ PANJI SATNIKI (ZBITI IN NEZBITI) PANJI LR POGAČE - HONEY BEE PRO IZOLACIJSKA PENA DRUGA ČEBELARSKA OPREMA Izdelava prevoznih čebelnjakov AŽ- in nakladnih Anton Ciglič s.p. www.cebelnjaki.si info@cebelnjaki.si Telefon: 031 681 589 C M Y CM MY CY CMY K OGLAS - CIGLIC JAN2017.pdf 1 20. 12. 16 11:32 4/2018 letnik CXX140 V SPOMIN Zapustili so nas ANTON ČRČEK 1937−2017 V oktobru 2017 nas je ne- pričakovano zapustil naš dolgoletni vestni čebelar Anton Črček iz vasi Šalinci blizu Ljutomera. Med vo- žnjo v bolnišnico se je usta- vilo njegovo plemenito srce. Čebelariti je začel leta 1970, kot član ČD Križevci pri Lju- tomeru. Bil je skromen in predan čebelar, z izrednim čutom za svojih 30 čebeljih družin in čebelarske kolege, ki ga bomo ohranili v naj- lepšem spominu. Za svo- je zasluge je prejel odličje A. J. III. stopnje in več dru- štvenih priznanj. Za Tončk- ove čebelice po njegovem od- hodu skrbita hčerka in zet. ČD Križevci JOŽE KRIŽAN 1941–2017 V lanskem letu je naše ČD Rogatec zapustil Jože Križan iz Loga pri Rogatcu. Čebelarjem našega društva se je pridružil davnega leta 1961. Čebelaril je za svojo dušo in veselje, zelo rad je imel naravo, v kateri je užival s svojimi čebelicami. Zelo rad je sodeloval pri de- javnostih, ki smo jih izvajali v društvu. Za svoje delo je prejel odličje A. J. III. sto- pnje. Jožeta bomo ohranili čebelarji ČD Rogatec v le- pem spominu. ČD Rogatec FRANC BERTONCELJ 1933−2017 Konec decembra 2017 nas je nepričakovano zapu- stil. Rodil se je 1933 v Draž- gošah in že kot devetletni deček okusil strahote vojne. Po vojni se je s svojimi starši in sestrama preselil na Če- šnjico pri Kropi. Z velikimi napori so zgradili novo hišo, za katero sta kasneje zelo lepo skrbela z ženo Marto. Franc je bil ljubitelj narave. Velik del svojega življenja je gojil čebele in zanje zelo lepo skrbel. Vedno je bil po- nosen član ČD Radovljica in ČZS. Vedno je bil prisoten na občnih zborih, izletih in izobraževanjih. Njegova družina, čebelarji in čebele ga bomo pogrešali. ČD Radovljica ZVONKO KOKALJ 1. 1. 1933–28. 12. 2017 Zvonko Kokalj se je ro- dil v stari kmečki rodbini v vasi Trebija v Poljanski do- lini. S sedmimi leti je začel s svojim starejšim bratom Rajkom čebelariti. Zaradi spleta okoliščin je moral za- pustiti domačijo in čebele. Kasneje so ga v Celju na nje- govem domu obiskale čebe- le, ogrebel jih je, dal v zaboj in kasneje v panj. Od takrat je neprekinjeno čebelaril, vse do smrti, kar dvainštiri- deset let. Svoje znanje in iz- kušnje je rad delil. Nazadnje je imel štirideset panjev. Bil je inovativen, zelo ustvarja- len na več področjih. Zase in za druge je izdelal nekaj če- belnjakov in veliko opreme ter panjev. Prejel je odličje A. J. III. in II. stopnje. Proti koncu leta 2017 se je ustavilo njegovo veliko srce. ČD Vojnik Delovni čas: Ponedeljek–petek 8.00–12.00, 13.00–18.00 Sobota 8.00–12.00 Jezik za sporazumevanje: nemščina in slovenščina. Naše satnice lahko kupite tudi v podjetju Logar trade, d. o. o., iz Šenčurja in Jana posredovanje, zastopanje, Maribor. Kako nas najdete: Wachsverarbeitung │ Imkereiartikel Deutsch Haseldorf 75 │ 8493 Klöch, Avstrija Telefon & faks: +43 (0) 3475 / 2270 info@wachs-hoedl.at │ www.wachs-hoedl.at Vabimo vas na hišni sejem pri trgovini Wachs-Hödl 28.