Po pošti projeman:
ca
celo leto naprej 26 K — h pol lela
te trt
13 „ -
6„50: 2 „20.
mesec
V upravništvu prejeman:
za
celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10,-„ četrt „ „ 5 „ - , mesec „ 1 „ 70 ,
Za pošiljanje na dom 20 t na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnino in inserate sprejema upravništvo v
Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo,
nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-niških ulicah št. 2,1., 17.
Izhaja vsak dan, izvzeroši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 73.
V Ljubljani, v petek 30. marca 1900.
Letnik XXVIII.
Vabilo na naročbo.
S I. aprilom se pričenja nova na-ročba, n* katero uljudno vabimo p. n. občinstvo.
..SLOVENEC"
velja za ljubljanske naročnike v upravništvu:
četrt leta . 5 kron. Jeden mesec 1 K 70 h Za pošiljanje na dom je plačati 20 h na mesec.
Po pošti pošiljan veija:
Vse leto 20 kron. Pol leta 10
Vae leto 26 kron. Pol leta 1.3 „
Četrt leta . 6 K 50 h Jeden mesec 2 K 20 h
Plačuje se naprej.
Na naročila brez priložene naročnine se ne ozira.
VpravniMvo ,. Slovenca".
Jezikovno vprašanje v Pri-moiju.
Ko je osrednja vlada sklicala na Dunaj češke in nemške zaupnike k spravnim pogajanjem, takoj bo Italijani v Primorju sukali ušesa. Zbali bo se, da bi vlada posegla tudi v gnezdo primorske iredente. Sošli so se v Trstu skoraj vsi italijanski deželni in državni poslanci, d& sklenejo odpor proti vladi, ko bi pričela čistiti Augijev hlev.
Sklenili so, da mora v jezikovnem pogledu v Istri, Trstu i« na Goriškem ostati vse pri starem. To je: ena tretjina Italijanov naj kruto vlada i v bodoče nad dvema tretjinama slovanskega prebivalstva. Italijanščina bodi edini poslovni jezik v vseh uradih, kakor tudi v deželnih zastopih. To svojo zahtevo so raztegnili tudi na Dalmacijo, kar dokazuje, da Italijanom vedno raste pogum.
In zakaj ? Ker ima vlada strah pred italijanskimi petelini in nima poguma, niti volje, da bi napravila red v deželah ter pripomogla pravici do zmage. Sto dejstev iz novejših časov bi lahko naveli v dokaz, da
se vlada zboji najmanjšega hrupa v italijanskem taboru in trpi ali pa po svojih organih še podpira italijansko megalomanijo.
Tako se je tudi zgodilo z zadnjimi spravnimi poskusi v Istri. Vlada sama je spravila v tir spravna pogajanja. Sošli so se v Trstu hrvatski in slovenski poslanci, da sostavijo svoje skromne želje in zahteve do italijanske večine v isterskem dež. zboru. Zahtevali so, da snrrejo v dež. zboru govoriti v hrvatskem, odnosno v slovenskem jeziku, to je, v jeziku večine prebivalstva v deželi, in da predlogi v tem jeziku pridejo v razpravo. Ali je ta zahteva pretirana, ali ni to najprimitivnejša zahteva ljudskih zastopnikov v deželi, koder od pamtiveka biva slovanski rod v veliki večini ? In kaj se je zgodilo ?
V ponedeljek so se v Poreču sošli italijanski poslanci pod predsedstvom dež. glavarja dr. Campitellija ter soglasno sklenili, da se o slovanskih zahtevah niti ne razgo-varjajo, ker so pretirane. Torej niti deželni jezik, ki ga govori avtolvtonno ljudstvo v veliki večini, nima pravice v deželnem za-stopu ! Ali si je mogoče misliti večjo brez-ozirnost in nestrpnost italijanske klike ? Ta hoče imeti svoje privilegije in vladi preti z opozicijo, ako se jej ne ukloni. Mi skoraj ne verujemo, ali je mogoče še večja krivica v ustavni državi. V srce mora boleti vsacega Hrvata in Slovenca, ko mu oholi Italijani mečejo za vero prvo narodno svetinjo pred vrata. To mora roditi najhujši odpor, v takem slučaju je nedopustna vsaka prijenlji-vost Italijani zahtevajo, da bi se Slovani živi vlegli v grob, ki jim ga koplje iredenta v Primorju. Ako to store slovanski zastopniki, z vso pravico jih narod imenuje svoje izdajice.
Mi v trenotku ne vemo, kaj store hr-vatsko-slovenski poslanci, ali pojdejo v dež. zbor ali ne. To je njihova stvar, a to vemo, da tudi ta italijanska zaušnica ne preplaši pogumnih bojevnikov za tlačeni narod v Istri. Nadaljevali bodo boj proti nenaravni večini svojih nasprotnikov, dokler se ne zruši umetni zistem, na katerem sloni italijanska kruta nadvlada.
In osrednja vlada? Govorilo se je, da razpusti deželni zbor istrski, ako se premirje ne posreči. Takih obljub čuli smo že mnogo, a v zadnjem trenotku je vlada vedno ustregla Italijanom. S tem si vlada gotovo ne varuje svojega ugleda in avtoritete. Kaj bi n. pr. vlada storila, ko bi slovenska večina v dež. zboru kranjskem nemški manjšini zabranila nemške govore in predloge ? Razgnala bi takoj dež. zbor. In z vso pravico. Ali za slovansko večino prebivalstva v Istri ne veljajo iste pravice, kakor za neznatno nemško manjšino na Kranjskem ? In vendar se vlada ne gane, da bi konec storila tem neznosnim razmeram v Primorju, osobito pa v Istri. Toda: vsaka sila do vremena. Vlada bode s časom morala sama uvideti, da njena politika v Primorju ne pospešuje državnih koristij, ampak le vzdržuje italijanske privilegije, ki so nenaravni, krivični in državi nevarni.
Deželni zbor kranjski.
(III. seja.)
Dež. glavar O. pl. D e t e 1 a otvori sejo ob četrt na 11. uro dopoludne.
Na dnevnem redu so večinoma računski zaključki za 1. 1898.
Posojilni zaklad. (Por. dr. Ma-jaron). Leta 1898 so znašali troški tega zaklada 202932 gld. 82 kr., katere je založil deželni zaklad. Čistega dolga je bilo koncem 1. 1898. še 3,494.700 gld. in se je zmanjšal v primeri s prejšnjim letom za 59.900 gld. Potrebščina tega zaklada za leto 1900. se preračunava na 203.044 gld. Se odobri brez debate.
Ustanovni zakladi. Čista imovina vseh 22 ustanovnih zakladov, ki jih upravlja dež. odbor, je koncem leta 1898. znašala 2,074.377 gld. 48'/, kr. in se je od prejšnjega leta pomnožila za 23.165 gld. 72l/s kr. Dež. zbor je odobril tudi proračune za leto 1900. Tudi pri tej točki, katera so je odobrila je bil poročevalec dr. Majaron.
Dr. Schaffer se je oglasil pri točki »Glavarjev zaklad za uboge« z izjavo, da bi bila vlada pripravljena v tej točki vstreči željam dežele in interesovanih krogov. Ko-
menda bi ohranila sedanjo hiralnico primerno urejeno. Izjava interesentov je došla dežel, odboru, dež. odbor pa nima principijelno nič proti stališču vlade.
Prisilne delavnice, dež. zavoda z nemškim uradnim jezikom, računski sklep za 1. 1898, o katerem poroča posl. Bar bo, izkaže stroškov 103.351 gl. 69 kr. Mej stroški zavzemajo potrebščine za tovarno 30.456 gl. 25'/, kr. — V primeri s pokritjem so bili stroški višji za 9392 gl. 69 kr. Čista imovina prisilno delavnice je znašala 151.707 gld. 98 kr., in se je v primeri s prejšnjim letom zmanjšala za 7584 gld. 60 kr.
Računski sklepi dobrodelnih zavodov. (Por. posl. L u c k m a n n).
