Strokovni zbori bodo učvrstili vez z neposredno proizvodnjo Obiskali smo kandidata za re- puibliški zbor iz Mozirja tovariša Daneta Melavca, ki je kot eko­ nomist prava redkost v gozdnih gospodarstvih, saj je trenutno edini v vsej Sloveniji. Pred ne­ davnim so mu poverili izredno pomeniibno vloigo; je direktor Gozdnega gospodarstva v Nazar- ju, čeprav s svoj-imi "K), leti sodi v nila.do generacijo. In prav o problemih v goizdar- •stvu nam je nanizal nekaj misli. # Osnovni problcMU gozdarstva je doslej prešibka investicijska izgradnja cest. saj trenutno v mozirski oljčini pride 0.4 km cest na 10 hektarjev gozdne površine, medtem ko je evropsko povpreč­ je kar 2 km. Gozdarstvo ima prav z gradnjo cest največ stro­ škov. In smelo lahko trdimo, da giozdarstvo še nikakor ne zmore v korak z ositalo industrijo; vzrok pa bržčas lahko poiščemo le v tem, da doslej gozdarstvo ni imelo možnosti do večjih kredi­ tov za široko izgradnjo potreb­ nih cest, čeprav je, relativno vzeto, kreditno spo'soono. Ф Gozdarstvo je tesno poveza­ no z ostalimi panogami gospa- darstva in ima velik pomen pred­ vsem pri UVOZU. Vsekakor pa bo treba glede na vključitev v med­ narodno delitev dela nujno zni­ žati proizvodne stroške, to se pravi, morali bomo čimveč inve­ stirati v izgradnjo gozdne služ­ be. Cešce se prav na gozdna go­ spodarstva gleda zelo laično, če­ prav je jasno, da je les le faza proizvodnje. # Gozdno gospodarstvo Nazar­ je ima dobro strokovno zasedbo, pogrešamo pa močno pravno službo in podobno. # Velik uspeh Gozdnega go­ spodarstva v Nazarju pa je vse­ kakor to. da so v razmeroma kratkem času uspeli skleniti z več kot 80 odstotki zasebnih last­ nikov kooperaci jske pogodbe. Dobra nega gozdov in gradnja cest sta ulila zasebnikom za­ upanje, prav tako pa tudi ureje­ ni odnosi v zadnji fazi — to je pri sečnji lesa. Ф In kakšna je po vašem mne­ nju vloga bodočih predstavni­ ških teles? — Zdi se mi, da bo najvažnejše, da se močno učvrsti vez med praktičnim delom v ne- posrediUi proizvodnji in med na­ čelnim odločanjem. Nikakor ni dovolj, da izdamo nek predpis, kajti bÌLstveno je, ka:ko se le-ta odrazi znotraj kolektiva in kakš­ ne jîosledice ima. Strokovni zbo­ ri bodo pomenili pomembno vez med praktičnim delom in načel­ nim odločanjem, kajti ljudje iz neposredne proizvodnje bodo go­ tovo najbolje odločali. NOVA BENCINSKA ČRPALKA V kratkem bodo v Slovenskih Konjicah pričeli z gradnjo nove bencinske črpalke, ki bo stala pred križiščem ceste Konjice— —Maribor, Konjice—Oplotnica. O gradnji bencinske črpalke so do­ slej razpravljali že na neštetih se­ stankih, predvsem zato, ker je sedanja v mestu postala premajh­ na za vse večje potrebe po ben­ cinu in drugih gorivih. Del sred­ stev bo prispevala občina, ostalo pa podjetje »Petrol« iz Ljublja­ ne. 4000 volivcev je predlagalo 78 kandidatov Na zadnji seji občinskega akti­ va za izvedbo volitev v Mozirju, katere so se udeležili tudi pred­ sedniki krajevnih aktivov ter kra­ jevnih odborov Socialistične zve­ ze in vsi kandidati za republiško skupščino, so obravnavali zbore volivcev. Analiza je pokazala, da so tokrat volivci v vse večji meri kot doslej kandidirali tudi žene in mladino. Tako je izmed 78 kan­ didatov za novo občinsko skup­ ščino 15 žena in 8 mladincev, medtem ko ostanejo od starih od­ bornikov le štirje. Šolska izobrazba