j^ued daily azcept Saturdajs. 6undays and Holidays. - v PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE' Uredniški in uprsvniiki prostori: 2057 South Lawnd*le Ava. , Office of Publication: 2687 South Lawndale Ava. Telephona, Rockwell 4004 l^gfO—YEAR XXXVI. Cena lista je $6.00 Entased u Mcons-claa mstter Januerr 1«. 1K». et th« pocVottlo« •t Chlcago, Illlnolr, under the Act of Consreis ot Merah t. llTt. CHICXGO 23. ILL« PONEDELJEK. 21. FEBRUAR J A(FEB.21), 1944 Subecrlption $6.00 Yesrly ŠTEV.—NUMBER 36 Acceptance ter mailing at special rate of poatafo providod for in tection 1103, Act of Oet. 3, 1917, authorized on June 4, 1918. Velika ameriška zmaga v bitki pri otoku Truku bcrsi Enote ameriške bojne mornarice potopile devetnajst japonskih ladij in parnikov. Amerika se deloma maščevala za japonski zahrbtni napad na Pearl Harbor .-—Sovjetske kolone okupirale Starajo Rušo in 40 drugih naselbin v prodiranju ob Ilmenskem jezeru. Stalin naznanil zdrobitev ostankov desetih nemških divizij in ene brigade osme nemške armade v bitki pri KorsUnu.—Britske in ameriške čete odbile nemške napade na svoje pozicije na rimski fronti pearl Harbor. Havaji. 21. febr. Enote ameriške bojne mornarice so pod poveljstvom admirala Raymonda A. Spruanca potopile devetnajst japonskih parnikov, med temi enajst bojnih ladij, s pomočjo letalska sile, ki je uničila najmanj 200 sovražnih letal, v bitki pri otoku Truku, središču japonskega imperija na Pacifiku, pravi naznanilo iz glavnega stana admirala Chesterja W. Nimitza, vrhovnega poveljnika ameriške bojne momarce. V tej je kfila samo ena ameriška ladja poškodovana, 17 letal pa izgubljenih. Amerika se je s tem maščevala za zahrbtni japonski napad na Pearl Harbor 7. decembra 1. 1941. Admiral Nimitz poroča, da je bila japonska obramba zdrobljena in da sploh ni bilo odpora s strani japonske sile na drugi dan bitke. Ameriška letalska sila, zbrana na letalonoscih, je zanesla ofenzivo do Truka, glavne japonske mornarične in letalske baze* ki Ameriški letalci so sestrelili 127 japonskih letal v spopadih v zraku. 74 pa razbili na tleh in poškodovali nadaljnjih 50 letal. Nimitz je razkril, da so se ameriške čete in pomorščaki izkrcali na otoku Eniwotokii v Maršalski grupi, 750 milj severovzhodno od Truka. 30 milj, severozapadno, ter 40 drugih vasi in naselbin. Uradni komunike, objavljen danes zjutraj, pravi, da se sovjetske kolone vale naprej od Luge proti Pskovu in da so zasedle več vasi in naselbin. London. 19. febr. — Premier Stalin je naznanil popolno uničenje ostankov desetih nemških divizij in ene brigade osme nemške armade, katere so Rusi zajeli pri Korsunu, v bitkah, ki so se pričele pred dvema tednoma in so bile včeraj zaključene. Čez 52,000 Nemcev je padlo v teh bitkah, 11,000 pa se je podalo. "Naša sila je zaplenila, vse nemško orožje in opremo," pravi Stalin v naznanilu. Poveljnik ruske armade, ki je zdrobila nemške divizije, je general Ivan S. Konev. Sovjetski urad za informacije poroča, da se je le okrog 2000 nemških vojaških častnikov izmuznilo iz pasti. Te so odpeljala na varno nemška transportna letala. Veliko število nemških od n Kaviengu, Nova Irska. Zavezniški letalci so vrgli več sto ,on homb na te baze. Prej je h'lo objavljeno poročilo, da je ttvcznišks okupacija otokov pru,M. (jrcen dovršena. Ti leže nad Solomoni. Okupacija je je »'"IirMa japonsko oboroženo si-Vkrog 22,000 vojakov. '•«1 Harbor. Havaji. 19. febr. Ameriške čete so sa izkrcale ''ku Eniwetoku Maršalske Izkrcanje je sledilo na-P»'iu na otočje Truk< središča nsk«*ga imperija na Pacifiku. 1 "ljo Kniwetoka je nazna r" l ! 'vnj stan admirala Ches-'J" W Nimitza, ki je poveljnik like bojne mornarice na *c>fiku. Kniwetok leži 400 fj «vc, vpadno od Kwaja »• "toka Maršalake grupe, ki P"d kontrolo zaveznikov. Mc*kva. 19. febr. — Sovjetake ' -ki pr edirajo naprej ob Je-Iimenu, so okupirale Sta-puso. utrjeno železniško r In osrčje nemške bojne « w*vcrni fronti, kakor tu zniško postajo v Si maku, samomor. Poročilo, ki pravi, da je bilo 63,000 sovražnikov ubitih in ujetih, ne omenja števila ranjencev. Sodi se, da je bilo najmanj 30,000 Nemcev ranjenih v bitkah z Rusi. Skupno število ubitih nemških vojakov, katere so Jlusi potisnili v past, znaša Čez. 74,000. Čez 21,000 Nemcev je padlo v poskusih prebitja jeklenega ruskega obroča. Zdrobitev nacijskih divizij je bila največja katastrofa Nemčije od poraza pri Stallngradu pred enim letom. Na stalingrajski fronti so Rusi ubiU in ujeli čez 300,000 nemških častnikov in vojakov; Neapel. Italija. 