Stroški dež. bolnico v Ljubljani so 1. 1898 znesli 121.434 gld. 36'/a kr., razni dohodki 51.097 gld. 81 kr., torej je moral dež. zaklad prispevati 70 336 gld. 55V, kr., in sicer 4958 gld. 44'/, kr. manj, nego je bilo proračunjeno. Imovina bolnice se je po-množda za 14.644 gld. 26'/, kr.
Dež. b laz niče potrebščina za 1. 1898 je znašala 81.118 gld. 31 kr., pokritje pa 16.799 gld. 73'/, kr., zaloga iz dež. zaklada je znesla 64.318 gld. 57'/, kr. Imovina je znašala 121.514 gl. 991/, kr., in se je zmanjšala za 4325 gl. 85'/2 kr.
Porodnišnice potrebščina je znesla 1898 leta 10.933 gld. 25'/, kr., pokritje 1552 gld. 36 kr., deželni zaklad je založil 10.678 gl. 46V, kr.
Najdeniški zaklad je imel potrebščine 3704 gld. 21 kr., pokritja 373 gl. 20 kr., deželni zaklad je založil 3480 gld. 01 kr.
Deželni odbor je predložil obširno poročilo (por. posl. vitez Langer) o pospeše-ševanju vinarstva na Kranjskem v letu 1899. Ker bomo prihodnjič objavili važnejše odstavke iz tega poročila, omenimo danes le toliko, da so vsi stroški za vinarstvo leta 1898. znašali 36.325 gld. 64 kr., in sicer plače 1450 gld., za deželno trtnico in ma-tičnjak 1953 gld. 76 kr., za cepilne tečaje 96 gd. 31 kr., za streljanje proti toči 457 gd. 66 kr., podpore 1314 gld. 49 kr., brezobrestna posojila 30875 gld. 90 kr. in razni
LISTE K,
Planica.
Veliko se je pisalo pretočeno leto o Planici, ki je še le v zadnjem času nenavadno zaslovela. To je romantiška dolina ob južni strani gorenjskih Rateč, obdana na treh straneh s skalnatimi vrhovi julijskih planin. Leta 1S99. jo je obiskalo krog tisoč izletnikov iz bližnjih in daljnih krajev. Uboga kočica, katero je pretočeno spomlad zgradilo slov. plan. društvo ob vznožju opasnega Jalovca (2655 m), ali si bila dovolj močna za sneženo pezo minole zime ? Nihče te ni videl vžo pol leta. Kako si prenesla nezgodo, kdo ve ? Menda to niso podrlo snežene plasti, ki so se nakopičile na strehi ; upamo te videti nepoškodovano. Plazovi te gotovo niso razrušili, ker si postavljena v tako zavetje, kamor ne doseže njihova sila. Jeseni smo pobrali iz tebe vse in mod tem plenom nam vgaja najbolj spominjska knjiga, katero t .no šo o pravem času rešili objed nosti miši, ki so vže začelo glodati pap r in platno. V pričujočem sostavku podajamo cenjenim bralcem šopek dobrih, srednjih, p^j.*
vpisanih v tej knjigi. Pa vse brez imen in brez komentara.
*
* *
2.	avg. 1899. Krasen dan ! Jalovec in Mojstrovka brez megle, izvir Save veličasten. Kako lepa si slovenska domovina, in mi te čislamo tako malo.
3.	avg. V svežem planinskem zraku, v novi koči, pri novi koči, pii novi mizi — kako dobro diši skromno kosilce !
5 avg. : Bistra si hči planin, Vsipaš se raz višin, Mrzel je vrelec tvoj, Sprejmi pozdrav ti moj ! 6. avg.: Natur ! du herrliche, du schone, du reine ! \Vie gerne bin ich bei dir, so alleine.
Ich vveile so gerne in deiner
zerkliifteten Niih', In der ich vergesse aH' irdi-sches Weh. 6. avg.: Mit Kralt und Muth den Bergen sich ergeben : Das ist das Ziel, das \vir er-strebcn.
i.l 5. avtr. : Visoko iz pečin bežiš Nadiža
Pozdravi drage brate Bolgare, Ruse, Srbe in Hrvate !
8.	avg.: Živela Slovenija !
9.	avg.: Sovvohl dein Ursprung o Save ! \vie dein verschvvindender und wiederkeh-rendor Lauf gibt mir ein sphinxisches Riith-sel zu losen auf.
12.avg.: Nazaj nazaj v planinski raj!
12. avg.: Ansichtskarten von dir Pla-nicathal Schicke ich hin iiberall.
15. avg.: Krasna si slovenska zemlja!
15.	avg.: Lepšega nikjer ni kraja
Kakor kraj je vrh planin. Vedno radost me obhaja, Ko se nanj zbudi spomin.
16.	avg.: Naš je ta prekrasni svet,
In naš ostati mora vedno Slovensko zemlje dični cvet!
20. avg.: Planicathal! Nach Bohmen, Deutschland, Krankreich schicke ich dich zu Vervvandten. — Nach England und Italien bringst du Griisse von mir zu den Bekann-ten — Sie Alle solien im niichsten Sommer kommen hierher — Ins schone julische Alpenland immer mchr und mehr.
23 avtr • Hei Slovenci na5n rpfl olmmn-
Dokler naše ;>revno« (!) srce za naš narod bije.
24. avg.: Nad izvirom Save se razteguje oholo gorovje z imenom Ponca (Poldnev-nica). Letos smo tje gori zaznamovali pot z rudečo barvo, vendar ni svetovati nikomur, da bi šel brez vodnika, ker je bil razun ra-teških pogumnih pastirjev še malokdo na vrhu. Pot ni brez nevarnosti, na kakih treh krajih precej strma, za bolj vajene hribo-lazce. Znamenita je »jama« pod Strugom (nekako sredi pota), zanimiv je tudi dimnik blizu vrha. Noč nas je prehitela, da smo morali ostati do jutranjega svila pod milim nebom. Kuriti je bilo treba, da nismo zmr-zovali, poleg tega še neznosna žeja, ker v obližju ni nobenega studenca.
24. avg : Ego autem ccnseo, da jc pri izviru Save veliko jezero. Kje bi se sicer jemala taka množina vode, ki teče tako počasi iz votlin, da se komaj vidi ? Iščite, razstrelite skale, morebiti pride kako čudo na dan.
24. avg.: Prekrasna »Planica« med divjim, sivim skalovjem, najsrčniše te pozdravnem I '/plin imim to. £r»	«1, e.-.
stroški 177 gld. 52 kr. Dež. zaklad je za vinarstvo izdal 24.087 gld. 14 kr., dalje je dež. odbor najel 10.000 gld. v dopolnilo za brezobrestna posojila. To posojilo obrestuje dež. kulturni zaklad s 3%. Imovina tega za klada je I. 1898. znesla J06.044 gld. 51 kr., dolgovi 30.405 gld. 67 kr., torej čisti preostanek 75.688 gld. 84 kr.
Za 1. 1900. nasvetuje dež. odbor iz dež. zaklada 113.988 kron, in sicer za dež. ma-tičnjak 228 kron, za dež. vin. potovalnega učitelja 1760 kron, za cepljenke petim kme tijskim podružnicam 10.000, za streljanje proti toči 2000 in za brezobrestna posojila 100.000 kron.
Posl. S c h w e i g e r govori v prvi vrsti o delokrogu potovalnega učitelja, ki je težaven in obširen, dasi sedaj lažji, nego je bil, zato bi bilo dobro, da bi sedaj posegel na umno kletarstvo, da bi tudi na tem polju pregnal brezbrižnost in nevednost, ki mnogo škodi pridelkom. Poslanec stavi naslednjo resolucijo :
Visoka zbornica skleni: Deželnemu odboru se nalaga, naročiti vinarskemu potovalnemu učitelju, da se pri svojih prihodnjih predavanjih poleg drugih potrebnih poukov ozira v prvi *rsti na pouk o umnem kletarstvu. Ista želja se priporoča c. kr. vladi glede pouka o vinarstvu po njenih organih.
Ob jednem opozarja gospod poslanec na resolucijo, katero je predlagal, da dobi ljudstvo ceneno knjižico o umnem kletarstvu, katere knjižice pa do sedaj še ni na svetlo, dasi sta od tedaj pretekli dve leti.
