Železne niti 11
▼
Keltske sledi ob rimskem limesu
Keltske sledi ob rimskem limesu
France F. Megušar
Kelti so svoj čas zasedali znaten kos evropskega prostora. V času antike so uvedli za njihov pester skupek različnih plemenskih imen poenoteno ime "Keltoi" v grški obliki oz. "Celtae" v latinski. Oznaka za to indoevropsko jezikovno skupino se je ohranila vse do danes. Antični viri jih pretežno postavljajo v prostor severno od Alp, vendar pa številna pričanja dokazujejo njihovo prisotnost tako na Iberskem, Italskem kot tudi Balkanskem polotoku in celo v Mali Aziji. Taka poseljenost na celinskem delu Evrope pokriva obdobje najmanj 1.000 let: pol obdobja pr. n. š. in pol v času našega štetja. Rimska osvajanja in premiki ljudstev po propadu rimskega imperija so močno zreducirala njihove vrste, tako da se je do danes po eksterminacijah in asimilacijah ohranilo kakih 2,500.000 keltsko govorečih le na skrajnih zahodnih robovih Evrope na obalah Atlantika.
Kelti svojega jezika v antičnih časih niso zapisovali. Kljub temu je ohranjenih nekaj redkih dokumentov, ki pričajo, da je bil njihov jezik v tistem obdobju presenetljivo enoten. Iz zgodnjega srednjega veka pa so ohranjeni zapisi ljudskega pesništva, nastali na Irskem. Vendar je čas naredil svoje, tako da danes najdemo preživelo keltščino kot gelščino, ki pokriva Irsko in Škotsko, valižanščino pri Valižanih, kornval-ščino kot nedavno izumrli, vendar dokumentirani jezik v Cornwallu in Devonu na jugozahodu Anglije, ter bretonščino na delu atlantske obale Francije. Da-
nes keltski govor večinoma ostaja zaprt v domovih, le valižanščina je uporabna na vseh ravneh. Njihov večinski odmik v zgodovino je nesporno dejstvo, in čeprav so prispevali razvitim evropskim entitetam tako številne elemente materialne kot duhovne kulture, obravnava teh "staroselcev Evrope'' s strani novodobcev še danes marsikje po Evropi pogosto poteka z neskrivano superiornostjo.
Predstave o (pred)zgodovinski prisotnosti in pomembnosti Keltov na današnjem slovenskem etničnem prostoru se razvijajo in krepijo domala vsak dan. Opirajo se na številne in bogate materialne najdbe, ki jih odkrivajo arheologi. Po jezikovni plati pa so morebitni ostanki leksike keltskega izvora v današnjem jeziku Slovencev, kolikor jih redki etimo-logi sploh omenjajo, izrazito marginalizirani. Lahko, da je razlog za tako stanje v pretrdem priseganju na le pisne vire kot primerne dokumente - zapisov tega staroselskega jezika iz našega prostora pač ni, lahko pa so razlogi za tak molk tudi kje drugje ali pa iskanje s tako začetno idejo ni prineslo nič otipljivega.
Edini, ki se pritrdilno izreče v prid možnim keltskim jezikovnim ostankom, ostaja znani slovenski zgodovinar, ki ob toponimih na današnjem slovenskem etničnem prostoru, kot jih navaja dnevnik Pavla Diakona iz časov Karla Velikega, navrže misel: kaj, če ni vse to keltskega izvora. Mene samega je med bivanjem na Škotskem pred desetletji presenetila pri-
259
Železne niti 11
▼
Keltske sledi ob rimskem limesu
pomba, izrečena v krogu izobraženih Škotov, od kod mi sposobnost, da izgovarjam škotska krajevna imena tako pravilno, kot jih nikdar ni in nikdar ne bo noben Anglež. Presenetili so me na področju, kjer sem bil popolnoma slep. Kot primer so mi omenili mojo izgovarjavo manjšega kraja z imenom Methlick. Refleksno sem odgovoril, da morda zato, ker mi doma poznamo Metliko. Ostali so pri svoji trditvi, da omenjeni primer ni edini. Že kratko brskanje po virih mi je odkrilo, da imamo mi Dolharje, oni Doloharje, mi Arharje, oni Aroharje, mi in oni Kalane in še marsikaj in da takih imen v vmesnem prostoru, ki deli Škote in Slovence, skoraj ni. Ko sem našel, da je od starokelst-kega "ekos" za konja na Irskem ostal še "ih", med Valižani pa "eh" in "eha", kar je pogosto odmevalo iz ust naših vozarjev konjskih zapreg, in da ima naš hlev soimenjaka v staroirskem "hleoh "( = zavetišče, zatočišče), da se kornvalski "krib" ( = greben, sleme) skriva v našem hribu in da ima "karant(o)" (NK) oziroma karantez (bret.) nadvse zanimiv pomen, mi je postalo jasno, da so tovrstne podobnosti v obliki in pomenu zelo težko posledica slučajnih permutacij glasov oziroma črk. Primerov je pač preveč! Na tem mora biti nekaj, kar presega raven slučajnosti.