19. febr. — Čete pete zavezniške armade na fronti pri Cassinu so prekoračile reko Rapido in zasedle strategične pozicije.' Ljute bitke na tej fronti se nadaljujejo. Na ozemlju na južni strani Rima so ameriške in britske čete odbile napade nemškiK oklop-nih in motornih kolon in vrgle sovrsžnika nazaj z velikimi izgubami. Feldmaršal Albert Kes-selring, vrhovni poveljnik nemške sile, je zagnal nove čete v btike, da požene zaveznike z u-trjenih pozicij. Pozorišče glavnih bitk je pri Carrocetu. Operacije zavezniške sile na kopnem podpirajo bojna letala z bombardiranjem nemških postojank Roosevelt objavil Baruchov načrt Preureditev ameriškega • gospodarstva Waskington. D. C.. 19. febr. — Predsednik Roosevelt je objavil poročilo Bernarda M. Barucha, načelnika divizije za preureditev ameriške ekonomije v povojni dobi odbora za vojno produkcijo, z načrtom, ki krije vae probleme, katere je vojna potisnila na površje, obenem pa na-glaša človeško stran demobili-zacije, da se prepreči depresija po zaključenju sedanje vojne. Doznava se, da se Roosevelt In Jams Byrnes, direktor vojne mobilizacije, ne strinjata z vsemi priporočili poročila. Baruch, ki je bil načelnik odbora ameriških industrij v prvi svetovni vojni, je bil instruiran, naj študira vse faze ameriške ekonomije in potem predloži načrt. Glavna priporočila so: Ustanovitev posebnega odbora, ki naj bi skrbel, da vsi vojaki, ko se vrnejo v civilno življenje, dobe delo. Hitrs finančna izravnava med vlado in industrijami v zadevi vojnih kontraktov, da se pospeši preureditev industrij, ki zdaj izdelujejo opremo za ameriško oborožemi silo, za produkcijo ci ftlfllti PreTOn. Podaljšanje obstoja vladnih •odborov in agentur, v katerih področje spadajo kontrola cen, oblast rekvizicije in druge, funkcije. Zaščita malih podjetij v povojni dobi. Gradnja javnih projektov na široki podlagi po zaključenju vojne, da bodo lahko vsi za delo sposobni ljudje uposleni. Baruch v svojem poročilu poudarja, da bo mofda preureditev industrij aa produkcijo civilnih potrebščin naletela na večje ovire nego jih je preureditev za produkcijo opreme za oborožene sile. Računati je treba na opozicijo s strani posebnih interesov, ki imajo oporo v kongresu in zunaj kor\gresa. terU r r*. Predstavnik jugoslo-slovanske vlade v zavezniškem svetu Alžir, Alžerija, 19. M>r - V zavezniškem svetu za Italijo sta predstavnika jugoslovanske in grške ubežne vlade, se glaai naznanilo. Člani tega sveta so se sesuli na seji. na kateri so raz pravljali o politični in ekonom ski situaciji v Italiji Vladni odbor odobril zvišanje Chicago. Ji. febr - Vojni delavski odbor ja odobril zvišanje plače delavcem, upoalenih pri Consolidated Biacuit Co. Delavci so člani unije United Ba kery & Confectionery Workers CIO. Zvišanje plače znaša sedem in pol centa na uro. RUSKI POGOJI ZA SKLENITEV DIIRU S FINSKO • ' a * Rešitev tetltorijalnih problemov if okviru sovjetskih,zahtev ODLOČITEV ZAVISI V OD MOSKVE Stockholm. i vedska, 19. febr. — Rusija je sestavila mirovne pogoje za Finako'4n te je pravkar objavil list Ny Dag, glasilo švedske komunistične strsnke. Doznava se, da ja J. K. Paasikivi, bivši finfki premier, ponovno konferiral z Aleksandro Kollan-tajevo, rusko poslknko v Stock-holmu. Mnenje prevladuje, da so mirovni pogoji, orissni v glasilu švedske komunistične stranke, identični z onimi v noti, dostavljeni finski vladi, ki vsebujejo minimalna ruske zahteve. Ny Dag naglaša, da ju treba razločevati med pogoji premirja ln mirovnimi. Teritorijalna vprašanja in problemi se morajo rešiti v okviru ruskih zahtev. Sovjetski pogoji za pklenitev miru s Finsko so: Brezpogojna kapitulacija. Reorganiziranja finske vlade. Likvidacija sedmih nemških divizij ns finskem ozemlju. Finska mora pretrgati odnošaje z Nemčijo in preklicstl vsa pogodbe, katere je sklenila z naciji. "Moskva Be na briga za vprašanja, kdo naj potegne Finsko iz vojne," pravi Ny Dag. "Vaš no je le vprašanje vzpostavitve odnošajev." List Danges Nyheter piše, da se je nemško poveljstvo odločilo za potegnitev nacijskih čet lz severnih finskih pokrajin v kraje ob reki Pasvik, kjer je meja med Norveško in Finsko.' • * x London. 19. febr. — Tu prevladuje mnenje, da je Finska že predložila Moskvi ponudbo glede sklenitve miru. Odločitev zdaj zavisi od sovjetske Rusije. Ponudbo Je predložil Moskvi J. K. Paasikivi. Vsa znamenja kažejo, da se bo Finska kmalu umaknila iz vojne in sklenila miz Z Rusijo. Finska ve, kakšna usoda jo lahko doleti, če se bo še nadalje obotavljala. Važno delavsko zborovanje v Italiji Vloga strokovnih unij v rekonstrukciji Salerno, Italija. 