Deželni odbornik poslanec Povše je podal pojasnilo, da knjiga ni prišla na svitlo ker bode družba sv. Mohora izdala slično knjigo, ki bo zadoščala potrebam, in je govornik vse potrebno se pogovoril že z vodstvom družbe.
Poslanec Božič priporoča kolikor mogoče brezplačno oddajo trtnic, ne s 100 odstotki dobička, kakor se je to godilo v njegovem volilnem okraju.
Deželni odbornik Povše pojasni, daje kmetijska podružnica v St. Vidu pri Vipavi samovoljno to storila in je govornik potovalnemu učitelju naročil, naj opozori kmetijsko podružnico na dogovor. Na predlog vinarskega učitelja je končno radi podružničnih zaostankov dalo se dovoljenje za prodajo trtnic po 8 kr. Vsekakor se bode konečno doseglo, da bodo vse deželne podpore šle v korist ljudstva, ne da bi se kaj dobilo nazaj.
Dež. predsednik baron H e i n želi, da se od iinančnega odseka nasvetovana svota 60.000 K v podporo vinogradništva pomnoži na 80.000 I\ za slučaj, ako bi se dotični paragraf v drž. zakoniku že spremenil. Dež. predsednik izjavi, da je pripravljen ozirati se na željo poslanca Sch\vei-gerja. Deželni odbornik Povše predlaga nastopno resolucijo:
Ces. vlada se poživlja, da spremeni člen II. zakona z dne 3. oktobra 1. 1891 (drž. z. št. 150) v toliko, da more državna vlada vinogradarjem podeliti brezobrestna posojila
24. avg.: Bog živi vse Slovene Pod streho hiše ene! 24. avg.: O Planica krasna,
Danes si nam jasna ! Bog živi vse Slovence, Posebno pa Gorenjce! 24. avg.: E1 ultimo saludo a mi que-rida Planica.
28. avg.: Pur mich und dich hat Raum die Erde.
2.	sept.: Pa pravjo na planinci,
Pa pravjo ni za bit', Pa pravjo ni nič jesti, Pa pravjo ni nič pit'. In nam se tuko dobro, Predobro dans godi.
3.	sept.: Visoko ogromno skalovje naj hvali tvoje prečudno stvarjenje!
3. sept.: Potok bistri tu šumljii
In odmeva od gora. 3. sept.: Pozdravljam te prekrasni, divni
kraj!
3. sept.: O Planicathal du bist so \vunder-schon!
Aber ohne llendl mag ich nicht hergehn.
. n ...a,______A -i., —...»ui:-. i..Ai i_
za obnovljenje po trtni uši vničenih vinogradov brez ozira na visokost od deželo v to dovoljene svote.
Po končni besedi poročevalca Langerja se vsprejmejo predlogi finančnega odsaka, resoluciji posl. Sehvveigerja, poslanca Pov-šeta in resolucija finančnega odseka glede zaračumbe onih kmetijskih filijalk, ki imajo podporo iz dež. zaklada.
Dež. glavar je končno naznanil, da sta odložila mesti: poslanec Grasselli kot načelnik odseka za letno poročilo in poslanec Schaffer kot načelnikov namestnik v finančnem odseku.
Načelnikom odseka za letno poročilo je bil izvoljen posl. A ž man, načelnikovim namestnikom v finančnem odseku poslanec Papež.
Prihodnja seja bodo v torek
Celjske zadeve.
(Interpelacija poslancev 2ičkar, Berks in tovarišev na ministra notranjih zadev.)
(Konec.)
Avtonomna oblast, celjski mestni urad, ki je prevzel pravice in dolžnosti javne dr žavnc oblasti, je kršil državni osnovni zakon z dne 21. decembra 1867, drž. zak. št. 142, posebno člene 5, 6, 8, 9 glede osebne varnosti, svobode, imetja in hišne pravice, kršil v prenesenem delokrogu izročeno mu nadzorovalno pravico nad policijo, katero izvršuje v imenu državne oblasti. Vsa krivda glede izgredov in napadov na Slovence in Čehe zadene mestni urad, magistratno oblast in nje nositelje, kakor tudi za pustošenje zasebnega imetja dne 9. in 10. avgusta 1. 1. v Uelji, ki so bila dlje časa pripravljena in organizirana, pri katerih so zlasti sodelovali oba župana Stiger in Rakusch, nekateri mestni očetje in uradni predstojnik Furst-bauer, in jih niso ne le preprečili, marveč tudi s svetom in dejanjem pomagali orga-nizovati divje in roparske tolpe.
Da izgredi in napadi niso nastali kar nenadno, marveč da so bili dobro pripravljeni, je razvidno že iz tega, da se je že cele tedne poprej hujskalo po časopisih, posebno pa v »Deutsche \Vacht«, in so hujskači bili poslani od hiše do hiše, da bi na-hujskali nemško prebivalstvo na napade in trpinčenja slovanskih gostov, da je izšel iz tiskarne »Celeja« oklic na nemško prebivalstvo, katerega so razširili v stotinah izvodov in na katerem so se nabirali podpisi v obrambo slovanskih usiljencev, da so po cestah imenovana dneva in celo noč mej navzočnostjo čehov patrulirale oborožene tolpe, mej tem ko so v zakotjih, posebno pri izhodih iz mesta s postavljenimi vedetami po več ur prežale druge čete in s piščalkami dajale znamenja patrulujočim tolpam, vsled katerih se je na dotičnem kraju, od koder je prišel žvižg, takoj zbrala večja množica.
Da so celo organizacijo dobro prij>ravili magistratna oblast in nje vodilni organi s preudarkom in namenom, kratiti Slovencem in češkim gostom njih osebno varnost, njih imetje in hišno pravo, je konečno razvidno tudi iz okolnosti, da je župan vsled kora-
Nur die Fiiass thun mir a bissel \veh ! 3. sept.: Sredi skalnih sten
Se danes množica je zbrala, Da kras bi tukaj občud vala, Kjer iz belih pen Nadiža v dolino se drvi, Da srce občud valcu vskipi. 6. sept.: Benedicite montes et colles Domino!
6. sept.: Sklad na skladu se vzdiguje, Golih vrhov kamni zid, Večni mojster ukazuje: Prid' zidar se les učit ! 11. sept. : Pal ce pastirske za žezlo kraljevo ne dam, In rajše kot krone cesarske cvetlice na glavi imam. Dne 19. sept. smo prišli iz Kranjske Gore skozi Malo Peščenico in čez prehod Grlo v Planico. Od 9. ure zjutraj do 4. ure popoludne.
23. okt.: Jesenski dan, tožni gozd, snežene gore Z vami žaluje vse! A stokrat lepše bo, Ko vigred so vrnila bo!
kov, ki so jih z vspehom storili dr. Sernec, dr. Dečko in dr. Vrečko po opustošenju pri hiši dr. Serneca, kaplaniji in »Narodnem domu«, pri okrajnem glavarstvu, namestni-štvu in notranjem ministerstvu, da se preprečijo nadaljni izgredi, izdal naslednji dan oklic na nemško prebivalstvo, v katerem se najnujneje prosi za ohranjenje miru in reda, akoravno je bil že nameravan in pripravljen napad tudi na stanovanje Dragot. Hribarja in na poslopje lastnika umetnega mlina P. Majdiča, in je vsled tega navstal tudi naj-popolneji mir po celjskih cestah, gostilnah in zasebnih stanovanjih. Nikakor ni možno misliti, da bi bil navadni oklic, prilepljen na ogalih mesta, takoj končal vse izgrede in kravale in napravil najvzorneji red in mir, ako bi ne bile njih priprave ravno v vodilni roki mestnega urada
Vso krivdo glede izgredov in kaznjivih dejanj, ki so se pojavili povodom češkega obiska v c;elju, nosi toraj celjska mestna policija, potem njeni vodilni in nadzorovalni kakor tudi upravni organi sploh. Slovan v Celju pri takih prilikah ni več varen lastnega življenja, on in njegovo imetje sta brez varstva! Taka strankarska policija ne more uživati zaupanja in ni zmožna skrbeti za javni red in mir.