S ciljem, da morebiti prispevam k boljši etimološki dorečenosti številnih toponimov na Slovenskem, sem se podal na potovanja skozi sodobne slovarje preživelih keltskih jezikov. Osredotočil sem se na krajevna imena vzdolž nekdanjega rimskega limesa, kjer se pogosto pokaže, da znajo biti trd oreh pri etimoloških prizadevanjih, ki uporabljajo romansko, slovansko ali germansko jezikovno bazo. Delovni pristop je preprost. Današnji toponimi in njihove morebitne zgodovinske oblike se soočajo z identičnimi ali le podobnimi primeri besedja iz slovarjev keltskih jezikov, tak izplen se preveri po pomenski ustreznosti, da se izločijo homonimi in homografi, in končno se očiščeni izplen precedi skozi filtre slovanskih, germanskih in romanskih jezikov. Delo je strokovno oprto na rabo sodobnih slovarjev - nekaj tudi etimoloških - valižanščine, gelščine, kornvalščine, bretonščine in leksikonov angleških in škotskih krajevnih imen. Poglejmo na
kratko, kaj taka tavanja prinesejo takega, kar ostaja na filtru. Keltska leksika je ob izvirnih oblikah podajana v angleškem prevodu, temu pa sledi soočanje z današnjim slovenskim besedjem.
JEZIKOVNA LEGENDA:
stara keltščina (SK), stara irščina (SI), stara valižan-ščina (SV), gelščina (gel.), valižanščina (val.), korn-valščina (korn.), bretonščina (bret.), nemško- keltski leksikon (NK), angleščina (angl.).
Bogatin: gora na zahodnem robu Komne: Težko je v praznem, neporaščenem kraškem svetu sprejeti ime gore in vsebino, ki indicira bogatost. Gre za goro, ki jo razvidno označuje oblika loka: oblikovana v obliki loka, osnovo njenega imena pa lahko pojasni gelščina: BOGATIN iz bogha (gel.), bow, bend, arch (angl.) lok, pregib
Komna: raven svet za Komarčo in Bohinjskim jezerom vse do Bogatina in sosednjih gora.
KOMNA iz comhnard (gel.), level, plain even (angl.) ravnina, izravnanost
Komarča: skalovje, oblikovano v kotel, ki se strmo dviga nad slapom Savica. Gelska osnova označuje prostor, kjer se stekajo vode.
KOMARČA iz comar (gel.), confluen ce (angl.) stok, stekanje voda Zanimiva ostaja končnica -ča, ki jo najdemo v tudi v možači, plenkači, tudi v Davči. Da se ne srečujemo s povečeval-nico?
Farji Potok: ime potoka in zaselka na pobočju Mar-tinj Vrha ob zgornji Selški Sori: FARJI POTOK iz farah (bradan), izg. farej (gel.), spent salmon (angl.) od
260
Železne niti 11
▼
Keltske sledi ob rimskem limesu
drstenja izčrpan losos
Posplošeno je besedo mogoče razumeti kot izraz za ribo, ki je izčrpana od drstenja.
Altemaver: vršni greben Ratitovca, ki se z jugoza-padno steno spušča proti dolini Selške Sore. Ime marsikomu ponuja domnevo o oronimu nemškega porekla s pomenom star zid. Dvom je prepričljiv: Nemec bi strmi in goli skalni tvorbi težko rekel zid (die Mauer je vedno delo človeških rok) in tudi besedo alt (star) bi človek, ki ni geolog, težko uporabil za označevanje geološke tvorbe. Keltska rešitev je videti sprejemljivejša: ALTEMAVER iz altenn (korn.), razor (angl.) oster rob, britev in mawr (val.), big, great, high (angl.) velik, visok
Združeno: veliki (ostri) rob, velika britev
Danje: zaselek pod grebenom Ratitovca. Če sprejmemo možnost mutiranja črke d v t, se pokaže naslednja rešitev, ki danostim prostora (pašni svet) povsem ustreza:
DANJE iz tain, tan (gel.), cattle, herd, wealth of flock (angl.) govedo, čreda, ropanje čred
Davča: raztegnjena vas, vzporedna z zgornjim delom doline Selške Sore. Zaradi težjega dostopa odmaknjena od prometnih tokov. Upoštevana je enaka možnost mutacije kot zgoraj: DAVČA iz taw (korn.), silence, quiet (angl.) mir, tišina V kolikor končnica -ča pomeni poveče-valnico, se ustreznost gornjega pristopa še povečuje: gre za obsežen, prikrit prostor. Tudi popularni, starodavni
priimek Tavčar, poznan v Selški in Poljanski dolini, bi lahko izviral iz tega to-ponima. Dokumentiran je namreč že v časih, ko se v prostoru še ni uporabljala nemščina (npr. beseda deutsch).