19. Tfebr. — Prerojene strokovne unije v o-svobojeni južni Italiji so poslale delegate na konvencijo Splošne delavske zveze, nekdaj mogočne organizacije italijanskih delavcev, ki se oživlja po skoro dvajsetih letih fašističnega zstira-nja. Glavno vprašanje na konvenciji je vloga delavcev v italijanskem gospodarstvu. Tri zadeve so predmet diskuzij na konvenciji: Prošnja na zavezniške vojaške avtoritete, naj sodelujejo in pomagajo, da bodo tovarne, ki počivajo, obnovile obrat. • Izravnava mezd z visokimi življenskimi stroški z zvišanjem plač in znižanjem cen in odprava črnih 4ržišč. Organiziranje zadrug za nakupovanje in distribucijo živil med delavci. To velja za živila, ki se ne dele v odmerkih Enotnost je g«slo na konvenciji italijanskih strokovnih unij. V mesecih, odkar so se delavci izn«*b»li1 okovov Muaeollnije-vega fašističnega režima, se je deset. po državi kontroliranih Hillman okrcal kongresnika Diesa New York, li. febr. — 8idney Hillman, predsednik unije A-malgamated Clothing W orkan« in načelnik odboru za politično akcijo Kongresa induatrijskih organizacij, je oplazil kongresnika Martina Dlesa, demokrsts iz Texass in načelnika odseka, ki preiskuje neameriške aktivnosti, ki je za pretil s preiskavo delovanja Hillmenovega odbora. Hillman je dejal, da je šel Dies z grožnjo prodale* in s« vmešal v stvar, ki ne spada v njegovo področje Domače vesti Milwauške novico Milwauke. — Dne 15. febr. ja umrl Friderik Hrovatin, star 28 let in rojen tukaj. Zapušča mater in dva brata. — Albert Penne si je pri delu poškodoval hrbtenico in moral bo preležati več tednov v bolnišnici. — Frank Terčak Je nedavno dobil infekcijo na levi nogi in zdaj so mu morsli odrezati nogo nad kolenom. Is Pennaylvanlje Forest City, Pa. — Dne ltf. t. m. je umrla Fannie Volk, prej Gerstel in rojena Strajnar. Doma je bila is Medvedjeka pri Stični na Dolenjakem in v Ameriki je živela 24 let. Zapušča moža, dva 8inova (eden v alušbi strica Sama), hčer in sestro. —■ V Lloydellu, Pa., Je 1.1, m. umrl Frank Zaletel, star 63 let in doma lz Drage pri Višnji gori na Dolenjskem. V Ameriki je bil 40 let in zapušča dva bratranca in dve sestrični. Is Mlnneeote Chisholm, Minn.— Pred kratkim je bil tukaj pokopan 38-letni Frank Orešek, ki je umrl v Buttu, Mont., potem, ko je bil začasno odpuščen iz vojaška službe. Zapušča starše, tri brate in tri sestre. — Nadalje je u-mrl Fr. Rihtar, samski, star 38 let in rojen v Lučah pri Ljubnem na Spodnjem Štajerskem. V Ameriko je prišel kot šestletni otrok z materjo. V Minnesotl zapušča očeta, mačeho in dve uestri, v Milwaukeeju pa brata. Churchillov kandidat por aken pri. volitvah * London, li febr. — VVilliam Cavendiah. kandidat stranke premlerja Churchilla za poslan ca, je bil poraien pri nado mestnih volitvsh v distriktu Derbishiru. Zmagal je aocialist Charles F WhiU-. Slednji je dobil 16.33« glasov, Churchillov kandidat pa \\,TV> Eisenhotver hvali rusko armado Moskva podelila visoko odlikovanje generalu London, 19. febr. — Ameriški general Dwlght D. Eisenhower, vrhovni poveljnik zavezniške invazijske sile na zapadu, je naslovil poslanico sovjetski armadi ob proslavi 26-letnice ustanovitve ta armade, v kateri poveličuje njene uspehe. Eisenhower pravi v poslanici, da se ne more nobena druga sils primerjati ruski v Junaštvu, žrtvovanju in doseženih uspehih v operacijah proti mogočni nemški vojni mašinl. "Pozdravljam častnika in vo» jakc rdeče armade ob 26-letni-ci," pravi poslanica. "Kadar bomo mi začeli napadati nemško silo z vzhoda, severa, juga in zapada, bo ta sila uničena." Moekva, 19. febr. — Rusija jc podelila najvišje odlikovanje generalu Eisenhowerju — Buvo-rovov red. Ta je Jmenovan po generalu Alekaandfru Suvorovu, ki je vodil ruska četa v Berlin 1 1760 in ni nikdar izgubil bitke. Eisenhotver je Reorganizirale < argentinske vlade Ramirez se otresa vojaškega vpliva Montevldao. Urugvaj. 