Razmere se ne morejo spremeniti, dokler je celjska policija v rokah onih, vsled narodnega strankarstva sfanatizovanih oseb, ki razpolagajo s celjsko mestno upravo in ki zlorabljajo na najarogantneji način svojo oblast nad celjsko policijo v lastne strankarske namene. Popolno nemogoče je toraj, da bi policija še nadalje ostala v upravi mestne občine Celje, in je tedaj v tem oziru potrebna najnujneja pomoč.
Podpisani državni poslanci stavijo toraj Nj. ekscelenci g. notranjemu ministru naslednja vprašanja:
1. 5>o li znana visoki vladi navedena dejstva, protizakonita 'dejanja in opustitve celjske mestne policije, potem protizakonito postopanje isto vodečih in upravljajočih organov ?
2 Ako ne, je li visoka vlada voljna, poučiti se o njih potom natančne preiskave eventuvalno s tem. da odpošlje na lice mesta nepristranskega vladnega komisarja?
3.	Kaj kani visoka vlada storiti, da bodo varnostni organi nepristransko skrbeli za javni red in mir.
4.	Je li visoka vlada voljna podržaviti varnostno oblast v Celju ?
Dunaj. 12. marca 1900.
Ogerski minister o investicijah na Hrvatskem.
(Konec.)
Poslanec Popovič je namreč zahteval, da naj se kaj stori na Hrvatskem tudi za pouk v obrtnosti. Minister je na to odgovoril prav porogljivo, da je pouk na Hrvatskem avtonomna stvar, da naj se za to bolj zavzame domača hrvatska vlada. In vendar je poznato, da mora Hrvatska doprinašati tudi za ogerske obrtne šole kot zajedniške, dočim od t6ga ne dobi za svoje obrtniške šole nič od zajedniške vlade, marveč mora jih vzdržavati od avtonomnih dohodkov. In na to razlaganje je molčal hrvatski poslanec, mesto da je ministru povedal pravo istino v tem pogledu. Tako bo ne zastopa narod, marveč sramoti, pa kdor nima toliko odločnosti, da zna povedati resnico na pravem mestu, je bolje, da ostane doma pri svojem poslu, ne pa da izpodkopuje narodno čast. Minister je sicer obstal, da bode skrbel za razvitek obrtnosti tudi na Hrvatskem, kar pa nobeden ne veruje, ker na celem Hrvatskem ga ni podjetja, katero bi ogerska vlada podpirala. Tudi zdaj je nakanila osnovati okoli 50 novih tovarn raznih strok, ali od teh no bode stala nobena na Hrvatskem. In vendar trdi omenjeni minister, da skrbi za razvitek obrtnosti na Hrvatskem, ter pravi, da misli osnovati v Zagrebu obrtni muzej. Za ta muzej pa ni dal ogerski minister do zdaj niti novčiča, nego je ves denar zbral za to hrvatski narod, a zdaj ko se bo začel zidati, si bode hotelo to ministerstvo prisvojiti pokroviteljstvo nad njim. To pač Mažari dobro razumijo.
In železnice? Teh ima Hrvatska več nego Erdelj, pa bi mogla biti zadovoljna. Z
dobiti, ker bi se potem videlo, kako je Hrvatska zaostala v tem pogledu. Sicer pa Hrvati zdaj zahtevajo dve železnici, ki Bta zares potrebni. Zvezati Sisek s Karlovcem je neobhodno potrebno radi trgovine. Minister je rekel, da ste glede te železnice izdelani dve osnovi, in to je tudi že nekaj, železnice pa vendar še ni, kar je glavna stvar, in je bržkone tudi še kmalu ne bo, tega minister seveda ni povedal. Železnica za gornjo Krajino je življenjsko vprašanje onega kraja, pa tudi za Hrvatsko, ker bi se po njej zvezala z Dalmacijo. To je kraj, velik kakor cela Kranjska, brez pedlja železnice; ima mnogo krasnih šum in tudi rud; ves kraj bi bil oživel, ko bi bil zvezan z drugim svetom. A kaj pravi minister na to? Ta železnica bi bila po njegovej trditvi predraga, ker bi stala 30 do 40 milijonov goldinarjev, a ne bi imela dosta robe za izvoz. Za Hrvatsko tedaj zajedniška ogerska vlada ne more potrošiti 40 milijonov goldinarjev ter sezidati prepotrebne železnice, med tem ko je na Ogerskem potrošila celo milijardo za železnice manje vrednosti in od katerih Hrvatska nima nobene koristi, pač pa mora plačevati obresti od dotične ogromne svote.
Vrhu tega so na Hrvatskem sezidane skoraj vse železnice, razun reške, ki služi v prvem redu le ogerskej trgovini, iz hrvatskih zaklad, in tako bi bilo tudi z železnico skozi gornjo Krajino. Toda Mažari potrebujejo zdaj denar iz krajiške zaklade v druge svrhe, ter jih ni volja zidati omenjene železnice. Sicer pa Mažari tudi nočejo dovoliti, da se zveže Hrvatska z Dalmacijo, ker je to proti njihovej poznatej politiki. Znano je, da se je hrvatski ban zavzel za to železnico, vsaj po njegovih izjavah se je moglo tako soditi; toda če hrvatski poslanci sami tako malo marijo za tako važna gmotna vpraša-šanja svojega naroda ter ne podpirajo niti svoje vlade, potem ni nič čudnega, da se na tak način odgovarja z ministerske stolice. Zares skrajni čas je že, da se izpolnijo zahteve hrvatske opozicije o popolnej satno-stalnosti Hrvatske, ker drugače mora gmotno propasti.
Politični pregled.
V Ljubljani, 30 marca.
Dopolnilne volitve zu dunajski mestni zastop se vrše, kakor se v obče sodi, koncem meseca maja. Voliti bo polno število odbornikov za 2. razred ter v 1. in 3. razredu toliko odbornikov, kolikor jih je sedaj odložilo mandate. Poleg tega pa misli dr. Lueger tudi prav resno na volitve v novem 4. razredu, akoravno bi smel z vo-litvijo v tem razredu čakati do konca 1. 1902. Z načrtom dr. Luegerja bo marsikomu ustreženo, posebno pa onim, ki komaj čakajo na dosego mandatov.
V češkem deželnem zboru so pokazali češki poslanci ter z njimi združeni veleposestniki veliko prijenljivost napram nemški manjšini, ker so pri volitvi članov v razne odseke iz plenuma zbornice vsi oddali glasove tudi za predlagane kandidate Schonererjevega kalibra. Izvolili so namreč posl. K. H. Wolfa soglasno v proračunski odsek. Še celo zagrizeni nasprotniki morajo priznati, da so v tem slučaju pokazali svojo spravoljubnost v največji meri, ker jih za ta čin niso vezala niti sedanja spravna pogajanja. Tudi v šolski odsek so Nemci kan-didovali imenovanega poslanca, je kjer pa vsled posredovanja čeških veleposestnikov bil izvoljen mladočeški kand. posl. Ilorica, a ne zato, ker jo Nemec ali ker so hoteli imeti Čehi sami zase ta mandat. Češki veleposestniki so se upirali tej kandidaturi samo vsled tega, ker je Wolf strasten protirimovec in kot tak pač ne spada v važni šolski odsek. Vse ostale kandidate, kar so jih predlagali Nemci, je pa volila češka večina soglasno.
Od češko nemške spravne konference pričakuje poslanec Prade povoljnega vspeha posebno še radi tega, ker se kaže na obeh straneh resna volja in ker načrtu glede razdelitve okrajev, ki je izšel iz nemške srede, češki zaupniki bržkone ne bodo opo-nirali. Popolno prepričan pa seveda tudi ta mož ni o konečnem vspehu sedanjih spravnih pogajanj in v tem slučaju Prade ne pričakuje druzega, nego absolutizem, ker na spremembo ustave sploh ni misliti. Do tega
i in V ____ a___1: ____• i
Nemški državni xbor je včeraj prekinil sedanje zasedanje za štiri tedne. Razprava o državnem proračunu jo bila po mnogih hudih bojih mej vlado in opozieijonalci včeraj dovršena, ostala sta toraj izmej važ-nejih načrtov le lex Heinze in pa vladna predloga glede pomnožitve mornarice. Prvo predlogo je predsedstvo v sporazumu s stran kami večine za nekaj časa odstavilo z dnevnega reda. dokler se no poležejo viharji. Tudi budgetna komisija je včeraj prekinila svoje delo in še ni dovršila razprave o vladni predlogi o pomnožitvi vojnih ladij. Včerajšnja razprava v tej komisiji je bila precej živahna, ker je bil razgovor o stroških v podrobnem proračunu. Opozicija je sicer ugovarjala raznim postavkam, a večjih ugovorov ni bilo in je toraj vlada za sedaj lahko mirno nastopila počitnice.
