V Ljubljani, dne 28. funifa 1928. Posamezna Itev. Din 1«- Leto XI. Upravniitve „Do«ovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredaiitvo »Domovine", Knaflova ulica 5/11., teletea 72 lireMai ta tamttro: tctrtletM >'M m*, p*lleta« II DU, (MM. H Dla; u toicastfo: Sttrtleta« II DU. pallttaa M Ma, ttMcta. M Ma. — Iteiaa postat traallaltt. K«ral«lc» • IJaMjul, it 10.711. t Velesrbijanski hegemonisti so pred volit-' vami pričeli ikati pomočnike v naših kralih za nadaljevanje starega pljačkanja svojih prečanskih bratov. Ker jih niso mogli najti v prečanskih Srbih niti med Hrvati in Slovenci, ki so imeli bridke izkušnje z beograjskimi cin-carji, so našli pomočnike v SLS pod vodstvom dr. Korošca in med muslimani dr. Snaha. Tako ohrabreni so nadaljevali stare metode, ko se jim je uprla vsa prečanska fronta, v kateri se je našlo vse, kar je bilo poštenega. zdravega in dobrega. Da je prišlo do atentata v Narodni skupščini, ni opozicija niti najmanj kriva. Nikoli ni prestopila mej dostojnosti, če pa je očitala pljačkanje in razbojništvo. je to storila, ko je bila izzvana in ko je morala reagirati. Tisti v prečanskih krajih, ki so kakorkoli bili na razpolago v teh časih cincarski hegemoniji in ji dajali potuho, so ustvarili prepričanje, da lahko dela s Hrvati in Slovenci vsakdo, kar Klerikalci kot zagovorniki morilcev Kdo je kriv krvavih dogodkov v Narodni skupščini — Atentat na poslance KDK pripravljen — Edino sredstvo vladne večine revolver Vse polteno se združuje v KDK Da je bilo vse pripravljeno, ni nobenega dvoma. Od 15. t. m., ko je vladni list «Jedin-stvo* pozival k umoru, se je vsak dan govorilo v Narodni skupščini, da se pripravlja uboj. Na predvečer krvavega dogodka je morilec Puniša Račič vložil predlog, da naj se St. Radič proglasi za blaznega, in ta predlog so tudi podpisali naši klerikalci. V tem predlogu se pravi poleg drugega: «Predlagamo to kot nujno, da bi se izognili nezaželjenim dogodkom, ki bi drugače mogli nastopiti zaradi obnašanja St. Radiča ne glede na to. kakšne posledice bi moglo to imeti.» To je bil predlog vladne večine, ki ga je podpisal tudi posl. Pušenjak. Ko je bil umor izvršen, smo videli, da niso bili streli namenjeni samo proti življenju poslancev KDK, ampak ideji in borbi, ki jo vodi KDK. Ob tem važnem in strašnem dogodku je naša SLS. ki hodi že leto dni čez drn in strn s svojimi radikalnimi gospodarji ter ie poma-hoče" Radič^in'Pr^iVevič" nai^ bi'bila"ovira?ki K^la ustvarjati neznosno stanje v naši državi, jo je treba odstraniti za vsako ceno. ker bi namesto da b. stopila na stran zdravih in p<>- - štenih elementov v naši državi, pričela braniti in opravičevati, kar se Je v Narodni skupščini dogodilo. SLS je nesreča za naš narod. Kadar so imeli klerikalci policijo v rokah, so vedno padali streli. Ko je bil šef pokrajinske vlade dr. Brejc, smo imeli krvave dogodke na Zaloški cesti. Leta 1920. so padali streli na Za-loški.cesti in ko je prišla policija zopet v njihove roke. so streljali v Beogradu na mladino, ki je priredila nacijonalne manifestacjie, in pred dnevi tudi v Zagrebu. V teh strašnih časih, ko poslanci, ki zahtevajo pravico in enakopravnost za Slovence in Hrvate v naši državi, niso varni življenja, se SLS nahaja