19. febr. — Poročila iz Buenos Aircsa pravijo, da skuša general Pedro Ramirez, predsednik Argentine, reorganizirati vlado in pridobiti liberalce za sodelovanje, obenem pa se hoče otresti vpliva vojaške klike. Ramirez je pravedril četrto vladno kriio od 4. junija preteklega leta in izglec^ da bo ostal na krmilu. Vojaška klika, znana kot G. O. U., sila sa pred-sedništvom, ja deloma še zdrobljena. Poročila nai^ašajo, da ima Ramirez zdaj večjo svobodo v akcijah. Predsednik Argentine je imel tajno konferenco z generalom Arturom Rawsonom, sovodite-ljem revolucija, ki je resultira-la v strmoglavi jen ju prejšnje vlade. Poroča sa, da sta se sporazumela glede reorganiziranja vlade na liberalni podlagi, Ramirez je naklonjen liberalcem, toda izvesti ni mogel reform zaradi opozicije s strani vojaške klike. Prvo znamenje liberalnih smernic je imenovanje dr. Ho-norija Silgulera za juatičnega ministra. To pozicijo je imel dr. Gustavo Martinez Zubiria, nazadnjak in vodja opozicije proti sodslovanju Argentina z demokracijami. Riiiguiro ja snsn kot zagovornik tesne kooperacije med Argentino in zavezniki. Poljska vlada revidirala stališče Izrekla se je za sklenitev kompromisa s sovjeti London. 19. febr. — Poljska u-bežna vlada ja sestavila nov kompromis v pričakovanju, da bo ta ugladil pot sklenitvi sporazuma s sovjetsko Rusijo. No-ts, vsebujoča detajle kompromisa, je bila izročena britskemu zunanjemu ministru Edenu za-eno s prošnjo, naj jo pošlje v Moskvo. Doznava se, da bo nota poslana v Moskvo zaeno s pismom premlerja Churchilla. Poučeni krogi trdijo, da Je poljska vlsda pripravljena duti Rusiji gotove koncesije, zaeno pa izislajo dvom, da Jih bi Stalin sprejel. Detajli koncesij ni so bili razkriti. zunanje države, ki je dobil to odlikovanje. Rusko naznanilo omenja, da je odlikovanje zaslu-žil za velike uspehe, katare je dosegel v operacijah proti osišl-ni sili v severni Afriki, Siciliji in južni Italiji. Porazil je »ku| Londonski list News Cronicle citira poročilo Iz ranesljtvih vi *>v, da Moskva odklanja vsa su nanja vmešavanja glad« začrta-nja nove maje med sovjetsko Rusijo in Poljsko. "Vse ozemlje do črta, katero sts potegnili prvi general ln Ru,^ | 1939 „ma. trajo sovjeti m del Rusije," pia vi ta list. "Nobenega izgleda nI, da bi aov)etska vlada revidirala svoje stališče glede nov« meje med Rusijo In Poljsko." Poljska ubetns vlada bo in r.egs sovrstnika Sovjetske um- »trulrala člane podtslnlh orga- je in Amerike. fašističnih sindikatov, ki uklju-čujejo čez M »tokovnih unij, katere Imajo okrog 300,000 članov, organiziralo 1 pomočjo u-tednikov zaveznik* vojaške vlade. Vse te unij« ao posiaU* delegate na konvencijo, ki ae Je pričela v Rsternu • Voditelji indijskih nacionalistov ostanejo v ječi New Delhl, Indija, li. febr Lord Wavell, podkralj Indije, je dejal, da Gandhi ln drugI vodi tel ji indijskih nacionalistov, ki mi I > t i s aretirani in vržani v tr-l čo, ne bodo oevobojeni, doki« 1 ,, ne pokahrjo volj« za kooperacijo n z britskimi avtoritetami. Wavell j« ponovil trditev, da bo Indija dobila samovlado pa zaključi njv sedanj« vojne in postal « /lanica zveze ljudstev britakeg • imperija Glavni pogoj j« d<< srpra »poru/uma rrud voditelji različnih Indijskih grup ni racij, naj prlmjo za orotj« in ae bor« proti Nemcem na strani tuskih armad, ki ao invadirale Mtaro Poljsko, fi tem bo Izloči ia enega izmed problemov. Pričakuje ie, ds bodo navodi la članom podtalnih grup, naj u bore proti Nemcem na strani Rusov, poslsna po izmenjavi not med Churchillom in Stalinom. Možnost j«, da bo to Izravnalo »por med poljsko ubežno vlado BITKE MED NEMO IN PARTIZANI PRI KOBARIDU Marial Tito naznanil reokupacijo otokov ZAVEZNIKI NAPAD. LI NEMŠKE POZICIJE London. 19. febr. — Radiopo-staja Svobodna Jugoalavija poroča, da ao enote trldeaete partl-zanake divizije udrle na Primorsko in napadle Nemca na ozemlju na južni strani Kobarida, po-zorlšča ljutih bitk v prvi svetovni vojni. Prekoračil« so reko Sočo med Gorico in Tolminom in zasedlo desni breg reke. Poročilo dostavlja, da a« ljute bitke med partizani ln Nemci nadaljujejo v hrvaškem Zagorju mod Ludbergom in Koprivnico. * Sto nemških vojakov je bilo ubitih pri koliziji dveh vojaških vlakov v bližini Skoplja, ^ušna Jugoslavija. Partizani so Iztirili drugi nemški vojaški vlak na firogi železnice Belgrad-Solun med Vranjem ln Kumanovom. Partizanske enota so reokupi-rala vse otoke razon dveh v bližini severnega dalmatinskega o-breijs, umakniti pa so sa morale pod pritiskom nemških oklop-nlh in motornih kolon is nekaterih črnogorskih krajev, poroča glsvni sts n osvobodilne armada, katere poveljnik j* maršal Tito. Partizani so pognali sovražnika z vseh otokov s Isjemo dveh. To sta Uljan in Pasman, ki ščitita dostope do Zadra, nstnšvrValagslhe bsze. ZuveznlŠki rušile! so bombardirali nemške vojaške objekte ln naprave na otoku Korčulu, zavezniški letalci pa so metali bomb« ns nemška pozicije na otoku Hvaru, 60 milj julno Paamana. Qd Kuba zmanjšala porabo gasolina , Protesti proti navijanju cen Havana. Kuba, 19. febr.