General, Joubert, umrli burski general, je bil član neko angleške rodbine, ki je iz verskih ozirov bila prisiljena ostaviti domovino. Sovraštvo napram Angliji je že podedoval po svoji rodbini. Rojen je bil v okraju Geaff Reinet na farmi Cangi kot navaden kmetski sin. Vsled angleškega pritiska se je njegova rodbina z drugimi vred proti severu preselila čez reko Vaal. Kmalu potem, ko je Anglija priznala v letu 1852 neodvisnost Transvaala, se je nahajal Joubert že v krogu vplivnih mož. V kratkem je postal sodni predsednik svojega okraja, nato slav ni državni pravdnik dežele in podpredsednik ljudskega sveta. Ko je v letu 1870 predsednik Kriiger odpotoval v Evropo v zadevi delagoaške železnice, prevzel je Joubert vlado kot njegov namestnik. Dogodki v času od 1879 do 1880 postavili so ga poleg KiUgerja in Pretorija na čelo republike, kateri triumvirat je proglasil njeno neodvisnost. V vojski 1. 1881 je prevzel polkovnik Joubert poveljstvo nad Buri. V tej vojski je padel angleški vrhovni poveljnik Sir George Colley. Burska zmaga je bila sijajna. Takoj nato je postal Joubert general in dosmrtni vrhovni poveljnik transvaalski. Vse, kar so dosegli Buri v tej dobi do njegove smrti v mirnem ali vojskinem času, je večinoma Joubertova zasluga Umevno je, da si je pokojni general zbog tega pridobil spoštovanje vsega prebivalstva, a tudi nasprotniki, ki so se že tresli pri imenovanju njegovega imena, mu ne morejo odrekati občega spoštovanja. Celo \Vhite, ki je moral ravno vsled Joubertovih operacij toliko časa tičati v Ladysmithu, ga je imenoval pred-včeranjim v Kapstadtu »plemeniti značaj, hrabrega a spoštovanja vrednega nasprot nika«. Njegova zvesta spremljevalca sta bila biblija in meč. Njegova želja, umreti za ljubljeno domovino, se mu sicer ni spolnila, ker je umrl vsled vnetja trebušne mrene v krogu svojih domačih, a burska zgodovina se ga bo vkljub temu spominjala kot moža, ki je skoro vse svoje življenje posvetil blagru domovine.
Kiijige in časopisi.
»Marijina otroka«. — Povest iz Kav-kaških gora. —. Spisal I. Spillman. S 4 po dobami. Cena 40 bel., kartonirana 60 bel. — Lepa povest Spillmanova, ki bo gotovo zelo ugajala. Povest je kakor nalašč prikladna za šolske in ljudske knjižnice ter je prav primerno darilo za pirhe. — Dobiva so v »Katol. bukvami« v Ljubljani.
»Duhovski poslovnik«, sestavil A. Poč, župnik v Komendi. Drugi popravljeni natis. Strani 358 in 42 strani obrazcev. Knjiga je vsakemu duhovnu za pisarno dobro došla, tembolj ker se je v drugi izdaji oziralo na izraženo želje glede dopolnila. — Broširan izvod velja 4 K, trdo vezan 5 K 20 bel., po pošti 30 bel. več. — Dobiva se v »Kat. bukvami« v Ljubljani.
»Vstajenje«. Spisal Rudolf Vrabl. Za ložil J. Giontini v Ljubljani. Natisnila »Katoliška Tiskarna«. 1900. Cena 40 bel., po pošti 6 bel. več.
Mladi pisatelj podaje s to knjižico kaj primerne piruho slovenski mladini.
Romantična povest »Nada« se vrši v veku, ko je ječal slovenski narod še v sponah peganstva, ter kaj lepo kaže očetovsko skrb za telesno in dušno blagost otroško. V pravljicah »Za satro« in »Samo eno cvetko« se zrcali bratovska ljubezen in nam slika pisatelj, kako pohlepen je
__________.	v	.	.-.
usodnih potih« pa uči, kako naj ljubijo otroci roditelje, tudi če zaidejo oni na na pačna pota. Kot je zanimiva vsebina, takč pravilen je tudi jezik. Koj se izpozna, da je pisatelj učitelj, ki vč, kako naj pripoveduje, da čitajo otroci z zanimanjem. Zato pa knjižico toplo priporočamo vsem roditeljem, ki hočejo dati otrokom cenenega a dobrega berila.	P.
Dupisi.
Iz Celja. Dnevi od 19. do 28. sušca bili so za celjske farane dnevi posebnega duhovnega veselja. Vršile so se duhovne vaje. Temeljiti in dobropremišljeni govori preč. g. misijonarjev privabili so na tisoče poslušalcev. — Spovednice bile so obložene od 4. zjutraj do 8. zvečer. Ker se je tudi mnogo molilo in popevalo Bogu v čast, bo gotovo sv. misijon rodil obilno sadu. Hvala torej vsedobremu Bogu in gospodu opatu, ki tako po očetovsko skrbi za zveličanje svojih ovčic. Preč. gosp. misijonarjem pa poplačaj ljubi Bog tisočero njihovo neutrudljivo delovanje in žrtvovanje.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 30 marca.
Zahvala sv. Očeta dež. zboru kranjskemu se glasi: Čestitke in voščila Vašega deželnega zbora so bila zelo ljuba sv. Očetu, ki se vzradoščen zanje zahvaljuje ter mu polnim srcem podeljuje apostolski blagoslov. — Državni tajnik kardinal Rampolla.
Presvetli knezoškof ljubljanski je bil včeraj na Dunaju pri cesarju v avdijenci.
Pevcem - romarjem v Rim. Po dogovoru s čč. gg. dekanom Arkoni in župnikom Aljažem objavim sledeči pevski vspo-red: 1. Za slovesno peto sv. mašo missa in hon. s. Ceciliae A Foerster. Note preskrbi g. dekan. Ce jih kedo želi že sedaj, naj mi sporoči. OITertorij preskrbi g. pevovodja. — 2. Vsaki pevec, oziroma pevka vzemi seboj oba zvezka »Cecilije« od Mohorjeve družbe. Poleg drugih se bodo pele: a) maše št. 1, 4, 7, 16 25, 28, 34. b) za darovanje št. 152, 153, 158, 163, 164, 166, 175, 178, 180. c) za obhajilo št. 100, 101, 102, 104, 125, 126, 128, 130, 132, 13o. d) Cantica saera za moške zbore Ant. Foerster vzemi vsakdo seboj. Mej drugimi št. 8, 9, 10, 12, 17, 18, 27, 38, 48, 49, 50, 52, 62. — 4. »Slava Bogu«, H. Sattner, P. Angelik. — 5. Livretanske litanije P. Angelik-ove iz »Slava Bogu«. — 6. Litanije presv. orca Jezusovega P. Ange-likove, vzame seboj vse g. dekan. — 7. Slovenska pesmarica J. Aljaž od Mohorjeve družbe za večerno zabavo v veliki dvorani, ki so jo nam dali Rimci na razpolago. — Opomba: Male pevske knjige ne bodo posameznikov popolno nič obtožile, torej naj jih nikdo ne pozabi in se ne zanaša na druge. Ker je pevski zbor mnogoštevilen, je neobhodno potrebno, da se ravna vsakdo strogo po navodilu g. pevovodja.
Tomaž Rožnik.
Osebna vest. Sekcijski načelnik v lin. ministerstvu dr. Vlad. G 1 o b o č n i k plem. Sorodolski je dobil naslov in značaj mini-sterijalnega svetnika.