na strani vsega, kar je slabega in gnilega v državi. V trenutku, ko je ves hrvatski narod užaljen v dno duše. ko gleda s pričakovanjem, kje so simpatije in tolažba zanj. blatijo klerikalni listi vse. za kar sta se borila in padla Pavle Radič in dr. Basariček. Ko so v Beogradu padli strašni streli, smo vsi začutili veličino tega dogodka. Streli Pu-niše Račiča pomenjajo pričetek nove dobe naše zgodovine. Niso bili naperjeni toliko proti telesom naših poslancev, kakor proti ideji, za katero se je KDK v Narodni skupščini borila. Očitalo se je KDK. da obstruira. da je ustvarila tako razpoloženje, ki onemogoča kompromis za znosljive razmere. Toda pred dvema tednoma je opozicija sama izjavila pripravljenost za tak sporazum, ki bi omogočil delo v parlamentu, ni pa mogla pristati na to, da naš parlament odobri nettunske konvencije, ki jih smatramo v sedanji obliki za nemogoč in za škodljive našemu narodu in držav' potem lahko izrabljali zase milijone, ki so jih nameravali najeti v inozemstvu. Ustvarilo se je prepričanje, da je treba St. Radiča in S. Pribičeviča ubiti, da bi potem pristaši hegemonizma lahko nemoteno gospodarili, postajali milijonarji, prečanska živina pa bi garala. Beograjski vladinovski list «Jedinstvo» le nemoteno naravnost pozival na umor St. Radiča in S. Pribičeviča. Gospoda iz vladne večine se je zbirala in posvetovala in poslanci KDK so prejemali svarila, da bosta St. Radič in S. Pribičevič ubita. V Narodno skupščino so prihajali vsi, ki so branili politiko V. Vuki-čevica, z revolverji in z njimi grozili ob vsaki priliki. Poslanci KDK so mislili, da jih hočejo samo ustrašiti, in nihče ni smatral to za resno. Ker pa vlada in njena večina svojega postopanja nista mogli zagovarjati, je umevno, da sta se končno poslužili revolverjev. Ker ljudje brez duha, brez srčnih čuvstev niso mogli braniti svoje politike, so morali poseči po orožju. Radikalni poslanec Tomo Popovič je dejal našim poslancem: «Jamčim vam, da boste ubiti. Ako vas ne bo kdo drug, vas bom jaz.» Umor v Narodni skupščini je bil skrbno pripravljen, ker so smatrali, da je edino na ta način mogoče udušiti glas poslancev KDK. ki so zahtevali enakopravnost za vse in poštenje ;V državni upravi. " Ko na argumente opozicije niso mogli odgovarjati. so posegli po revolverju. Sam doktor Korošec je grozil našim poslancem: «Vi se boste še kesali!» Opozicija je bila prisiljena k vedno ostrejšim nastopom, ker je režim vedno bolj kopičil stvari, ki niso dopuščale, da pridemo k rednemu delu. Kako se more n. pr. molčati, če se pošiljajo slovenska dekleta, ki hndiio iskat dela in zaslužka v Beograd, trgovcem z belim blagom v južne kraje, a se gode stvari, nad katerimi se mora zgražati vsak kulturen človek. KDK je poizkušala vse za ublažitev razmer v parlamentu, s prijateljstvom, s ponižnostjo, s popuščanjem, z vsem mogočim, a pomaglo ni ničesar. Edino sredstvo, ki ji je še preostalo, je bilo razkrinkavanje lopovščin vladnih strank, in to borbo je treba vzdržati do konca, ker je to edino jamstvo, da pridemo do uspeha. Revolver, iz katerega je streljal Pumša Račič. je bilo priznanje hegemonističnega režima, da se borbe, kakor Jo vodijo vsi kulturni narodi v Evropi, ne more več vzdržati. Režim je s tem