—Vlada je izdala odredbo, ki določa zmanjšanje porabe gasolins kot gonilne sile vs«h motornih vozil, celo onih, ki jih posedujejo visoki uradniki. Odredba kaša resen ekonomski položaj dežela. Vladni uradniki, poalancl v državni in piovinčnlh zbornicah so prizadeti. Trstni alkohol sa bo uporabljal izključno kot kurivo. Opa^d se pomanjkanje1 Uvll kt' drugih potrebščin. Havana, glavno mesto, j« bila brez mesa pat dni zaradi stavk« klsvniških in mesarskih firm v znsk protesta proti vlsdnl regulaciji cen. Vladna agentura je določila cene mesu 18, 17 in 15 centov sa funt prve, druge In tretj« vrst«, firme Hi procesorji ps s« niso hoteli pokoriti In računslt 90 višje c«n« Protesti proti naraščanju draginj« s« nadaljujejo. Delns odgovornost sa prlplauj« monopolom, ki vzdržujejo črna (nalegajna) tržišča. Funt rito, ki j« »tal pred p«timl meseci s«d«m centov, stane zdaj 3A centov. Moka, r^iaslo in druga živila so s« ppdraiil« za sto In več odstotkov v /adnjih mesecih Jeklarska unija za podaljšanje pogodb Waahlngton, D. C , 19 febr, — Vojni delavski odbor )• naznanil znal lie nje o peticiji jeklarske unija včlanjene v Kongre-au induilHjtfkth organizacij, glede podaljšanja veljavnosti po-godb mtd njo in jeklarskimi sodelovanj« s to ailo, ckikler n« kom pandam i. Zaslišanja sa pri-bo vprašanj« uredi t v« mej« in.čn« prihodnjo sredo v VVashing-diugi problemi rešeni. I tonu Člani podtalnih grup so bili prej instruiran! po poljski vladi, naj sa iw upirajo rnakt »tli. ki prodira naprej po ozemlju stare Poljske, odsvetovala pa jim PWOŠtWfk Glasovi \z naselbin ponedeljek, 11 .februarja PROSVETA Kako je nastalo današnje delavstvo ln njegovo gibanja Dr. Dragotin Lončar (Se nadaljuje.) Strogo se je gledalo na to, da so vsi člani izpolnjevali določen« pravila in šege; ceh je jamčil za poštenost. Kdor se je pregrešil, da je sleparil, oddajal slabo ali pomanjkljivo delo, tp je bil isk-1J učen iz ceha in ni smel izvrševati rokodelstva (das Handvverk legen). Ako je kdo izvrševal kakšno obrt, ne da bi bil član ceha, so ga imenovali "Pfuscher" (mazaČ, šurma, mojster-skaza). Kakor mojstri, tako so imeli tudi pomočniki svoje cehe. Sprejem učenca v ceh pomočnikov in pomočnikov v ceh mojstrov se je vršil s posebnimi šegami. Pomočniki so odhajali za nekaj časa v tujino, da se spopolnijo v svoji stroki. Na vsako četrtletje ali kvartal 10 vplačevali pomočniki svoje prispevke v pomočniško blagajno, iz katere. ae je določil en del za potujoče in bolne tovariše, a drugi del za skupno pojedino, pri kateri je pač kakšen sicer trezen pomočnik malo več pil kakor je prenesel; od tod je nastal israz "Quartal-sttufer". r v cehe ao mogle biti sprejeta tudi ženske, ako so izvrševale kakšno sebi primerno rokodelstvo. Ponekod so bili posebni ženski cehi, drugod so bili Člani istega ceha razni obrtniki, celo ljudje, ki niso izvrševali nobenega rokodelstva. V cehih so bili tudi mestni uslužbenci, dalje člaqi, ki so se bavili z vrtnarstvom, vinarstvom, s trgovino itd. • v mestih srednjega veka nastajata dva nova stsnova: obrtniški (rokodelski) ln trgovski. Poljedelstvo ostaja sicer še vedno v veljavi; zakaj velik del prebivalstva ima posestva, na katerih se goji še bolj intenzivna kultura vrtnarstva. Poljedelstvo pa ni edino opravilo, poleg njega Se uveljavlja kot dopolnilo obrt, ki jo izvršuje rokodelec sam s svojimi orodji za nKrodbo mestnega in okoliškega prebivalstva, a kjer ne zadošča več obrt, se pridružuje še trgovina kot pridobitni posel, najprej samo pri raznih opravilih nu trgu. Znano je, kakšen politični pomen so si pridobila srednjeveška mesta, ki so bila bogata in ponosna. v nemškem cesarstvu so postala mesta državni stanovi, t. j. neodvisne države, ki so vodile boj s plemstvom ln cessrjem, dasi ni bilo njih prebivalstvo mnogoštevilno; zakaj na vrhuncu svoje moči v xiv. in XV. stoletju niso imels najbolj znamenita mests, n. pr. Ntirnberg ln Strassburg več kot 20.000, a 'druga, kakor Frankfurt, ZOrieh, Basel, Mainz, Dresden 10.000 do 5.000 ljudi. Do takšnega političnega pomena sts po Bilcherju pripomogli mestu dve okolnostl: družbena rszvrstijev prebivalstva tn organizacija njih dela. V srednjeveškem mestu se je H prebivalstva (80o/o) preživljalo z lastnim delom, lastnim orodjem in dostikrat tudi z laat- upolnlii davčno listino VVashington.