Podlonk: vasica, razvita ob vrhu podratitovške morene ob dnu jarka, ki ločuje oba vrha Ratitovca:
PODLONK iz lonk (val., korn.), gully (angl.) struga, žleb, odtočni jarek
Taka etimološka rešitev Lonka lahko pokrije tudi številne loke in Loke na Slovenskem in celo latinizirani Longa-ticum (Logatec). Možno je, da tudi Banja Luka izposoja svojo luko iz "lonk".
Zgaga: zaselek, danes le domačija in del najožjega vpetega gornjega toka Selške Sore:
ZGAGA iz sgag, sgagach (gel.), crack, cracked (angl.) razpoka, špranja, špranjast
Zali Log: naselje ob gornji Selški Sori. Popularni so ljudski etimološki pristopi, ki pomenskost imena kraja vežejo na pridevnik bodisi "zal" (lep) ali pa "zli" (hudoben). Naslonitev na keltsko izhodišče pokaže nekaj povsem stvarnega. Utemeljuje ga zlasti stara pisava imena kraja v obliki Saaloch, Saloch iz časov pred ponemčenjem cerkvenega upravnega jezika:
ZALI LOG iz sal, salach (gel., SI), slimy dirt, foul (angl.) sluzasta umazanija, blato in Loch (gel.), logh (korn.), loch, lake, narrow arm of the sea (angl.) kotanja, jezero, ozek morskipreliv
Združeno: blatna kotanja, blatni dol
Tak pomen keltskega sal postane zgovoren tudi za kraje na bližnjih območ-
261
Železne niti 11
▼
Keltske sledi ob rimskem limesu
jih, ki sicer niso predmet tega pisanja. Gospa Sveta na Gosposvetskem polju je v nemškem jeziku Maria Saal. Prevedeno v govorico koroških Slovencev bi bilo primerneje govoriti o Mariji v Bla-tah. Nadalje, porabski Slovenci ne sledijo našim imenoslovcem in reko Zala imenujejo Sal, pri čemer je zanimivo, da se ta reka ne izliva v Saloch (Blatno kotanjo), temveč v Balaton (Blatno jezero), ki ima ime na slovanski osnovi.
Kališe: zaselek na južnem pobočju Dražgoške gore med Selci in Dražgošami. Krajev z enakim imenom je v Sloveniji več, vse pa združuje pobočna razmestitev v hribovitem svetu.
KALIŠE iz callaich (gel.), domesticate, entame, raise (angl.) udomačevati, vzrejati živali
Videti je, da so se sončne, z vodo naravno oskrbljene pobočne lege od pra-davnine ponujale za vzrejo in vzgojo tovornih in jezdnih živali.
Dražgoše: vas, prislonjena na južno pobočje Jelovice. V času železarsko aktivnih bližnjih Železnikov in verjetno tudi prej pomembno naselje nabiralcev in kopačev železove rude. Poskusov etimološke rešitve tega slovanskemu ušesu zelo tujega krajevnega imena je bilo že več. Poglejmo toponim skozi možnosti keltske leksike:
DRAŽGOŠE iz dragh, draga (gel.), pull, draw, incised valley (angl.) iz-vlačiti, drča, strmo pobočje in gossen (korn.), ferrougineus earth (angl.) zemlja, bogata z železom Keltska vsebina toponima zveni stvarno: kaže na stoletna, lahko celo tisočletna dogajanja v zvezi z železarstvom na Dražgoški gori.
Dragobač: zaselek na pobočju ob desnem bregu srednjega toka Selške Sore. DRAGOBAČ iz dragh, draga (glej zgoraj) in bagh (gel.), creek (angl.) potok, rečica
Kaže na mokro vleko za izvlačenje hlodov po strugi potoka. Pomen besede bagh je primeren tudi za razumevanje hidronima Bača in enakega toponima (Bača pri Modreju in pri imenu soteske Baška grapa).