priznal, da se danes more boriti proti opoziciji samo še s krvjo in kroglami. Razpoloženje, ki je nastalo po strelih v Beogradu, je bilo med narodom, zlasti med hrvatskim narodom, strašno. Pojavila se ie bojazen, da zmaga misel, ki bi vodila do razpada države. Toda hrvatski narod je pokazal toliko disciplino in kulturnost kljub splošnemu ogorčenju nad beograjskimi dogodki, da te bojazni danes ni več. St. Radič ni dal nobene izjave, ki bi bila hrvatskemu narodu povod, da bi se dvignil čez zakonite meje. Hrvatski narod disciplinirano sledi svojima voditeljema St. Radiču in Sv. Pribičeviču. Občutek vseh kulturnih ljudi po padlih strelih je bil, da bi morala vlada, pod katero se je dogodil ta strašni atentat, podati v prvih petih minutah ostavko. Ne pravimo, da je ta umor aranžirala vlada, pač pa. da je zanj odgovorna. kajti vladati se pravi, videti v naprej, sedanja vlada na tega ni znala. Zato bi morala izvajati posledice. Spričo ogorčenja naroda bi bila to mala kretnja za njegovo po-mirjenje. Namesto, da bi skušala v korist države ustvariti mirnejšo atmosfero, da bi se moglo razpravljati brez afekta o ukrepih, ki so nujno potrebni, drži režim z vso močjo v svojih rokah in uporablja vsa sredstva nasilja proti svobodi besede, tiska in zborovanja, kakor leta 1914. Avstrijci. To pa so zadnji napori te vlade Vsako nasilje se samo maščuje. Tudi ta vlada bo padla, kajti po krvavih dogodkih v Narodni skupščini se je narod v Hrvatski in Sloveniji še bolj združil, vrste KDK so se boli strnile in zmagoslavnega pohoda kmetske demokracije danes ne more ustaviti nobena sila več. Zato bo prišel tudi obračun za naše klerikalce, ki se postavljajo na stran morilcev in ki zagovarjajo prelivanje krvi naših ljudi. Pristopajte k Vodnikovi družbi! iUiiiiaAuuiiiuiuaaiui Umor v Narodni skupščini Odstraniti so hoteli naše politične voditelje Strašne so posledice svetovne vojne in le polagoma se pomirjajo in polegajo valovi razburkanih duhov. Po vseh državah, kamorkoli se ozremo, vidimo krvave sledove in le počasi obmolknejo odmevi vojnega sovraštva. Izgledalo je, da pojde krvavi kelih mirno mimo nas, mimo naše države. Bili smo ponosni, da se je ujedinjenje treh bratov, ščuva-nih skozi dolgo dobo let od nam sovražnih narodov, srečno izvršilo in da se niso uresničila prerokovanja naših neprijateljev. Po preteku 10 let pa so se našli nestrpni, vlasti željni hujskači, iz katerih vrst je stopil iz-vržek človeške družbe, ki je v strahu, da pridejo na dan njegova nepoštena dejanja in iz Častihlepnosti, prevrnil krvavi kelih in razlil kri. 20. junija 1928. je bil tisti dan, ki bi lahko postal usoden za vso našo državo in bi bilo uničeno težko delo našega ujedinjenja. Usodna seja. Omenjenega dne je bilo v Narodni skupščini precej burno, vendar nihče ni najmanje slutil, da bo seja končala tako strašno. Med splošnim prerekanjem je zahteval besedo k zapisniku tudi radikalski poslanec Črnogorec Puniša Račič. Predsednik Peric mu jo je odklonil s pripombo, da je zapisnik že sprejet, pač pa da lahko izreče svoje mnenje s svojega sedeža. Račič je nato napadal opozicijo, kar je dalo povod, da mu je ugovarjal hrvatski poslanec dr. Pernar. Puniša Račič grozi z orožjem. Ko je Račič opozicijo ponovno žalil, so