Želimeljska dolina ima nemško lice. Slovenec, ki potuje peš od Turjaka na Ig, je gotovo razdražen, ko bere po dolini napise Quellenegg, Wiesenau, Ilammerstiel etc. S temi napisi na pri prostih bajtah je pritisnila grajščina kraju nemški pečat tako, da bi se vsak tujec čutil tukaj domačega, dokler bi ne pričel govoriti z ljudmi. Naj bi bila liberalno - graj-ščinska stranka v Turjaku zmagala, dobili bi bili polagoma obe občini nemške pečatnike v večjo slavo matere »Germanije«. Naravno je, da vsakemu renegatu neprijetno zveni slovanska beseda, ker ga spominja sladkih glasov materinih, katero je izdal.
V štajerskem dež. zboru so nemški konservativci predložili načrt za spremembo dež. volilnega reda. Predlog se glasi: ustanovitev pete kurije, v kateri volijo delavci in oni, ki ne plačujejo na leto 6 kron davka in nimajo volilne pravice v drugih kurijah, vpeljava tajne in direktne volitve, znižanje cenzusa od 10 na 6 kron, izločitev industrijskih krajev iz skupine kmetskih volilnih okrajev, pomnožitev mandatov za kmetske okraje, utesnitev vsega veleposestva v prvo
Cesarjev spomenik v Mariboru
so postavili v novih Franc Joželovih nasadih. Na mramornati sobi počiva avstr. orel in na podstavi je zapisano, da so se nasadi iz-gotovili v spomin 401etnega cesarjevega vladanja. Načelnik olepševalnega odseka Koko-šinek je 8 tem spomenikom hudo užalil mariborske »ultratajčarje«. Pravijo, da spomenika no bodo slovesno odkrili, pač pa bodo vprizorili celo »heilovsko procesijo«, kadar se pribijejo prve tablice na »Bismarck-strasse«.
Slovenski shod v Ptuju bode v nedeljo dne 8. aprila. Sklicalo ga bode politično društvo »Pozor«.
Nove vrste tatvina je pač dejanje, da se pokrade iz hrama vse vino, a sodi ostanejo vsi polni. Tako umetnost je naredil nek uzmovič v hramu Uršule Bokalič na Pil-štanju. Kako je t-> naredil ? Vino je pokral, pa natočil sode do vrha z vodo.
Celjska pošta je strašno hitra. V Celju je bilo oddano pismo s slovenskim naslovom in pripombo »Laibach« 23. t. m., a v Ljubljano je priromalo 28. t. m. Nekateri jioštni uradniki v Celju imajo menda slabe oči pri čitanju naslovov, ker po noči preveč »haj-lajo«.
Oddaja del za uravnavo Mirne.
V svrho oddaje kopanja zemlje pri uravnavi Mirne pri Pijavcah, občino St. llupert v pro-računjenem znesku 4438 K vršila se bode dne 9. aprila ob 11. tiri dopoludne v Pijavcah javna dražba, h kateri se vabijo podjetniki z opomnjo, da leže dražbeni in stav-binski pogoji, načrti in proračun pri stav-binskem vodstvu v Mokronogu v pregled. Deželni odbor kranjski si pridržuje vspeh dražbe odobriti.
Deželna prisilna delavnica. Danes je izročilo »Konservativno obrtno društvo« v Ljubljani dež. zboru prošnjo zadnjega shoda ljubljanskih obrtnikov, da se uveljavi sklep, s katerim se prepovedujejo prisilni delavnici dela, ki konkurirajo poštenemu obrtu, oso b.to čevljarjem in krojačem. Tudi brivska zadruga je izročila pritožbo, da se po nekaterih dež. zavodih posega v njeno stroko.
Dvoboj med dijaki. Pod tem naslovom piše »Mir« : O vodju celovškega učiteljišča, g. Knapiču in njegovi soprogi smo že večkrat bili prisiljeni pisati! Kakor sta že večkrat nastopila v javnosti, kaže, da vodja Knapič pač ne sodi na mesto, na katerem je sedaj ! Danes nam je zabelježiti zopet nov slučaj. Dne 18. t. m. je »K. Z.« poročala, da se je Knapičev sin, ki obiskuje celovško gimnazijo, dvobojeval z nekim sošolcem in to na vrtu c. kr. učiteljišča ! — G. Knapič je temu poročilu kajpak hitro oporekal, češ, da je vse bilo le »igrača«, pri kateri je bila celo njegova soproga navzoča ! No, to so prav lepe razmere, ko se »pobi« iz gimnazije »igrajo« s sabljami, da so celo ranjeni! In to je bilo, kakor čujemo, tudi v tem slučaju. Fanta sta se pretepla tako, da je Knapičev »nasprotnik« bil ranjen. Kakor se zatrjuje, je bil med njima pravi dvoboj. In da bi se taka »igrača« kaj posebej podaia za sina c. kr. ravnatelja, dvomimo. Tudi potein ni lepša ali primernejša, če jo »nadzoruje- ravnateljeva soproga ! — Pravijo, da se je o vsem uvedla preiskava ! Zadnji čas je, da se stvari, o katerih po Celovcu čivkajo že vrabci po strehah, od me-rodajue strani temeljito preiščejo in da se nezdravim razmeram enkrat naredi konec!
—	Vprašali bi tudi se, kaj bi neki bilo, ko bi se opisani slučaj zgodil od slovenskih dijakov? Razne skušnje nas učijo, da se takrat postopa vse — drugače !
Iz Celovca. Tukajšnja »Splošna delavska bolniška blagajna" je iinela preteklo nedeljo jako buren občni zbor, pri katerem je tekla kri. Stepli so se socijalisti med seboj. »Neodvisni« soc. dem. so se namreč uprli odboru in nastal je tak šum, d.i je vladni zastopnik moral shod razpustiti. Nekega delavca so nabili tako, da je obležal.
—	Blagajna šteje 11 566 udov, kateri so donesli 218.535 kron. Bjlnim udom se je izplačalo 118.757 kron. — Priljubljena po-božnost h sv. Glavi se obhaja tudi letos zelo slovesno v mestni lami cerkvi sv. Ilja. Pri-diguje jezuvit č. o. Volbert. Letos mine 151 let, odkar so jo pobožnost vpeljala. — V celovškem uišulinskem samostanu je umrla č. m. Kajetana Fiebach, stara 64 let. Naj
»Siidmark" v Železni Kapli. Podružnica v tem »slavnem« mestu je lani imela 69 udov in 289 kron dohodkov. Podpor, t. j. Judeževih grošev, je razdelila že 550 gld., in sicer nekemu posestniku posojilo 157 gld. in darilo 143 gld. in nekemu obrtniku posojilo 250 gld. Za šolske otroke je društvo dalo nekaj obleke. Škoda, da poročilo ne pove, kdo jo sprejel one Judeževe groše! To bi bilo za nas posebej zanimivo, da bi vedeli, kam teče denar »SUdmarke«. V odboru sedi poleg znanih vročekrvnih »Nemcev« tudi c. kr. sodnijski kanclist Ši-men Haschei, in na čelu je c. kr. notar V. Schvvarzl. Za »c. kr.« gospoda se tako mesto v izzivalnem društvu menda prav posebej poda. Slovenski kmetje pa iz tega lahko znova spoznajo, kakšni »prijatelji« so jim »nemški« (kdo se ne smeje !) Kaplčani. Slovenski kmetje jim nosijo svoje težko zaslužene beliče, a za to pa »purgarji« s »c. kr.« gospodi ustanavljajo društva, ki imajo edino ie namen, pognati slovenskega kmeta z rodne zemlje.
f Kardinal Mazzella. V torek 27. marca je umrl v Rimu za pljučnico 67 let stari kardinal Camillo Mazzella iz družbe Jezusove, prefekt kongregacije sv. obredov in škof palestrinski. Bilje mnogo let profesor dogmatike, daljo časa tudi na gregorijanski univerzi v Rimu. Radi velike učenosti ga je Leon XIII. 1. 1886. imenoval za kardinala. Kot teolog je poznan po vsem učenem svetu.