-29. april od 8.00 do 18.00 ure. Miha Kunstelj s. p., inž. Jože Kunstelj s. p. Zavrti 41, 1234 Mengeš Tel.: 031/352 797, 01/723 70 27 E-pošta: jm-kunstelj@amis.net www.mj-kunstelj.com Čebelarski jopiči, kombinezoni, klobuki, kape, rokavice, pajčolani … Čebelarska točila in posode za med, rezervni deli za točila, motorji (80 in 110 W), ročni pogoni … NOVO! Izdelki za zaščito: čebelarske obleke iz mrežaste tkanine, gumijaste rokavice (odporne proti kislini), rokavice iz debelega usnja, klobuk s kovinsko mrežo. Obvestilo Osmrtnice ne smejo biti daljše od 130 besed. Osmrtnice do 80 besed so brezplačne. Uredništvo Pri gotovinskem nakupu čebelarske opreme nad 100,00 € priznamo čebelarjem z veljavno čebelarsko izkaznico 4 % popusta. Akcijske cene veljajo od 01.04.2018 do 30.04.2018 oz. do prodaje zalog. Cene vključujejo DDV. ČEBELARSKA OPREMA DELOVNI ČAS TRGOVINE Pri gotovinskem nakupu čebelarske opreme nad 100,00 € priznamo čebelarjem z veljavno čebelarsko izkaznico 4 % popusta. Akcijske cene veljajo od 01.04.2018 do 30.04.2018 oz. do prodaje zalog. Cene vključujejo DDV. ČEBELARSKA OPREMA DELOVNI ČAS TRGOVINE Pri gotovinskem nakupu čebelarske opreme nad 100,00 € priznamo čebelarjem z veljavno čebelarsko izkaznico 4 % popusta. Akcijske cene veljajo od 01.04.2018 do 30.04.2018 oz. do prodaje zalog. Cene vključujejo DDV. ČEBELARSKA OPREMA DELOVNI ČAS TRGOVINE Naročeno blago pošljemo tudi po hitri paketni pošti (z izjemo lomljivih izdelkov). Po izjemno nizki ceni vam iz vašega voska izdelamo satnice — 1,25 EUR/kg. Za izdelavo satnic uporabljamo samo steriliziran vosek (30 min nad 125 oC), ki ga predhodno mehansko očistimo nečistoč (do 90%) s posebnim postopkom posedanja (nečistoče so večinoma težje od čebeljega voska), s čimer vam zagotavljamo čistejši in kakovostnejši vosek. Odkupujemo vosek po največ 5,00 EUR/kg. Prodamo čebelje družine na AŽ- in 2/3 LR-satih. Priznano vzrejališče čebeljih matic Debevec. Sprejemamo prednaročila. TRIETAŽNI AŽ-PANJ10-SATNI AŽ-PANJI ČEBELJE POGAČE LASTNA PROIZVODNJA CENA 1,20 EUR/KG NAD 150 KG CENA 1,15 EUR/KG PRAŠILČEK AŽ 3-, 5-, 7- IN 9-SATNI PREDELAVA VOSKA V SATNICE SAMO 1,25 EUR/KG KRMILNIK ZA PLASTENKO STANDARDNI LR- IN DVOTRETINJSKI LR-PANJ GRELNIKI ZA MED VIŠINA 80 CM 187 EUR VIŠINA 100 CM 197EUR KAKOVOSTNA RSF- TOČILA IN POSODA Delovni čas: ob delavnikih 9.00–12.00 15.00–17.00 ob sobotah 9.00–12.00 ČEBELARSTVO DEBEVEC ČUŽA 7, 1360 VRHNIKA tel.: 01/755 12 82, faks: 01/755 73 52 • Panji so izdelani natančno in kakovostno. • Kakovostna izdelava po ugodni ceni. • Uporabljamo vodoodporne materiale in lepila. apis.med93@gmail.com NAKLADNI AŽ-PANJ IZOLACIJSKA PENA E 100-KG RSF-POSODA 10-% ZNIŽANJE – AKCIJSKA CENA 87,3 EUR Trgovina in proizvodnja: Vrhnika, Opekarska 16