zahtevali poslanci KDK od predsednika skupščine, naj govornika pozove k redu. Račič pa je nadaljeval: »Po svoji nacijonalni patriotični zavesti tukaj pred vso Narodno skupščino izjavljam, da znam uporabiti tudi drugo orožje, kadar je treba zaščititi koristi Srbstva.» Poslanci KDK so opomnili izzivača '-ikor tudi vse njegove strankarske somišljenike, da bodo za grožnjo z orožjem zvedeli tudi v Londonu, odkoder pričakujejo posojilo. Ker Račič le ni odnehal žaliti opozicije, ga je poslanec dr. Pernar spomnil njegovih nečednih dejanj in mu zaklical: «Molči, okradel si bege!» Račič se je nato podal na govorniški oder in izvlekel iz žepa velik revolver. Usodni streli. Ko so ministri opazili v Račičevih rokah revolver, so prihiteli, da bi preprečili strašno dejanje. Zlobnež pa jih je odrinil. Naslonil se je mirno na govorniški oder in izprožil šest Strelov. Prvi se je zgrudil poslanec dr. Pernar, kateremu je krogla prodrla levo stran prsi. Med splošno zmešnjavo, ko so nekateri poslanci zbežali iz Skupščine, je zločinec pomeril na Stepana Radiča, katerega pa to pot ni pogodil, ker je to preprečil poslanec Gradnja, ki je stopil pred Radiča in ga zakril. Medtem izstreljeni strel je zadel Gradnjo v levo roko. Ko se je Stepan Radič nagnil, da pobere Gradnjo, je že počil tretji strel, ki je zadel Stepana Radiča v trebuh. Morilec pa je že iskal četrto žrtev, tistega, ki mu je bil poleg Stepana Radiča najhujši trn v peti, in to je bil Svetozar Pribičevič. Ko je to opazil poslanec dr. Gjuro Basariček, je stopil pred Pribičeviča. Počila sta dva strela zaporedoma. Prvi strel je zadel dr. Basarička v levo stran prsi, drugi pa v vrat, na kar se je zgrudil poslanec za stenografsko mizo. Toda morilcu še ni bilo dosti krvi. V klopi je opazil stati poslanca Pavla Radiča. kateremu je zaklical: »Tudi tebe iščem!» Odjeknil je zadnji strel, ki je zadel Pavla Radiča dva centimetra pod prsno bradavico. Po par korakih je omahnil tudi Pavle. Morilec je nemoteno odšel iz dvorane. Med splošno zmešnjavo je odšel Puniša Račič skozi predsednikovo sobo v skupščinsko okrepčevalnico, popil čašo konjaka in se nato odpeljal z avtomobilom, ki ga je čakal pred Narodno skupščino. Nesrečnim žrtvam so prihiteli na pomoč poslanci in zdravniki. Pri dr. Basaričku so takoj spoznali, da je vsaka pomoč zaman in tudi pri Pavlu Radiču ni bilo upanja rešitve. Slednji je sicer še nekaj izpregovoril, a je umrl že med vožnjo v bolnico. V bolnici. Razen rane poslanca Gradnje so bile vse smrtnonevarne. Posebno Stepan Radič je bil v veliki nevarnosti. Le s posebno spretno operacijo je uspela rešitev. Med prvimi posetniki pri bolniški postelji nesrečnih žrtev je bil kralj Aleksander, ki jih je tolažil, kakor tudi nesrečne ostale Pavla Radiča in dr. Basarička, ki sta padla v borbi za poštenost in dobrobit naše države. Predaja zločinca Puniše Račlča. Kakor že omenjeno, se je zločinec po strašnem činu neznanokam odpeljal, tako da so bili mnogi mnenja, da je morda pobegnil celo preko meje. Ali sredi popoldneva pa se je pripeljal Račič v spremstvu svojega polbrata poslanca Dragomira Bojeviča in se hotel predati dr. Korošcu kot notranjemu ministru. Dr. Korošec, ki je bil menda precej v zadregi, saj je bil Puniša Račič