Detomor. Iz Št. Jakoba pod Celovcem se poroča »Miru«: Dne 23. marca našli so šolarji v šolo grede pri Pokeričah v snegu zakopano mrtvo dete. Otrok je bil, kakor so ljudje spoznali, kakih par mesecev zmrznjen v snegu ležal, in še le zdaj, ko je skopnel sneg. so ga našli. Dete je kakih 8 ali 14 dnij staro, kakor je na njem bilo videti, in je bilo gotovo živo zakopano v sneg, ki se je bil okoli malega života precej raztajal, tako da je bilo v njem prostorno postlano. Odkod neki je, se tukaj zastonj ugiba, iz soseščine ni; ali ga je kaka nesrečna mati prinesla iz mesta, ali pa ga je vrgla od sebe kaka vlačuga, to se bo morebiti dalo s časom dognati. Da bi dekleta bila popred bolj pametna, koliko nesreče bi izostalo!
Pri včerajšnjem naboru v Ljubljani za mestni okraj jo bilo od 149 potrjenih 35 mladeničev.
Po tržaški okolici se je pričelo sedaj pred volitvami živahno gibanje. Prihodnjo nedeljo bodo zopet v okolici pet slovenskih shodov. Pri sv. Mariji Magdaleni bodeta dva shoda, dalje bodo shodi v Rojanu, Konto-velju in sv. Križu.
Kaznovani „Pensee Slave". Na predlog hrvatske vlade je listu »Pansee Slave« ogerska vlada odtegnila poštni dt bit za celo Translajtanijo.
Goriške novice. Umrl je gosp. Josip Ivančič, učitelj v Kamnem pri Kobaridu, star 36 let. — V Ročinju so ustanovili novo kinetsko in rokodelsko bralno društvo ,Orel'. — Laški katoliki so ustanovili denarni zavod, ki naj služi malemu posestniku in malemu trgovcu.
Z 202 leti stara vdova Sinkovič je te dni umrla v Kmetih v Istri.
Abiit Catilina. Znani Krstič je zapustil Kastav, kjer je okoli pet let izdajal nasprotnikom svoj narod.
Z gradnjo cesar Fran Jožefovega mostu se prične po veliki noči in se izroči prometu 18. avgusta ob cesarjevi 701etnici. Skupni stroški so proračunjeni na 204.000 K. Nivo novega mostu se bo toliko zvišal, da bo dosegel višini Sv. Petra ceste in zgornjega dela Kopitarjevih ulic.
Prijet tat. Policija je včeraj prijela v Blumauerjevi gostilni v Kolodvorskih ulicah nekega Fr. Kerina iz Polšnika pri Litiji, ki je ukral lani ravno v tej gostilni posestniku A. NVollu iz Boh. Bele srebrno uro v vrednosti 29 K. Tedaj se je zval »Fr. Kerin, mizar pri Mathianu« in ga toraj niso mogli takoj zaslediti. — Pri branjevcu Bavdku na Kar-lovski cesti so prijeli včeraj pop. neko Ter. Štrukel, ko je hotela odnesti večji kos sladkorja.
Društva.
(Društvo »Pripravniški dom«) je imelo včeraj svoj V. občni zbor, pri katerem je poročal gospod tajnik Ant. Kriič,
rastlo n« 20 047 K 24 h. Potožil je pa, da prihajajo prispevki čim dalje manjši in redkejši, čemur se seveda ni čuditi, ker so do brodelni ljudje nadlegovani s pro*n|ami na vse strani. Tudi sta dobila društvena lista »Vrtec« in »Angeljček« svojega konkurenta in žal, da je vsled tega res nekaj gospodov učiteljev in nekaj šol popustilo naša lista, vendar pa hvaležno izjavi, da so se ju pa tem blagohotnejse poprijeli drugi novi naročniki. Želeti bi bilo res, da bi se umirilo in ublažilo tako nepotrebno radikalno na eprotstvo. Saj ima društvo tako lep in blag namen, ki ga mora odobravati prijatelj in odkritosrčen sovražnik. Vsem dobrotnikom in še posebej prijateljem nase slovenske mladine zelo priporočamo društvo ->Pripravniški dom« in njega glasilo »Vrtec« in »Angeljček«. — Čeravno je društvu glavni namen, pripravnikom sčasoma zgraditi prepotrebni lastni dom, vendar tudi kar sproti izdatno podpira uboge dijake. V računu je sicer izkazano le 200 IC, vendar se je veliko več porabilo, ker se je gospod ravnatelj blagohotno oziral na naše društvo ob razdeljenju šolske podpore in državnih ustanov. Da se je moglo društvo vkljub obilnim stroškom torej opomoči, mora se še posebej zahvaliti »Katoliškemu društvudetoljubov«, ki je tudi vrlo podpiralo uboge dijake pripravnike. Zato o tej priliki prav toplo priporočamo tudi to vzgojilno društvo, ki poleg Jeranove kuhinje tako izdatno podpira ubožno mladino.
Telefonska in brzojavna poročila.
Slovenska Bistrica, 30. marca. Rodoljubi slovenjebistriškega okraja popolnoma odobrujejo izstop slovenskih poslancev iz štajerskega deželnega zbora ter pričakujejo, da jim gospodje poslanci poročajo o svojem delovanju in o političnem položaju.
Dunaj, 30. marca. Zaradi visokega snega je bilo veliko železničnih vlakov lip železnici ustavljenih.
Lino, 30. marca. Dpželni zbor je odklonil predlog poslanca Beuerle, naj se dovoli „Siidmarki" v Gradcu 100 K podpore.
Budimpešta, 30. marca. Julij Sze-chenyi je imenovan ministrom a iatere.
Bruselj^JK). marca. Belgijski kralj je na oceEzelo bolan in se je bati, da popolno oslepi.
Rim, 30. marca. Predsednik zbornice Colombo je bil danes napaden od skrajne levice, ko je otvoril sejo. Skrajne levice poslanci so kričali: Ven ž njim ! Sum in nered sta bila tako velika, da je predsednik zaključil sejo.
Rim, 30. marca. Včeraj so bili v zbornici grozni kravali. Poslanci skrajne levice so s pestmi naskočili ministersko klop. General Pelloux je največ prestal. — Predsednik je zapustil svoje mesto. Štiri poslance so nesli na ramah iz dvorane. Izgredi poslancev so trajali jedno uro. Proti kravalom so ministri določili stroge naredbe. Skrajna levica je sklenila onemogočiti predsednika Colombo.
Pariz, 30. marca. Bivši poslanik grof Benedetti je umrl predvčeranjim v starosti 83 let.
London, 30. marca. Iz Pretorije poročajo: Pogreb generala Jouberta se je vršil včeraj. Pokopan je na svoji farmi v Wakkerstromskem okraju.
Vojska t Južni Afriki.
Z bojišča tudi danes ni napovedanih poročil o večjih bojih, ki se bedo bili najprej pri Ladybrandu mej Olivierom in Roberts ovimi četami, potetn pa pri Biggarskih gorah, kjer bo napadel Buller trdno bursko postojanko, ako se ne bo prej premislil. Manjše
praske se vrše še vedno pri Warrentonu ob železnični progi Kimberley Mafeking in kjer se Buri izborno ustavljajo vsem angleškim poskusom.
V »ogromnem in naglem« odlaganju orožja od strani Oranjcev je sedaj nastopilo nekako premirje. Robertsov urad je takoj utihnil, ko so se Buri iznebili nadležnega pokvarjenega orožja. Dalje ne gre vei\ Nasprotno pa raste vstaška četa na jugu Oranje ter na zahodu kakor gobe po dežju. S tem Roberts baje ni posebno zadovoljen, ker se boji za svoje zveze.
Kapstadt, 30. marca. Ministerski predsednik Schreiner izjavlja, da je pri osrednji vladi energično ugovarjal, da bi se Buri odvedli na otok sv. Helene, a brpzvspešno.
London, 30. marca. Buri ofenzivno prodirajo od Kronstadta proti jugu. — Roberts je ukazal svoji vojni v Barkly-West, da se umakne.
London, 30. marca. „Tirnes" poročajo 26. t. m.: V okrožnici predsednika Steyna, ki jo je izdal kot odgovor na Robertsovo proklatnacijo, se mej drugim konstatuje, da so Angleži snedli dano besedo, ter da so sicer zasedli glavno mesto, a vojska s tem še ni izgubljena; treba je v zadnjem trenutku pokazati največji pogum.