kandidatov je zelo zadovoljiva, saj ima dobra tretjina srednjo, višjo ali visoko šolo. Največje število kandidatov je iz vrst delavcev in uslužbencev in to 51, medtem ko je kmetov 22. Na vseh zborih je sodelovalo nekaj nad 4000 volivcev. Največ jih nedvomno odpade na gospo­ darske organizacije, kajti obisk na terenu je zaradi nujnih del v kme­ tijstvu v tem času pač bil malo slabši, z izjemo Solčave, kjer je bil obisk naravnost presenetljiv. Na seji so se dogovorili o pred­ volilnih sestankih Socialistične zveze. Medtem ko bodo imeli na terenu sestanke v slehernem kra­ jevnem odboru, bodo le-te samo v nekaterih večjih gospodarskih organizacijah. Na teh delovnih sestankih se bodo pogovorili predvsem o delu občinskega ljudskega odbora, kjer bo prvo mesto vsekakor zavzelo vprašanje komunalnih zadev. -ik Skladišče hlodovine v Velenju Prvi maturantje v Velenju Letos bodo v Velenju imeli pr~ Vič maturo in maturante. To pa v okviru večerne ekonomske šole za odrasle, ki jo je organizirala delavska univerza kot oddelelc celjske ekonomske šole. V tretjem letniku je nad dvajset slušateljev, ki so vsi zaposleni v velenjskih gosipodarskih organizacijah ter jim je tovrstna izobrazba potreb­ na v ipoklicu. Prav te dni priprav­ ljajo svoje diplomske naloge, ma­ turo pa bodo opravljali sredi ju­ nija. Prav tako pa se na zaključeik drugega letnika pripravlja okrog deset slušateljev. Žal v letošnjem šolskem letu niso vpisali prvega letnika, ker ni bilo dovolj prijav- Ijencev. 2e tako je zaradi malega števila v drugem letniku in prav tako v tretjem šolnina dokaj vi­ soka, -ik „Pokaži kaj znaš" v KONJICAH Za praznik mladosti pripravlja občinski komite ZMS v Slov. Ko­ njicah proslavo, v okviru katere bo tudi zanimiva oddaja »Pokaži kaj znaš«. Doslej se je prijavilo že 25 posameznikov in skupin za pevske, glasbene in šaljive nasto­ pe. Za vse nastopajoče so gospo­ darske organizacije že pripravile privlačne nagrade. Predvidevajo, da bodo izven konkurence nasto­ pali tudi študentje iz konjiške ob­ čine ter gostje iz drugih krajev. Prireditev bo spremljal domači plesni ansambel DIX-08. V. L. Iz Kozjega Preteklo nedeljo so v Kozjem pri­ redili uspel piknik. Organiziralo ga je pred nedavnim ustanovljejno turi­ stično društvo. Piknik je bil na razva­ linah gradu v Kozjem. 1;.е-1е so s pro­ stovoljnim delom odkopali in kot kaže so zelo zainterúisirani za nadaljnjo re- stavriranje. Nikakor pa ni več novost, da bo lov­ ska družina v Kozjem gradila lovsko kočo na temeljih nekdanjega pilštajn- skega gradu in tako bo ta predel znova obogaten za novo postojanko, ki bo turizmu bržčas v prid. M. S. Z dobro voljo so rešljivi nešteti komunalni problemi Vsepovsod v velenjski občini se že prav ijMidno pripravljajo na prostovoljne delovne akcije. Po podatkih, ki jih je zbral občinski odbor Socialistične zveze, ki je bil glavni organizator, je lani v vseh akcijah sodelovalo okrog 2700 čla­ nov Socialistične zveze. V skupni vrednosti so s prostovoljnim de­ lom in denarnimi prispevki rešili nešteto komunalnih problemov, ki so ocenjeni za več kot 9 milijonov dinarjev, medtem ko so delovni kolektivi prispevali okrog 13 mili­ jonov dinarjev. Seveda niso bili vsi krajevni odibori enako priza­ devni. JNajveč občanov je sodelovalo pri tem skupnem reševanju pred­ vsem v Šoštanju, Velenju, Topol- šici in