Luša: naselje v stranski dolinici v srednjem toku Selške Sore. Gornji del pod Starim vrhom se razširi v sončno in z vodo bogato območje:
LUŠA iz lus, lusach (gel.), herb, plant, full of herbs (angl.) zel, rastlina, obilje zelišč
Tak pristop lahko pomaga izluščiti etimologijo znanega božjepotnega cilja z imenom Višarje. Italijani ga zapišejo Lusari, kar zna biti oprto na starejšo obliko. Kraj je dolgo spadal pod Koroško in nič nenavadnega ni, če je začetni "l" mutiran v dvoglasni "v".
Kladje: naselje na grebenu med dolinama Idrijce in Poljanske Sore. Videti je, da ta toponim s prstom pokaže na rimski limes:
KLADJE iz clawd, cladd (val.), cladh (gel.) trench, fence (angl.) jarek, ograja, ovira
Tolmin: ta kraj ob Soči ne rabi predstavitve:
TOLMIN iz tolm, pl. tolmannan (gel.), hillock of round form (angl.) hribček okrogle oblike. Ob tak hribček se je prislonilo naselje in povzelo njegovo oznako.
262
Železne niti 11
▼
Keltske sledi ob rimskem limesu
Kobarid: toponim, ki se mu etimološko ne približamo z nobenim od slovanskih, romanskih ali germanskih jezikov. Ob pogledu skozi keltsko leksiko težave odpadejo:
KOBARID iz cobaraidh (gel.), coffer, hidden treasure (angl.) zaboj, skriti zaklad
Ponuja se domneva, da je to nekdanje ime za utrjeno naselbino na višini, ki ji danes rečemo Tonovcev grad. Ime pa se je kasneje v bolj mirnih časih preneslo na naselje, ki se je razvilo ob vznožju te težko dostopne vzpetine? Vsekakor, četudi keltska beseda ne odraža fizikalnih značilnosti kraja, ni v Evropi najti jezika razen gelščine, ki bi mu bilo gornje zaporedje črk smiselno.
Krn: gora nad Kobaridom. Italijani so ji prilepili dve imeni: skladno z ambicijami po sonorizaciji so jo predelali v Monte Corno, njihovi vojaški dokumenti pa govorijo le o Monte Nero, kar more biti prispevek nekoga, ki je s C napisani Krn razumel kot crn (= črna gora). Kakorkoli, to pri asimilaciji tujih to-ponimov ni osamljen primer. Sicer pa keltski pristop ponuja možnosti: KRN iz cairn, carn (gel.) ima več pomenov:
1.	heap of stones, rocky mountain (angl.) kup skalovja, skalna gora
2.	heap of stones over the tombs of heroes (angl.) kamnita gomila na grobišču junakov
3.	leksikalna predstavitev besede cairn na Škotskem obsega tudi elipsoidno, iz kamnov zloženo strukturo iz predkrščanskega obdobja (dolgo lahko tudi več deset metrov), zgrajeno na vrhu griča ali grebena, neznanega, vendar kultnega pomena. Izročilo
gradnje takih tvorb še vedno živi, saj je pisec teh vrstic neke deževne nedelje kot gost škotske rodovne skupnosti skupaj z njenimi člani enako kot oni nosil svoj kamen na vrh grebena in s tem pomagal nadaljevati tradicijo. Prav ponuja se misel, da so bili taki okroglasti zidovi na vrhu grebenov in vzpetin poznani tudi po naših krajih in da se je v kasnejšem času, v času krščanstva, znotraj takih tvorb človeške roke umestila še cerkvica.
Doberdob: prav nobene ovire ni, da bi ga razumeli s slovanskimi očmi kot dober hrast. Bilo bi pa lahko tudi drugače: DOBERDOB: iz dumbra, dombra, dobra (SV), river, river water (angl.) rečna voda, reka, sladka voda
Če v drugi polovici tega toponima vidimo slovanski izvor, se srečamo s keltsko-slovanskim hibridom: hrastom, rastočim ob vodi. Primer sploh ne bi bil izjemen, kajti nekaj obrnjenega, tudi hibridnega, najdemo v severozahodni Angliji (Lake District) v toponimu znanega letoviškega kraja Derwentwater, pri čemer je water pač voda, derwent pa je keltska beseda za hrast. Po isti poti je možno priti tudi do stvarnejšega pomena imena mesta Dubrovnik. Lahko si je zamišljati, s kakšnim zadovoljstvom so mornarji s starodavnih bark polnili mehove z izvrstno pitno vodo kar na plovnem izviru reke, ki ji danes rečejo Reka Du-brovačka.
