—   59   -
Slaba tovarišija
s|pyLepega dne smo sedeli z babico pred domačo hišo. jp~« Kar pride po poli, ki je držala mimo hiše, ^3'- star berač z leseno nogo. Stopil je k nam in poprosil kruha.
Z babico sta se poznala in sta nekaj časa govo-rila. Ko je odšel, nam je pripovedovala babica o nje-govem življenju.
Rojen je bil v naši vasi, poleg cerkve v koči, ki je sedaj že razpala.   Njegov  oče je bil cerkovnik.
Peter je bil njcgov edini olrok. Zalo ga je oče zelo Ijubil. Kar si je fantič poželel, je dobtl, dasiravno je oče težko služil denar.
Ko je Pcterček malo odraslel, je slregel pri sveti maši. Očc je zelo žeiel, da bi bil kdaj tudi njegov Peterček duhovnik.
Ko je fanlič dovršil domačo šolo, je stopil njegov očc neke nedelje popoldne v župnišče ter po mnogih ovinkih prav nazadnje omeni) tudi o Peterčku in o žolanju.
Oospod župnik niso ugovarjali; obljubili so mu še pomoč.
Odledaj je oče še bolj skrbel za Peterčka.
Delal je neprestano in skrbno shranil vsak denar, da bi mogel sina šolati.
Ko je nastopjla jesen, ga je pefjal v mesto. Sfa-novanje je dobi) pri stari ženici, kjer so stanovali nekdaj tudi gospod župnik.
Hrano sta dobila, na prošnjo župnikovo, pri dobrih Ijudeh.
Ko sta vse opravila, je oče Peterčka še čnkrat pokrižal in je odšel domov.
Večkrat ga je polem obiskal. Tudi gospod župnik so bili pogosto pri njem.
Pridno se je učil mali Peterček, da je bil vedno prvi v Soli.
Kako je bil oče vesel, ko je prišel o velikih po-čitnicah z dobrim izpričevalom domov! Oospod župnik so dijaCka podpirali In skrbeli zanj kot laslni oče.
—   60   —
V hudi zimi pa so zboleli župnik in umrli. Z dobrim gospodotn je izgubil Peterček velikega do-brolnika.
To je ludi takoj občulil. Oče niso zmogli vscga, ko so komaj sami sebe živili s pičlitn zaslužkom.
Vendar so mu ie pošiljali toliko, da je lahko živel.
Čez nekaj let, ko ie bil Peterček že gimnazijec in si je iahko že sam kaj prislužil, so mu zboleli oče.
Bili so že precej v letih in moči so jim vedno bolj pešale. Vendar umrli niso. Ko je prišel Pcterček na velike počitnice   domov,   so  oče   ie vedno  ležali.
Soseda je hodila kuhat in opravljat, kar je bilo treba. Peterčku je bilo zelo dolgočasno doma, ker so bili oče bolni. Zdelo se mu je, da ni vse lako. kakor je bilo nekdaj. ko so bili oče ie zdravi. Takrat je bilo vse bolj veselo in domače.
Najraje je Peter zahajal h krojaču v sosednjo vas. Ko mu je nekoč soseda rckla. da tam ni zanj druščina, se je Peter res nekaj dni zdržal, da ni šel, — a kmalu se ga je spet polastila želja, pa se je zmuznil na skrivnem.
Krojač Vencel se je prcselil prcd nekaj mescci v sosednjo vas. Bil je srednje starosti in šepav. Ljudje so pravili, da ni kaj prida. Klatil se je, kakor je sam pripovedoval   — deset let po svefu.
Petru je v začetku jako ugajal. Oovoril je tako pametno, da bi ga bil človek vedno poslušal.
A kmalu je postal drugačen. Jel mu je praviti o tem in onem, kar še ni nikdar siišal. Njemu se je zdeJo grdo, a krojač se je smeja), da je biJo Petra sram. Potem Petra nekaj časa ni bilo k njemu. A kmalu mu je poslalo dolgčas, izkušnjava je zmagala in šel je spti k njemu.
Oče in soseda sta fanta skupno opominjala, naj ne hodi h krojaču. Nekaj časa se \e potem res ogibal, L kmalu je bil stari.
Približal se je konec počilnic. Peter je sam čutil, da se je v teh počitnicah prccej izpremcnil. Nič ni bil več tako vesel kot nekdaj.
Odšcl je nazaj v mesto. Tudi tu je občutil iz-premembo.   Povrh  še  ncsrcča, da  je   priše) v mestu
—   61   —
med tovariše, ki niso bili na dobvem glasu. Tu se je popolnoma izpridil.
Sedaj ni bil več pridni Peterček veselje očetovo in radost učiteljev — ampak bil je leni, zanemarjeni Peter. Kolikokrat so mu oče pisali, naj se pridno uči in pusti slabe tovariše, a nič ni pomagalo.
Oče so umrli. sin pa je postal od tedaj še slabSi. O počilnicah je prišel včasih k stricu v vas, a vst ljudje so opazili, da je dečko hudoben.
Ko je bil že na višji gimnaziji, se je moral pre-živiti s poučevanjem. Dokler je bil priden, si je precej prislužil. Ko je pa začel sam peSati, ga ni nihče vcč hotel za inštruktorja.
Tako je ostal Peter sam na svetu, zapuščen, a po svoji krivdi.
Pa ludi zdaj bi si bil še lahko pomagal, če bi bil hotel. Ker o zraku in o vodi ni mogel živeti, je dobil v meslu službo v neki prodajalni. Pisal je v pisarni.  Pa tudi lam ga m trpelo.
Ko so zaslutili, da pisar izmika, sicer polagoma in malo, so ga odslovili.
Nepošten človek nima nikjer več veljave. To je čutil tudi Peler. Kjer je rskal službe, povsod so ga povpraševali po izpričevalih. A ta mu niso bila v pri-poročilo.
Šel je po svetu. Dolgo časa se je klatil od sela do sela. Če je dobil že delo, naj jc bilo kakršnokoli, je že še živel; a največkrat je moral stradati in prositL
Kratek čas je bil na Ogrskem paznik v graščin-skih gozdih. Toda sedel je rajši v gostilni, kol hodit po gozdih. V gostilni je izgubil tudi nogo.
Začel je nekoč prcpir z mladeniči iz tistih vasi. Ker so bili že vsi vinjeni. so se začeli biti s pestmi, a nazadnje z vsem, kar je komu prišlo v roko. Nekdb je pograbil Petrovo puško, da streli v tla in stem druge prestraši. A po nesreči je privzdignil orožje previsoko, sprožilo se je in krogla je šla Pclru v koleno.
Odnesli so ga v grad in poklicali zdravnika, ki mu je obvezal rano. Drugi dan so ga odpeljali v bol-nišnico, kjer so mu odrezali nogo.
—   62   —
No, potem je začel kar nacelem prosjačiti. Delal je res težko, a 5lo bi bilo že, ako bi bil hotel. Ko se je postaral, je prihajal večkrat tudi v domačo vas, ker je mislil, da se ga ljudje nc spominjajo več. A scmtcrtja je živel ie kdo, ki je vedel, kdo je bil Peter in kako jo je zavozil.
Starši 50 otrokom kazali nanj in deco opominjali, naj se izogiba slabe druščine. Berač Peier je bil živ zgled izgubljenega človeka.                             V. Žirov   .