Lokovici, Zal pa prizade­ vanja krajevnega odbora Sociali­ stične zveze v Lokovici in Skor- nem, da bi si uredili postajališče v Penku, niso mogla biti realizira­ na, ker železnica ne kaže dovolj razumevanja za težnjo prebival­ cev teh dveh od Šoštanja in Paške vasi dokaj oddaljenih naselij. Letošnje delovne akcije bodo največje v Šoštanju, kjer bo sled­ njič uresničena dolgoletna želja Soštanjčanov. Zgradili si bodo pla­ valni bazen. Kaže, da bo v tej ak­ ciji sodelovalo nad 1500 občanov, ki bodo opravili 8500 delovnih ur. Gospodarske organizacije so .po­ kazale izredno razumevanje, kajti delavski sveti so že odobrili okrog 60 milijonov dinarjev za gradnjo bazena. Toda ne le v Šoštanju, tudi v vaseh bodo začeli s popravljanjem krajevnih cest in mostov. Izredno zahtevno nalogo so sprejeli občani Pake pri Velenju, ki bodo ipoma- gali pri gradnji ceste na Paški Kozjak in prav tako pri gradnji žičnice na ta zimsko športni cen­ ter za Šaleško dolino. VAŠE VRSTICE Razumevanje do mladih Tovariš urednik! Iz Rečice pri Laškem obiskuje 35 otrck osnovno šolo v Laškem v oddaljenosti sedmih do devetih kilometrov. Pot v Laško je kar ugodna, nazaj pa težavna, saj mo­ rajo dijaki riniti kolo navkreber. Po mnenju zdravnika bo večina teh otrok dobila srčno napako. V večini občin so ta problem rešili z avtobusnim brezplačnim prevozom otrok v šolo in nazaj in najbrž bi to tudi laška občina la­ hko uredila. Avtobusa bi se po- Preprečimo pot nesreči! Tovariš urednik! Dne 12. aprila je bila vzpostav­ ljena redna avtoubsa vožnja na relaciji Brežice—Loka—Celje. Av­ tobus vozi po levi strani Save, kjer pa je cestišče pri »Cmem potoku« v tako slabem stanju, da je le srečnemu naključju pripisati, da še ni prišlo do težjih promet­ nih nesreč. Nujno je, da Avtobusni promet Celje stopi v stik s Cestno upra­ vo v Celju, ki naj bi ta del cesti­ šča in most temeljito popravila ter s tem zagotovila varen prevoz potnikov hkrati pa tudi ostalim koristnikom tega cestišča. Stanko Skočir, Loka pri Zidanem mostu MALA KRONIKA Laško Na območju občinskega ljudskega od­ bora La.ško so se v preteklem tednu poročili: Glavač Rafael, gozdni délaver iz Jag- njenice št. 42 in Pižmoht Frančiška, go­ spodinjska pomočnica iz Pofaknvega št. »З. Perišić Branko, ing. z Splita in МТФАТ roj. Debelak Jožica, šivilja iz Kadeč. Trček Viktor, kmetovalec ,iz Mrije in Samec Matilda, gospodinjska pomočnica !z Zagrada št. >. Brlogar Ja­ nez, rudar z Rečice št. 139 in Hrovat KrajSek Vida, gospodinjska pomočnica iz Svibnega št. 2. Lamovšek Anton, de­ lavec iz Jelovega št. » in Pohar Ana, delavka iz Jalovega št. 20. Ferme Ja­ nez, rudar z Rečce št. 139 in Hrovat Alojzija, poljedelka iz Tovstega št. 10 Ferme Ferdinand, rudar iz Rečice št. 139 in Grešak Jožefa. Marija, poljedel­ ka iz Breznega št. 11. FIMID Gabrijel, iz Osredka št. 10 in Hochkraut Ana, poljedelka iz Malih Grahovi št. 1. Rojstev in smrti v preteklem tednu na našem območju ni bilo. služevali tudi uslužbenci rudnika, kmetijske zadruge in trgovskih podjetij. Izgovori, da prevoz ni mogoč zaradi železniškega via­ dukta in preozke ceste, ne držijo. Do Hude jame je cesta dovolj ši­ roka. Na raznih sestankih in prav tako na zadnjih zborih volivcev je to vprašanje bilo med najvaž­ nejšimi, a kaže, da ni dovolj ra­ zumevanja za to, čeravno prav skrb za mladino spada med naj­ osnovnejše dolžnosti občinskega Ijtidskega odbora. Pa ne le to, Re- čičani so pripravljeni tudi sami prispevati del stroškov. Stanko Skočir Do polletja bodo presegli plan Prizadevanja delovnega kolekti­ va lesno industrijskega kombinata, v Šoštanju niso v prvih štirih me­ secih zaradi objektivnih razlogov izipolnila predvidevanj. Pomladni dež vpliva delno na slabo sušenje rezanega lesa, prav tako pa je vreme krivo, da proizvodi stavbe­ nega mizarstva še niso v tolikšni meri iskani. Ni pa samo to. Direk­ tor Martin Primožič nam je na­ kazal nekaj težav, ki so krive, da je finančna realizacija za 3 od­ stotke pod predvideno. # Dokaj šen izpad smo imeli predvsem zaradi okvare na stroju in stiskalnici v obratu lesne vol­ ne, kajti drugi obrati, na primer žaga je dosegla 106 odstotkov. Ф Pred nekaj dnevi smo na ko­ legiju sklenili, da bomo do poletja dosegli in presegli finančni in ko­ ličinski plan. Nedvomno pa bomo to dosegli z iskanjem vseh neizko­ riščenih rezerv. Res je, da je le­ tošnji količinski plan nekaj manj­ ši od lanskega leta, kajti letos je odpadel dodatni sečni plan. Tako bomo letos skupno predelali ne­ kaj nad 8000 kubičnih metrov hlo- davne odpovedi odjemalca spreme- nih metrov tanjših iglavcev in li­ stavcev v lesno volno. Ф Od 5330 m^ rezanega lesa bo­ mo izvozili slabo polovico, okrog 1350 m^ pa bomo predelali, in si­ cer bo od tega največ izdelkov stavbenega pohištva. Plan izdela­ ve lesne volne pa je zaradi ne­ kih odipovedi odjemalca spreme­ njen. Tako bomo ipo korekciji pro­ izvedli 2.150 ton lesne volne in 100 ton lesne vrvi. Lesna volna je namreč zelo iskana za pakiranje izdelkov steklarske in prehranbe- ne industrije, delno pa tudi za po­ hištveno in gradbeno industrijo. V zadnjem času pa iz odpadkov rezanega lesa izdelujemo tudi okrog 500 kubičnih metrov letev za embalažo, ki jo nujno potre­ buje tovarna gospodinjske opreme >-Gorenje« v Velenju za pakiranje štedilnikov. -ik Laško - Rimske Toplice v turističnem prospektu Končno smo le pričakali turistični prospekt o Laškem in Rimskih To­ plicah. Takoj uvodoma pa ugotavlja­ mo, da je prospekt v tehničnem po­ gledu zelo dober, v vsebinskem po­ gledu pa zelo slab. Ce se je založnik (Celjska turistična zveza!) odločil, da natisne na prvi strani detajl iz Laškega, bi moral biti ta detalj turistično reprezentativen za Laško. Objavljeni barvni posnetek — pogled na župnijske hleve z desnega brega Savinje pa dokazuje, da tisti, ki je odločil, da se ta posnetek objavi na naslovni strani. Laškega sploh ne pozna, ali pa ne ve, zakaj turistične prospekte tiskamo ... Druga stran v črno beli tehniki vse­ buje tri fotografije iz laškega pod­ ročja: planinski dom na Smohorju, spomenik NOB v Laškem in pano­ ramski posnetek Laškega. Medtem ko sta prvi in tretji posnetek fotograf­ sko dobra, je fotografija, ki prikazuje spomenik NOB v Laškem, fotografsko diletantska in v tej obliki prav go­ tovo ne spada v turistični prospekt. Sploh je vprašanje, kdaj je objavlja­ nje kakršnegakoli spomenika v turi­ stičnem prospektu dovolj funkcio­ nalno. Tretja stran vsebuje panoramski po­ snetek Rimskih Toplic, vojaško zdra­ vilišče v Rimskih Toplicah in rojstno hišo A. Aškerca. — Za prvi posnetek — panorama Rimskih Toplic — bi bilo popolnoma vseeno, če bi bil ali pa ne in to iz preprostega razloga, ker ta posnetek ničesar