Newjork, 30. marca. „World" poroča iz Pretorije: Predsednik Kriiger je popolno prepričan, da zmagajo Trans-vaalci. Vojska traja lahko še jeden. tudi tri mesece ali morda tudi celo leto, a konečni uspeh bo zmaga.
London, 30. marca. Reuterjev urad poroča iz Kimberleya 28. t. m.: Včeraj se je bil cel dan ljut boj pri Warren-tonu, kjer so zbrane velike burske čete. Ranjen je bil samo jeden (!) vojak ter več konj in volov
Meteorologiono poročilo.
Višina nad morjem 306-2 m. srednji zračni tlak 736-0 mm.
29| 9. zveč. | V22-5 | 11 i si jvih. | sne^
34 5
7. zjutr. | .'22 6 | I 0 j si. jzah | -sneg |2. popol.j "24-9 J 4 4 [ si. jvzh. | oblačno | Srednja včerajšnja temperatura 1 1 normale: 6 2r.

310 1-1
Prebrilkega srca javljamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je uinrl nepozabui, iskreno ljubljeni --oprog, oziroma oče, brat, svak, tast in stari oče, gospod
Franc Grad
posestnik
danes v četrtek, dnč 29. t. m., ob 1. uri popoldne po dolgotrajnem bolehanju, previden s evetimi zakramenti za umirajoče, t 69. letu starosti.
Pogreb pojde v soboto, dn6 31. t. m., ob 10. uri dopoldn« iz hiše žalosti na Beri-čevem št. 16 na podružnično pokopališče.
Svete maše zadušnice brale se bodo v raznih cerkvah.
Blagega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in prijazen spomin.
Beričevo, dnč 29. marca 19C0.
Marija Grad, sopm»a. — Jernej, Janez, Frano, sinovi. — Terezija Grad omož. Tomo, Marija Grad omož. Pečnlkor, hčeri. — Marija Grad. Marija Grad omož Velepoo, sestri. — Tomaž Tome, Anton Fečnikar, zeta. — Katarina Grad roj Zajo, snaha. — Anton Velepeo, svak.
h

VflBlUO
na
redni občna zbor
„Kmetijske zadruge na Bledu,
registr. zadruge z omejeno zavezo ',
kateri bodo
v ponedeljek dne 16. aprila 1900
ob 4. uri popoldne
v prostorih stare šole v Gradu.
orglavca in cerkvenika
na Čatežu ob Savi na Dolenjskem
je razpisana in se nastopi o sv. Juriju t I.
Plače je z vsem skupaj v vrednosti okolu 600 kron.
Čatež ob Savi, 25. marca 1900.
296 2—2
Mihael Horvat, župnik.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Potrjenje računov.
3.	Volitev 3 članov načelstva.
4.	Volitev nadzorstva. 5' Volitev razsodišča.
6.	Prememba pravil.
7.	Slučajnosti.
8.	Razni nasveti.
K obilni udeležbi vabi
312 i-i	Načelstvo.
Našla se je
tekom preteklega tedna v hranilničnem uradu
svotii 120 gld. v bankovcih.
Oni, ki je ta znesek izgubil, oglasi naj se pri podpisani hranilnici.	351 3_j
Kranjska hranilnica.
V Ljubljani, dne 27 sušca 1900.
St- 9488.
Razglas.
291 3-2
Vs.ed odloka c kr. ministerstva notranjih zadev z dne 23. februvarja 1900, št. 3472, dovoljeno je prodajati naravne mineralue vode le v originalnih steklenicah, ki so jih upraviteljstva dotičmh studencev po predpisih napolnjene in zamašene v promet oddajala.
Prepovedano je toraj naravne mineralne vode za daljno prodajo pretakati iz originalnih steklenic v manjše, ter v obče vsaka manipulacija, s katero se poslabša fizikalično svojstvo in veljavnost dolične vode.
To se daje vsem onim, ki se pečajo s prodajo naravnih mineralnih voda, na znanje z dostavkom, da se bo proti onim, ki bi utegnili grešiti proti gori navedenemu odloku, kazenski postopalo.
dne 20. marca 1900.
JCi i ■■ t>» H j
Štev. 8774.
280 3-2
Ustanove za invalide.
Pri ljubljanskem mestnem magistratu izpraznjene so 3 ustanove za kranjske Invalide, vsaka po 73 K na leto.
Pravico do teh ustanov imajo bivši vojaki, ki so vsled vojaške službe za delo nesposobni postali in so ubogi in lepega v.denja.
Prošnje za podelitev teh morajo biti opremljene z dokazili o starosti, uboštvu, lepem vedeDji in o vojaškem službovanji in jih ja vložiti
do dne 15. aprila letos
pri podpisanem uradu ali pa pri pristojnem c. kr. okrajnem glavarstvu.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 10. marca 1900
Hranilni in posojilni konsorcij uradniškega društva
ima odslej
stroja pisari©
v Krojaških ulicah štev. 8 v I. nadstropju.
Le-tu se dajo tudi vsa zahtevana pojasnila glede zavarovanja na življenje
pri uradniškem društvu.
Uradne ure: Od 1. do vštetega 5 dne v mesecu vsak dan od 4. do 6. ure popoldne, če je nedelja ali praznik, od 11. do 12. ure dopoldne, sicer pa vsak torek, sredo in petek (izimši praznike) od 4. do 6. ure popoldne.
Hranilni in posojilni konsorcij uradniškega društva v Ljubljani,
dne 22. marca 1900.
305 3-1
«*f
M
M

VSell vrst priporoča tvrdka
v Ljubljani, Cesarja Jožefa trg št. ij.
Semena so bila preizkušena na kmetijsko-kemičnem preizkusevališču za Kranjsko v Ljubljani ter za prav zanesljiva in dobra spoznana.
Trvdka jamči za normalno čistost in kaljivost semen, pri
deteljah razun tega tudi, da so iste brez predenice.	308 3-1
S*
S*
Ž*
S*-
s*-
s*
»

S > ti u a j It a. b o r z a.
Dn6 30. marca.
Skupni državni dolg v notah......99-30
Skupni državni dolg v srebru......99-06
Avstrijska zlata renta 4%.......98 10
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . . 99-55
Ogerska zlata renta 4°/0.........97 —
Ogerska kronska renta 4%, 200 ..........93-70
Arstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . .	127 25
Kreditne delnice, 160 gld................234 90
London vista ........ . .	242-96
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem.drž veli	118-60
20 mark......
20 frankov (nupoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini.....
Dno 29. maroa
3-2% državne srečke 1. 186-1. 260 gld.. . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864. 100 gld. . . . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4°/„, 100 gld......
Dunavske vravnavne srečke 6"/„
23-69 19-27 90-15 11-38
164 — 160-10 2i 0 9> 9580 141*0 26575
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	108'
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4u/0 .	95-
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	87
» » južne železnice 3°/0 .	69-
> > južne železnice 6°/0 .	99'
» » dolenjskih železnic 4°/o .	99-
Kreditne srečke, 100 gld.......395
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. .	335-
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. .	42'
Ogerskega » „ » 6 » .	21-
Budimpešt. bazilika-srečke, 6 gld.....13-
Rudolfove srečke. 10 gld. ..........65-
Salmove srečke, 40 gld........172-50
St. Gen6is srečke, 40 gld........182-—
VValdsteinove srečka, 20 gld.......178-—
Ljubljanske srečke.......... 50 —
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	124-%0
Akciie Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v .	294-50
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld..... 79- —
Akcije južne železnice, 200 gld. sr..... 26 30
Splošna avstrijska stavbiuska družba . . . 96-75
Montanska družba avstr. plan..........263' —
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	324 —
Papirnih rubljev 100 ................265,75
Nakup ln prodaja *£&
vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Frcmese za vsako žrebanje. K n 11 n I n a izvršitev naročil na borzi.
Menjarnicna delniška družba
„i?l E 11 C U
I., KVollzeiia 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
66
tBjg~ Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih utvare*,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednontnlh papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti jhj£~ n a 1 o >. o n i h grlarnic, "TtSk