Kal:	npr. Črni kal na Kraškem robu:
KAL iz call (gel.), leak (angl.) razpoka, luknja, voda iz luknje
263
Železne niti 11
▼
Keltske sledi ob rimskem limesu
Osp: kraj na vznožju kraškega roba blizu Trsta. Če tak pristop k izvoru imena velja, so staroselci še kako vedeli za burjo in kje naj iščejo prvaka med prepihanci: OSP: osp (gel.),gasp, sob quickly (angl.) hitro dihati, sopsti, hitro pihanje vetra
Kras: kot geografski pojem nosi ustrezno ime, kajti: KRAS iz cras, kras, krasa (val.), arid, parched; parch (angl.) izsušen, požgan; izsušiti, žgati. Za poimenovanje tega svetovno znanega prostorskega in geografskega pojma (tudi v znanosti) se uporablja prav ta slovenski izraz, ki je videti keltskega izvora.
Koper: dosedanja razlaga, ki izhaja iz prenosa in pretvorbe italijanskega imena Capo d'Istria, je neprepričljiva, še bliže fantaziji pa je razlaga imena Koper iz besede capra, kajti ne Latinci in ne Italijani niso za urbano naselje nikdar uporabljali te romanske besede, ki pomeni kozo. Kraj bi bil lahko imenovan po kozi, vendar bi nosil izpeljanke iz keltske besede za kozo, ki je gabro: KOPER: iz copp (gel.) in ar (gel.) (osebna informacija znamenitega Škota iz klana kraljevskih Stewartow), hard work (angl.) težaško delo Lahko si je zamisliti Rimljane ali tudi kasnejše oblastnike, kako so lovili okoličane, da so jim ti gradili domovanja in javne zgradbe. Z njihovega vidika so pač hodili na coppar.
Briga: naselje na močno izpraznjenem predelu Kočevske:
BRIGA iz brig(val.), briga (SK), hill, top, summit (angl.), Festung (NK) grič, utrjen grič Ko sem nedavno govoril o tem na mednarodnem srečanju o staroselcih v Evropi, me je udeleženec iz Kanade dopolnil, da je briga beseda keltskega izvora in pomeni dvojno trdnjavo, dvovišinsko utrdbo, zgrajeno na istem področju. Pojasnil sem, da številni Slovenci poznamo in cenimo tradicijo, kar potrjuje tudi dejstvo, da imamo na Kočevskem Gornjo in Dolnjo Brigo.
Zaključek naj bo napisan brez zaključka. Prikazani poskus etimologije nekaterih krajevnih imen vzdolž nekdanjega rimskega limesa potrjuje smiselnost jezikovnih izletov v staroselsko davnino s keltskim predznakom, četudi se iskanje opira na referenčno leksiko, ki je danes v živi obliki oddaljena več kot 1.000 kilometrov in še kakih 1.500 let. Misel namreč, ki sem jo pred desetletji bežno zaslutil na Škotskem, da nekaj mora biti na tem, mi nedvoumno zori v držo, da nekaj je na tem. Obravnavani, recimo mu vzorčni, izplen prepričuje, da pri prizadevanjih etimološke narave le nismo prišli tako do konca, kot se včasih dozdeva, in da nadaljnja izkopavanja s sredstvi lingvistične arheologije lahko zanimivo obogatijo naše vedenje o predzgodovini jugovzhodnega obrobja Alp, ki je danes slovenski etnični prostor, kot tudi, da širijo vedenje o naši kulturni dediščini.
Prispevek je ponatis članka, objavljenega v reviji AMPAK, Mesečnik za kulturo, politiko in gospodarstvo, 2009, 10, 2-3, 35-38.
Viri:
Gerlyver kernewek Kemmyn CORNISH DICTIONARY, Ken Georg, Kesva an Taves Kernewek, 2000. YGeiriadurMawr, H. Meurig et al., A Gwasg Gomer, Addargraffiad, 2002.
A pronouncing and etimological dictionary of the GAELIC LANGUAGE, Malcolm Mac Lennan, Acair and Necat Press, Stor-noway and Edinburgh, 1995.
Le breton de poche, dr. Divi Kervella, ASSIMIL, France, 2001.
The Concise Oxford Dictionary of English Place-names, Eiler Ekwall, Oxford University Press, 1980.
Kleines lexikon der Namen und Wörter keltischen Ursprungs, Bernhard Maier, Verlag C.H.Beck oHG, München 2003.
Matrike župnije sv. Petra v Selcih in vikariata v Sorici.
264