ne pove. To ni pa­ norama Rimskih Toplic! Drugi posne­ tek — vojaško zdravilišče, je sicer zelo dober, ne spada pa v turistični prospekt, ker je to zdravilišče zaprte­ ga tipa. Tudi za Aškerčevo domačijo menim, da bi jo mogli tujcu boljše predstaviti. Zadnja stran je še najboljša — po­ gled na odprto termalno kooališče v Rimskih Toplicah in na zdraviliško poslopje v Laškem. Poleg slovenskega teksta je v pro- «oektn tndi nemško besedilo. Ob tem dve vprašanji: — zakaj so potrebne — pri teh ne­ kaj besedah — napake v nemščini n. pr. »Kriegsöferdenkmal«? — ali je prospekt res namenjen sa­ mo domačemu turistu in še Nemcem? Razumem geografsko ekonomske vi­ dike — ne razumem pa, da imamo za te na videz »male stvari« tako malo posluha. Angleški in event, francoski ali italijanski tekst ne bi stroškov omembe vredno povečal. In nauk: kadar hočemo predstaviti naše kraje, njihove naravne lepote in druge zanimivosti domačemu ali tu­ jemu turistu, bi morali najprej ve­ deti, da je to odgovorno delo, ki ga naj opravi več ljudi — takih, ki se na te stvari razumejo .. . LašCan Polne roke dela... v KONJIŠKI OBČINI BODO VOLILI OBCINSKE ODBORNI­ KE NA 104 VOLIŠČIH Priprave na volitve so v konjiš­ ki občini v polnem teku. Razen političnih priprav, ima polne roke dela tudi občinska volilna komi­ sija. V razgovoru s tov. Ivanom Margučom, njenim članom smo zvedeli, da pripravlja komisija zdaj razpored volišč. Kot je zna­ no bodo volivci konjiške občine volili v vsak zbor občinske skup­ ščine рк> 29 odbornikov. Da bi vo­ livcem omogočili čim bližji dostop do volišč, bodo le-te uredili v 67 krajih občine. Odbornike v občin­ ski zbor pa ibodo volili na 104 voliščih. Da bi omogočili voliv­ cem kmetijske skupine voliti tri odbornike v zbor delovnih skup­ nosti, bodo na vsakem volišču za občinski zbor uredili tudi volišče 'za kmetijsko skupino zbora delov­ nih skupnosti. Tolikšno število volišč pa zah­ teva tudi precejšnje število ljudi ki bodo delali na njih. Tako bo v vseh volilnih odborih skupaj sodelovalo nad tisoč volivcev, ali okoli 10 % volilnih upravičencev. Tako ima volilna komisija dovolj dela, zlasti še, ker je čas do voli­ tev kratek. V. L. KUHARSKI TEČAJ V LOKI PRI 2USMU Krajevni cdbor Socialistične zveze v Loki pri 2usmu je letos organiziral kuharski tečaj za mlada dekleta in mlade gospodinja. Tečaj je vodila tov. Fan'ka Moser. Čeprav niso imeli naj­ bolj odgovarjajočih prostorih, je zaradi vcljc in vnemo mladih kuharic tečaj dobro UNDcl. Za tovrstne tečaje je vedno veliko zanimanje med članicami Socalistične zveze in ne bi bilo napak, če bi to tradicijo nadaljevali. Bržčas je tndi kuha dokaj važna kot drobna ekonomika družine., ki pa se ne neha le pri ßtedljivosti, telmveč tudi pri okusu. A. R. V počitniškem domu na Velem Lošinju imamo v prvi polovici junija in drugi polovici septembra še nekaj prostih kapacitet Dom je solidno opi-emljen, ima prijetno jedilnico, senčen vrt in urejene sanitarije. Cena popolne penzionske usluge je v predsezoni in posezoni 1.200 din. Reflektatnte vabimo, da se oglase v kadrovskeni sektorju Časopisnega podjetja »Celjski tisk« Celje, Trg V. kongresa št. 5. Komunalna banka v Celju Več prihrankov ugodnejši dom — večje zadovoljstvo! Komu­ nalna banka Celje in Celjska mestna hranilnica Vam vloge najugodnejše obrestujeta. Č I T A J T E CELJSKI TEDNIK