njegov politični zaveznik, je zločinca opozoril na njegovo dejanje in mu ukazal, naj se preda žandarjem, ki so ga prevzeli in oddali mestni policiji. Kdo je Puniša Račič Puniša Račič je poslanec radikalne stranke, star 40 let, Črnogorec iz plemena Vasojevičev, rodom iz okolice Andrijevice v Črni gori. Pred turško vojno je Račič v 22. letu starosti dovršil VI. razred gimnazije. Od leta 1911. pa do sve^ tovne vojne je bil četnik-komita. Med svetovno vojno je bil ena glavnih prič v znanem solunskem procesu. Po vojni je kot dobrovoljec dobil nekaj zemlje v Metohiji, v okolici Peči. Odraste! je v kraju, kjer svoječasno ni pomenilo ničesar ubiti človeka. Pri svoji mali izobrazbi je vedno poznal samo svoje osebne interese, ki jih je takoj pričel zadovoljevati s pomočjo radikalske stranke. Preračunano je po vojni vstopil v vsa velesrbska nacionalistična udruženja, ki so jih radikali osnovali za časa Nikole Pašiča, izrabljajoč jih za svoje strankarske namene. V teh pokretih je bil Pu- Ivan Albreht: Greh krvi (Dalje.) Po pogrebu, na sedmini, kjer se je zbralo polno znancev in sorodnikov, ki jih dotlej še nisem poznal, sem tiho plakai. Ostali so se razgovarjali, kakor da se ni zgodilo nič, meni pa ni bilo do govorjenja. Se jokal sem težko. Moj oče je bil videti zamišljen. Zdelo se mi je, da me pogleduje nekam tuje, kadar se srečata najina pogleda. Ves čas me je mučilo, da bi se stisnil k njemu in mu pošepetal. kaj sem slišal ponoči, vendar sem naposled le ohranil skrivnost zase. Prav za prav sem bil že začel govoriti, pa je nekdo nekaj vprašal očeta, a teta Polona je brž izrabila tisti trenutek in me pogledala tako svareče, da mi je takoj zaprlo besedo. Domov grede sem šel s sorodniki, ki so mi pravili same take reči, ki me niso prav nič zanimale. Kakor hitro sem mogel, sem smuknil k materi. Stisnil sem glavo k njenim prsim in jel iznova jokati. Mati me je božala po laseh in po licih, nazivala me z najljubkejšimi imeni in me rotila, naj se potolažim. Mislila je. da tako silno žalujem za bratcem. Ali v tem se je motila. Bodi grdo ali lepo, ali za bratcem nisem občutil nič več žalosti nego za teličkom ali jagnjetom. kadar je oče kakšnega prodal in je morala živalica mukaje ali meketaje od hiše. »Mati, mati», sem stokal in ji nazadnje, po dolgem obotavljanju priznal vzrok svoje žalosti. Mati me je poslušala kakor nema. Niti trenila ni. Ko pa sem končal, je globoko vzdih-nila in me prižela nase: »Ubogo, nedolžno dete moje!» ln je spet onemela. Utripanje njenega srca pa je izdajalo njeno silovito razburjenost. Tedaj, bilo je popoldne, že proti večeru se je nagibal dan. sva kriknila mati in jaz. Kraj postelje pri oknu je obstala senca strica Janeza. Nemo naju je gledal in se smehljal. Potem je iztegnil roki, ko da naju hoče objeti — in izginil. »Bog mu bodi milostljiv«, je zašepetala mati in se z drhtečo roko prekrižala. Skupaj sva začela moliti molitve za umirajoče. Še sedaj se spominjam, s kakšno vročo pobož-nostjo sem tedaj ponavljal za materjo besedo za besedo. Plaho sem se oziral proti oknu. toda o stricu Janezu ni bilo ne duha ne sluha več. Kaj je bilo to?» sem vprašal mater, ko je nehala moliti. »Spomin —» »Kaj je to? Ali bo stric Janez umrl?» »Sam Bog ve. On ga