—Ko je Janez Potočnik pred kratkim izpolnjeval svojo davčno listino, je videl, da je bilo vse delo mnogo lažje opravljeno nego si je mislil. Potočnik je uradnik. Plače ima $50 na teden. Ima ženo in enega otroka. Ker njegov zaslužek znaša manj kot $3000 na leto, je lahko rabil krajšo davčno listino, ki nosi številko 1040A. Ta listina je bila pripravljena nalašč za take ljudi kot je Potočnik, kj nimajo velikega zaslužka ali zapletenih poslovnih zadev. Na tej listini se ni treba mučiti z odštevanji ali drugimi takimi nadlogami, zato ker so na njej ze izračunane povprečne vsote za razne plače. Ako je vaš položaj podoben Potočnikovemu, „ mogoče vam pomagamo, ako vam natančno pokažemo, kako je Potočnik izpolnil svojo listino. Potočnik je najprej pazljivo prebral vsa navodila na listini. Potem si je pripravil vsa števila, katera bo rabil. Ta so sle- IJ z . . "j r< deca: * a. Vsota njegove plače za leto 1943 in vsota davka od zaslužka ter davka za zmago, katere mu je že odvzel delodajalec. Obe ti številki je dobil na računu (W-2), katerega mu je njegov gospoda? moral po zakonu poslati. b. Vsota njegovih ostalih dohodkov. Potočnik ima nekaj denarja na banki in je dognal, koliko obresti mu je banka izplačala v preteklem letu. c. Vsota njegovega davka za leto 1942 in koliko tega je plačal. Potočnik je prepisal te številke iz listine (listina 1125), katero je dobil po pošti od notranjega davčnega urada. Tako se je Potočnik pripravil za izpolnitev svoje listine. Napisal je svoje ime, adreso in številko svoje socialne zavarovalnine. Sedaj pa poglejmo po vrsti, kaj je vse naredil. Točka 1—se nanaša na plačo in na druge vrste plačil. Potočnik je preteklo leto zaslužil $50 na teden kot uradnik pri družbi Henry Smith v svojem rodnem mestu. Seveda je vsak teden bil odtegnjen od njegovega zasluž- Potočnik napisal datum in svoje ime in tako končal izpolnjevanje. Vzel je svojo listno, ček za $13.86 ter izjavo T!istino 1125) o njegovem davku za leto 1942, položil oboja v kuverto in poslal po pošti na davčni urad v njegovem kraju. Tako je opravi svojo dolžnost napram stri-cp Samu.^ i Glasovi iz naselbin (Nadaljevani* s S. etranl.) $12,000 na obveznostih in da je plačano tudi poslopje, v katerem je trgovina št. 3. Torej zadruga lastuje vsa tri poslopja. Zadnji dve leti, 1942-1943 sta bili najbolj uspešni pri naši zadrugi. Pri tem Je precej poma* galo še precej uspešno kolekta-nje starih dolgov, s čimer se peča tudi spodaj podpisani kot član nadzornega odbora. Ko mine vojna, bo to "podjetje praznovalo svojo 30-letničo, prej ne. Tak je zaključek. Po letni seji je Vodstvo zadruge iipenitno pogostilo navzoče delničarje. Vse jestvine, mehka pijača in pivo je bilo zastonj, samo ''železno" so prodajali po lOc kozarček. Delničarji in delttt&ar-ke so bili zelo Veseli in zadovoljni. Podpisani je moral delati od treh popoldne do U. zvečer, toda čeprav nisem bil navzoč, je to poročilo zanesljivo. Tudi na letnih sejah Slovenskega narodnega doma na St. Clairju in Slovenskega delavskega doma na Waterloo so bila se-lo rasveseljiva poročila g napredku teh dyph narodnih ustanov. Na primer pri Slovenskem narodnem domu na St. Clairju, ki je največji Slovenski dom v Ameriki ali kjerkoli, je po zadnjem letnem poročilu ssmo še okrog $15,000 dolga; od tega je $4000 pri SNPJ, $11,000 pa pri nekaterih društvih, lz tega se vidi, da Je prt SND vsa ta leta dobro gospodarstvo. Pri Slovenskem delavskem domu na Waterk>o pa je bilo najbolj razveseljivo poročilo, da je ženski odsek tega doma izročil vsoto $2000 vodstvu doma, kar je že lepo božično darilo. S tem denarjem je bil plačan zadnji dolg na kegljišče, ki je bilo zgrajeno ali prizidano pred nekaj leti in je stalo lepe tisočake. In tako se je zadnja teta tudi stsvb-ni dolg stalno zniževal. Se nekaj let in dom bo plačan. Ras je sicer, da so tudi vsa taka podjetja precej prizadeta, ker je vlada pobrala skoraj vse mlade fante in može k vojakom. Posebno prizadeta so kegljišča in plesne priredbe. Izkušnje starega naseljenca so ljudje zelo radi in z občudovanjem čitali. To vem iz lastnih izkušenj, ker hodim dan za dne j vom okrog naročnikov. Mnogi bi radi, da bi tisti spis isšel v brošuri. Če bi jih prodajali, bi lahko šel skupiček, oziroma profit temu nesrečniku, ali pa za pomoč staremu kraju, ako ta stsrček ni v potrebi. Njemu bi ljudje tudi radi pomagali s pri spevki, ako je potreben. Tudi osebno bi ga radi spoznali! Zadnje dni smo čitali v sredini Prosveti tudi zanimiv dopis mrs. Msrion Grum (prej Buh) iz Chl-caga. Imenitno je opisala svoje mlado življenje »n službo pel grsjščskih. Gotovo je ona dosti videls In slišsla m tudi drugače dosti poekusila v več letih službovanja pri Uko visoki gospodi. Zato bi bilo želeti, da mrs. Grum še nadaljuje s svojimi spomini. Koliko je članov in članic SNPJ, ki imajo dober talent za pisanje, pa ae tega ne zavedajd. Torej ne zanemarjajte ovojih spoecbnoett ln znanja. Naj grp med čila tel je Prosvete, da bo Ust čim bolj zanimiv Sestra Grum piše, da Je prišla v Ameriko 9 septembra 1920 f pa mikom AsnerU a. Torej je potovala skupaj s mojo leno Cilko (rojena Ketman) is Gorenjskega. In k«? sta "be potovali f Cleveland, Je motno, da ata se spoznali. Tudi vel drugih rojakov ln rojakinj j« takrat prispelo z Istim parni ko m v Cleveland Kitajec H. S. Wong lomile Slike Japonskih vojakov, ki so bili ujeti v provinci Hunan. ■IAS TNII »ISIVi You prot»bly kav« !My h* V« t,md»pddnt »—rpsU. Sil« I polto 1040 a rmu form ~yb«uMd i«Ht~d of Form 1040 if arom ima. u a* mo« Ltbtn 13,000 aad U *4y bom iim iourew mui ia immt I m4 2 Mow. ---- oaoMKrvatC C/ fMM —^SST-ino-777' IZ iaMrtaM.bandi.«« r<» Jh-Jh, z iivvrim* fitca "Maše pove!letve Ae ee. kake le treba etrategtčno postopati In kake |e tr*bg o tdellii ae ed poetoiaak. Ml 9i lahko dovolimo sa neka! A asa efektivno*! eovrašne propagande." -Oeobbela, d** Sch transe ---a »ift m*wmmwr*mm PROSVETA GUSARJI (Lee FlUradtera das Mers) ^Tv^rs CLAUDE FARRERE PodovMO P. J-o (S« nadaljuje.) Tomaž več ne trepeta. Iz grla ae mu izvije hripavo grgranje. Njegove naenkrat oauiene ustne trikrat zajecajo kratko besedico 'Tukaj!"/Bilo je ječanje besa, ogorčenja, strahu in prepadenosti. Tomaž nadaljuje s svojim prisluškovanjem, sedaj povsem negiben, kakor okamenel, napet v onem strašnem miru, ki so se gs naučili njegovi živci v tolikih bojih. Ts-ko prisluškuje le dalje in posluša le dalje. Poljubi si slede, številni, strastni poljubi brez konce. In rszven njih začuje Tomaž tudi le neizmerno sladek vzdih, ki ga Tomaž pozna in tudi sedaj spozna. Sedaj preneha prisluškovati. Počasi in trebno vzravna križ, vstsne zopet na krovu, spusti ogrsjo tn se z neslišnimi koraki oddalji po glavni lestvi v veliko kabino. Tudi tu povsod oni vonj po Jusni, sladek in msmljiv. Tomaž vztrepata, pa se ne zadržuje. Vrata v njegovo lastno kabino so ns pol priprta. Brez šuma, kakor senca, se splszi Tomaž vanjp. Tipaje, brez šuma poišče kresilnik, zapali lunto, prižge ladijsko svečo. Pismen osvetli njegov obrsz, ki je pepelnsst, iz njegs ps plamene oči, kakor dva oglja. Nad posteljo visi goli meč in dve nabasani pištoli. Tomaž ju vzame, eno ai vtakne za hlačni pas, drugo obdrži v roki, prst na napetem petelinu, z levico pa zgrabi ladijsko svetilko in jo dvigne v višino ramen, ds bo bolje videl. Potem se stihotapi iz svoje kabine narvsnost proti Juanini. Brez klica ali trkanja se zaleti v njena vrata, kakor sopeč bik, jih raztresne z enim ssmim sunkom svoje noge, ds odleti zapah, ključ, ključavnics in les s silnim truščem v notranjost. Zs trenutek, kratek kakor blisk, se Tomsžu poksže notranjost kabine. Za čas blisks. Za Tomaža dovolj, da je pogledal povaljano in razvlečeno ležišče in na njem Juano v objemu drugega. Od tujca je Tomaž videl le telo, belo, kakor žensko, glsva in lice sta ostala v temi. TomaŽ dvigne pištoli. , Toda nagleje ko misel se je tujec že zvil iz Juaninega objema ter poskočil. Tomsž Še ne sproži, da ne zgreši cilja. Sedaj se ps tujec vrže nanj ter s silno pestjo udsri po Tomaže-vih rokah, da mu izbija orožje iz rok. Ni mu uspelo, kajti Tomaževe roke so kakor iz jekla. Le svetilka se stre, sveča pade ns tis. Isti hip plane tujec v vis, pade plosko na tla, da se izogne pištoli, in se kakor kača gladko in neverjetno naglo splazi mimo Tomaža ter iz kabine. Tomaž se obrne in zagleda v mehkem somrsku neko postavo, ki v ssmi srajci prihaja do Lud-vikovih vrat. Tomaž sproži. Z glasnim ropotom se zvrne neko telo na tla. Od strela za hip oslepljeni Tomsž izprvs ne vidi ničesar. . Na to pobere svečo, ki tli še ns tleh, in jo dvigne. Ts hip presenečeno vzklikne. Možs-kar zopet stoji zravnan pred Ludvikovimi vrat-mi, na istem kraju, kakor poprej, in ne beži, marveč nepremično stoji, Tomsžu bsš nasproti. Tomaž prime za drugo pištolo in stopi zs korsk naprej. Zamahne s svečo, ki dsje žolt sij. Naenkrat zavpije Tomsž in se zsmaje. Ts mož je Ludvik Guenole, ds, nobenega dvoma, Guenole sam! Ludvik Guenole, v srajci — bela koža ac sveti — napete mišice so dobro vidne. Tomaž stopi zopet korak naprej. Ludvik Guenole se ne gane. Ni strah ne sram ne sevata iz njegovega mirnega, poštenega pogleda. Ves tz sebe ga Tomsž gleda trenutek, dvs, tri, potem izpregovori s tihim glasom, kskor ds mu grlo ne dovoljuje večjega napora: 'Tudi ti, tudi U, brate Ludvik, kakor so drugi?" . . . Ludvik Guenole izbulji oči, ne rszume, in pade mrtev. Krogla ga je zadela pod srcem ter mu pretrgsla dovodno žilo. Iz nje brizgne kri, polije Tomaževo desnico vsevprek, dssi stoji Tomaž za tri korake od svoje žrtve. Še kadeča se pištola mu pade iz rok. Tam obstoji, kakor okamenel. Sedaj se začujejo tihi, nagli koraki skozi tišino. Juana se približuje, golš, kakor je bila, ko jo je presenetil Tomaž. Tomaž jo čuje. Juana je skoraj brezbrižna in se celo smehlja. Pride in z očmi išče mrtvo truplo. Vidi gs. In živahno vzdigne glavo. Obrvi, do polovice čela dvignjene, dokazujeta, kako zelo se čudi. Kakor da ne more verjeti svojim očem, se vprsša: '"Guenole?" in pogleda naokrog, iskaje. Tomaž sam jo meri s trdim pogledom. Sedsj obžaluje, da nima tudi tretje pištole pri sebi. Ko se tsko merita s pogledi, se zdrznete, ker začujeta drug, oddaljen elas. Telo je t glasnim pljuskom čofnilo v vodo s precejšnje višine. Ko zsčuje TomaŽ ta pljusk, mu je, kakor da ga je kdo nenadoma treščil s puškinim kopitom po glavi, RoBi širi, zamahne z njimi, dvakrat se zaobrne okrog svoje osi in pade poleg mrtvega prijateljevega trupla z licem v tla. Juana pa, ki je ostro prisluhnila pljusku, se glasno zakrohota v strahotnem, triumfalnem smehu .... tudi zaradi tega smehs je ni ubil. Se vedno smeje se ons obrne v svojo kabino. Na vratih mu celo drzno zakliče: "Pridi!" . Da ji ni sledil... vsaj U hip ne . . . temu je bilo krivo nekaj drugega. KAjti Tomaž se je že dvigsl naj-oke In kolena. Sedaj pa zadene, njegov pol blazni 'pogled v kri, ki je polita po desnici. In ta hip se'na tajinstven, nerazumljiv način spomni Tomaž ns ono prorokovanje, ki ga je pred petimi leti slišal v zakotni malo-neški ulici Treh kraljev, v bližini Križevniških vrat. In pretresen si sedsj ponavlja ono pro-rokovanje, ki se je danes izpolnilo: "Na tej roki kri ; kri nekoga, ki je prav blteu ... tukaj, čisto tukaj .. ." 54 Ni je ubil, ne ts večer, ne pozneje. Sploh nikoli. Bila mu je. kakor jarem, ki mu teži na tilniku. Ali kakor obroč, skovsn mu okrog vratu. Jarem-čutov, okovi čutov in strasti, premočni zs njegovo voljo. Ce je poklicala: "Pridi!" je prišel. Ludvik je bil Tomažu pomorski brst in rodni brst in še mnogo, mnogo več, bil mu je nadomestek za očeta in mater, za brate, sorodnike in prijatelje, skratka vse v vsem, in Tomsž je še vedno videl njegovo okrvavljeno truplo v svojih sanjah kakor pošast, ki jo mora neprestsno objokovati v grenkem, bridkem kesanju. In vendar niti ta spomin ni mogel trajno ločiti Tomaža od Juana . . . Povejmo, kakor je bilo. Že prvo noč po tem dogodku je Juana drzno otvo* rila svoj s vrata na stežsj in poklicsls Tomsža: "Pridi!", in je prišel ... Če je prihajal sedsj ... če je prestopil njen prsg, ki mu je bil še vedno Često zatvorjen — bodisi da je ons v vse presegsjočl drznosti delala tako s hladnim prersčunsnjem — če je končno vstopil, sa je večkrst ons delala, kakor da sploh ne safc>azl njegove prisotnosti. Ni gs pogledsls, nI prekinila pesmi, ki si Jo je pravkar pela, ni se osrla od zrcsls, pred ksterim se Je bsft lišpala. (Dalje prihodnjič.) PONEDELJEK, 21.FEBRUAR.ri vstal m napeto dihal. "Gamzov. ka z mladiči." Se dolgo je strrr^ tja nasproti, naposled je ^ hnil z roko ter se smehljal" "Martin, letos boš pastiril pL mi!" Strast je vnemala lica. Veno-mer se je oziral nazaj, dokler se ni izgubil v bukovem gozdu. Pastir mu-je prišel nasproti. ."Podkrajnikove so že gori," Ri je pozdravil. "Ali veš, so Smrekarjevi prignali?" (Dalje prihodnjič.) Ameriški vojaki na Enuboju, otoku Maršalske grupe na Pacifiku. Beli mecesen * Juš Koaak . (Se nadaljuje.) *f od kur Ta je bil njegoV bog jja poznam " "Kaj hočeš. KaUrlna?" Ženska ga je pogledu la; "Tukaj ostanem'" Reve* Je odprl oči: "Ne poj-de" "Zakaj bi ne llo!" Kri je da hmls v bleda lica. NJegoVa žena sem, ni me preklical. Sveta »e boji in ae ga bo še bolj bal. Naveličala aem se potepanja. Kam naj ae obrnem? Doma me nočejo videti. Ljudje kažejo za mami. kjer ae pokažem. On se valja v premoženju, jaz moiam služi ti" "Ce bi tistega ne bil« . M Tistega? Kdo je kriv. to tr vptašam* Mlado n*vei>to je hotel. pa je mene kuptl <