2 Koliko ptiči koristijo gospodarstvu. Spisal Govekar po „Prakt. Landw." Naj v kratkih črticah, pa po številkah pokažemo, koliko škode si naredi gospodar, kteri nedolžne ptičice zavolj par češenj ali zrn, ktere mu zraven obiranja škodljivih mrčesov pozobljejo, neusmiljeuo preganja ali moriti dopušča. Neusmiljeno preganjanje nedolžnih ptic je pri Italijanih postalo tako rekoč narodna potreba, in kakor se sploh misli, so se neusmiljene a škodljive razvade od potujočih, po Kranjskem, Koroškem itd. dela iskajočih laških delalcev naučili naši ljudjč. Naj pokažemo škodo, ktera izvira od tod, ako neusmiljena roka pokonča le eno kukavico, eno sovo, dve žolni, deset goršničekov ali višnjevih senic in d vaj set vrabcev. O kukavici pravi Brehm, da „ne bi se smela pogrešati v nobenem gozdu, kajti ona ne oživlja le naših gozdov, ampak jih tudi ohranuje. Njen glas ozna-nuje prihod pomladi in prihod najzvestejše dobrotnice naših gozdov. Ona se živi od žužkov in njih ličink, posebno od prehod nji h prej cev, kterih se druge ptice ogibljejo zavoljo njihovih krhkih kocin in jih ne pokončujejo. Njen nenasitljivi želodec je za gozde pravi dobrotnik, in njena požrešnost varuje gozdom kinč. Y pokončevanji škodljivega mrčesa store kukavice več, nego more v tem storiti človeška roka". — Bere se, da je 1. 1848. opazoval naravoslovec Homeyer en par kukavic ter videl, da je v vsaki minuti požrla dvoje kosmatih prejcev (gosenic). Potem znese to na dan, to je, o 12 urah, le po dveh kukavicah gosenic 2880, na mesec dni pa 86.400. Imenovana škodljiva kosmata gosenica pa zleze 600—800 jajec. Mislimo si zdaj, da bi med temi le tretji del bil babic, znese to za prihodnje leto 17 milijonov gosenic, ktere bi gozd neusmiljeno pokončevale. — Učitelj H. Weber piše v svoji knjigi, da požre ena sama kukavica na dan okoli 180 prehod-njih gosenic. Koliko znaša to na mesec dni, naj si pa sleherni sam preračuni. Tudi se je bralo v poročilih iz Ogerskega, da so bile leta 1845. gosenice gozd na 2 kvadratnih ali štirjaških miljah začele tako izdelovati, da je bilo bližnjim vaščanom, to je, 180 ljudem naročeno, naj vse storč karkoli morejo, da uničijo škodljivi mrčes, ter tako gozd gotove pogube rešijo. Dasiravno so se 3 dni vsi delalci trudili, ter vse mogoče storili, bil je vendar njih trud zastonj; prepustili so nazadnje gozd njegovi žalostni osodi. Al glejte! kukavice pridejo, in v kratkem času bila je nesreča odvrnjena, ter gozd rešen gotove pogube. Kaj mar misliš, dragi bralec, koliko časa bi bilo unih 180 delalcev delalo, in koliko denarja bi bilo to stalo, ako bi bil sleherni le dvajse-tico služil na dan? Sove se živ6 od miši, podgan, iščejo pa tudi gosenic. Sedaj pa vprašamo: ali ni sramotno za gospodarja, kteri svojega dobrotnika ubije, ter ga potem na vrata na skedenj nabije? Mislimo si lahko, da ga ni gospodarja, kteri bi s svojo mačko kaj tacega storil, in vendar sova v mišjem lovu daleč daleč mačko prekosi! Vprašamo le: ali se tak gospodar, kteri to žival pobija, ter jo nabija po vratih, javno pred vsem svetom ne kaže za pravega bedaka? Sova na vratih nabita je to, kar da bi si gospodar na vrat nabil napis: „Ta hišni gosodarje prismoda!" Že smo prej izvedeli, da babica kosmate gosenice zleze po dvakrat na leto 600 do 800 jajčic, od kterih pride, ako ostane polovica babic, spomladi 540.000 gosenic. — Bere se, da so opazovali par pegastih sov, ter se prepričali, da so v eni uri svojim mladim v gnjezdo po 12 miši prinesle. Našli so tudi v želodcu ene sove 8 miši in 44 kosmatih prejcev. — Nek anglešk gospodar je našel v golžunu ene same sove 4 miši, 84 gosenic ter odstankov še druzih mrčesev. — Naravoslovec dr. Gloger pravi, da požre ena sama sova čez leto in dan 3000 miši, in natančne skušnje so izpričale, da potrebuje ena sova, razen nekterih miši, še najmanj 150 kebrov. Sedaj pa vsak sam lahko preračuni; koliko škode si naredi, kdor eno samo sovo umori. (Kon. prih.) 3 List 2. Koliko ptiči koristijo gospodarstvu. Spisal Govekar po „Prakt. Landw.u (Konec.) Žolne se živ6 od žužkov, kteri se dobivajo za lubom sadnega in gozdnega drevja in veliko škodo napravljajo zato, ker do njih ne more ne človeško oko ne človeška roka. Zel6 je neresnična in nespametna misel razširjena, da žolne poškodujejo drevje, al to je skoz in skoz kriva misel. Žolne s svojim kljunom le drevje preiskujejo, ter iz glasa spoznavajo, kje je pod lubom luknja, v ktere mravlje in smrkova grizlica ali pisar svoja jajca ležejo. Žolne posebno rade iščejo in pobirajo veliko (konjsko) mravljo, njene bube, veliko lesno oso in vse vrste škodljivih črvov iglatega drevja. Najraje pa pobirajo gosenico, zimski pedic imenovano; onapožrfe tega mrčesa na dan po 20. Dvoje teh koristnih ptic pokonča tedaj na mesec 2400 imenovanih škodljivih mrčesov. Babica zimskega pedica leže 200 do 300 jajčic, in ako je od teh gosenic le polovica babic, izleže se tedaj za prihodnjo pomlad 180.000 gosenic, ktere razdevajo gozd. Goršniček ali višnjeva senica pobira jajčica smrečjega prej ca, kterih gre 20.000 na 1 lot. Skušnje pa so pokazale, da potrebuje ta ptica za vsakdanji živež najmanj pol lota jajčic; na mesec tedaj 15 lotov ali pa 300.000 jajčic; deset parov pa poje po takem 6 milijonov jajčic z drevja. Mislimo si pa, da sta zima in 10 mraz polovico jajčic pokončala, in da so le tretji del ostalih babic smrečjega prejca, in vsaka tih babic naj čez leto le 120 jajčic zleze, tedaj bi imeli mali ptički v prihodnjem letu ne več nego 120 milijonov gosenic pobrati. Ako pa, dragi bralec, pomoriš 10 parov senic, tedaj ti tudi 120 milijonov škodljivih gosenic drevje pokončuje! Konečno naj spregovorim še besedico o sitnem in jako zaniČevanem vrabcu. En par vrabcev, da svojih mladiče (3 do 7) čez teden preživi, potrebuje 2000 gosenic, in ker navadno v letu 2- do 3krat godi, ter svoje mladiče skozi pet tednov z živežem preskrbuje , tedaj za samo dvoje gnjezd potrebuje 20.000 gosenic. Išče pa posebno rad gosenic glogovega belina, kosmatega prejca in kebrov. Kedar ima prvič gnjezdo, gre z vojsko na kebrovo gosenico , pri drugem pa na glogovega belina. Dvajset vrabcev potrebuje tedaj pri dveh gnjezdih 400.000 gosenic, ako ne vštejemo še k temu teh, ki jih med tem še mladiči prvega gnjezda pozob-ljejo. Mislimo si, da jih pogine polovica iz raznih vzrokov, iz druge polovice pa da se spomladi izležejo babice, od kterih bi bil tretji del kebri, polovica glo-govi belin in ostanek pa kosmati prejci; iz skušnje vemo, da zleze ena kebrova babica okoli 400, glogovega belina 200, kosmatega prejca pa okoli 300 jajčic, tedaj bi vse to skupaj zneslo 30.000 kebrov x 400 jajčic, to je 12 milijonov 50.000 glog. belinov x 200 „ „ 10 „ 20.000 kosm. preje. x 300 „ „ 6 „ skupaj tedaj 28 milijonov jajčic, iz kterih bi se prihodnjo spomlad izlezle gosenice, ki bi naše sadeže pokončevale. Ako preštejemo sedaj število gosenic, ktere so ostale pri življenji zato, ker smo le tako malo — 66 ptičev — pomorili, zavzamemo se nad strašnim številom, tako da skoraj svojim očem verjeti ne moremo. 1 kukavica, ostalo je kosmatih prejcev 17,260.000 1 sova, „ „ ,, „ 540.000 2 para žoln, „ „ zimskih pedic 180.000 10 parov senic, „ ,, smrečjih prejcev 12,000.000 20 parov vrabcev „ „ kebrov 12,000.000 20 „ „ „ „ glog. belinov 10,000.000 20 „ „ „ „ kosmatih prejcev 6,000.000 66 ptičev t t skupaj 165,980.000 Pri vsem tem velikem številu pa še ni vštet živež za stare! Naj tedaj sleherni pomisli, kako neizrečeno škodo si napravlja on, kdor nedolžne ptiče neusmiljeno preganja in mori! Naj bi tedaj v vsaki vasi in fari pred vsem drugim duhovni, učitelji, župani in stariši vse storili, da se ptičjemu lovu v okom pride, ter da skoraj opusti nečimurni lenuhi in nevedni otroci to, človeštvo tako sramotivno početje! Sleherni naj na vse kriplje na to dela, da se nova postava v tem obziru natančno spolnuje! Mogoče, da se marsikteremu kratkovidnežu in hudobnežu posamesna škoda le prav majhna vidi, — al le pomislimo, kako neizmerno velika je, ako gledamo na cele dežele!