tepe, njega in nas vse —» »Zakaj —» »Ker nas teži — greh krvi —» Nobene besede nisem mogel razumeti, pa sem hotel le vedeti. »Mati,» sem dejal, »kaj vam je danes, da govorite tako čudno? Greh krvi — kaj je to?» »Bog daj, otrok moj, da ne bi nikdar izvedel tega gorja». ie vzdihnila mati. In nič več nisem mogel izvedeti od nje tisti čas... VI. Kadar postavijo kje znamenje na poliu vedno preplete bujna liudska poezija z vencem najbolj skrivnostnih pojavov, najsi so že zgolj taki, ki ljudi samo plaše in jim vzbujajo grozo, ali pa taki, ki jim prinašajo celo dobrote. Čim je bilo postavljeno znamenje za Po-kojiščem, so tudi kmalu začele krožiti g ~>vo-rice, kaj vse so že ljudje videli tam. Slišati ie bilo, da je nekdo videl človeka brez glave, drugi spet žensko, ki je imela otroka v naročju in jokaje vpraševala, kdo je njegov oče, tretji so videli čisto rdeč plamtn, vsak po svoje, a drug groznejši od drugega. Za očeta se mi je zdelo, da se ne meni dosti za vse to, pač pa so govorice silno razburjale mater. Kadar je slišala kaj novega o znamenju, se je jela tresli kakor trepetlika in pordevati in pobledevati. «Bog se nas usm;li». jc vzdihovala in molila in pridno dajala za sv. maše, ki naj bi izbrisale skrivnostno krivdo in potolažile božjo jezo. Slišal sem tudi večkrat, kako je teta Polona mojo mater tolažila, kadar sta bili sami. Govorila ji je sladko kakor majhnemu otroku in tudi sploh ravnala nekam nežno in obzirno z njo. Zato se mi je zdela teta Polona pravi angel v hiši in je še danes v moji duši spomin nanjo najlepši. Tete Marte pa sem se vedno bal. Nikoli ml sicer ni storila nič žalega in tudi za mater ne niša Račič vedno prvL Po njegovi iniciativi je bilo tudi osnovano cUdruženje četnikov Petar Mrkonjič>. Poslužujoč se raznih sredstev, ki jih je imel kot radikal na razpolago, si je znal hitro v Meto-hiji razširiti svojo malo dobrovoljsko posest. Znal si je pridobiti posestva Turkov, ki so se izseljevali iz Metohije. Za usluge, ki jih je napravil radikalom, je dobil od njih mnoge koncesije, med drugimi tudi eksploatacijo ogromnih gozdnih kompleksov v Metohiji. V posesti Puniše Račiča se nahajajo tudi gozdovi manastirja Dečana, ki so jih temu samostanu darovali srbski kralji še pred bitko na Kosovem. Vsi poskusi, da bi se ti gozdovi rešili in vrnili samostanu, enemu izmed najlepših ostankov stare kulture na jugu, so ostali zaman. Puniša Račič, ki je bil v zelo tesnih zvezah s Pašičem, je bil vedno močnejši in gozdovi so ostali v njegovih rokah. Podpiran na ta način od radikalov, je Račič v kratkem času postal zelo bogat član radikalske stranke in je najbogatejši človek v vsej Metohiji. Čim je obogatel, so se pričele njegove ambicije gibati v drugi smeri. Račič je pred par leti pričel živahno delati na to, da bi postal narodni poslanec. Kandidiral je večkrat v Metohiji, vendar pa je propadel kljub svojemu bogastvu in zvezam, ki jih je imel. Pri zadnjih volitvah je bil izvoljen na listi pašičevcev ter je postal član radikalnega poslanskega kluba, toda zaradi osebnih koristi je kmalu po volitvah postal pristaš Velje Vukiče-viča. Iz delovanja Puniše Račiča kot narodnega poslanca se more jasno videti njegova vrednost. Le človek kakor Račič, ki mu ni bilo ničesar svetega, je bil tudi sposoben za zločin, kakršnega je izvršil. Politični pregled Od svojega obstoja pa do danes naša država še ni preživljala tako težke in tako globoke krize, kakor je napočila v trenutku, ko so počili v beograjski Narodni skupščini streli, ki so pretrgali nit življenja dvema idealnima in požrtvovalnima borcema za pravo svobodo, demokracijo in enakopravnost vseh državljanov in vseh pokrajin, poslancema KDK Pavlu Radiču in dr. Gjuri Basaričku, o čemur poročamo obširneje na drugem mestu. Dejstvo, da je v Narodni skupščini, na svobodnih parlamentarnih tleh naše tako željno pričakovane in s toliko ljubeznijo in požrtvovalnostjo ustvarjene Jugoslavije tekla kri najboljših sinov, ki jih je poslal tja narod po svoji svobodni volji, da tam zastopajo njegove interese, je v najbolj kričeči luči razgalila krvav in nasilniški režim, v katerem igra dr. Korošec, predsednik Slovenske ljudske stranke, glavno besedo. Ni bilo dovolj, da so radikali, podpirani od slovenskih klerikalcev, in Davidovičevih demokratov, sistematično izmozgavali prečanske kraje, zlasti tudi Slovenijo, ni bilo dovolj, da so bili gluhi za vse zahteve in želje prečan-skih poslancev, da so poznali te pokrajine samo pri nalaganju novih bremen. Ko so poslanci KDK odločno nastopili in jasno povedali. do sem in in ne dalje, so velesrbski hege-monisti, ohrabreni s potuho, ki so jim jo dajali dr. Korošec in njegovi za en sam ministrski stolček Velesrbom prodani pomočniki, segli po revolverjih ter hoteli z umorom streti upor proti nadaljnjemu zapostavljanju. Streli, ki so bili namenjeni voditeljem KDK Stepanu Radiču in Svetozarju Pribičeviču, pa niso zadeli samo nesrečnih žrtev, marveč so zadeli ves prečanski narod. Zato je zavladalo po vsej državi nepopisno ogorčenje. Vsa poštena javnost je ogorčena obsojala tak način parlamentarne borbe in zahtevala zadoščenje za žalitev in ponižanje, ki je bilo s tem zadano vsemu narodu. Režimovce je postalo strah pred posledicami, ki bi lahko nastopile, in zato so segli po novem nasilju. Tisti dr. Korošec, ki je sedem let govoril o svobodi in grmel nad tobožnim nasiljem Beograda. je kot notranji minister, kjer bi imel priliko, da v praksi pokaže, kako pojmuje svobodo in pravice naroda, postopal tako, kakor doslej še noben njegovih prednikov, na katere so klerikalci bljuvali ogenj in žveplo. Po državi so pokale puške in po ulicah je tekla kri patrijotov, ki so dajali duška svojim čuvstvom, ne da bi se pri tem pregrešili zopei zakone. Dr. Korošec je skušal z nasiljem zadušiti ( bsodbo, ki jo je izrekel narod nad njim in vlado"; V kateri sodeluje. Po vsem tem je postalo jasno, da taka vlada ne sme in ne more več ostati na krmilu, če se noče, da pride do najhujšega, do razpada vsega tega. kar smo 10 let skrbno gradili. Poslanski klub KDK se je naslednjega dne po zločinu sestal k seji, na kateri je sklenil: 1.) V Narodni skupščini, v kateri je bila prelita kri naših tovarišev in prijateljev velikih mučenikov v naši skupni borbi za ravno-pravnost, enakost in človeštvo, ne bo klub KDK več sodeloval, dokler ne bodo dane polne reparacije in sankcije in se ne ustvari potrebno sigurno jamstvo za našo popolno enakost in ravnopravnost. 2.) Samo po sebi se razume, da s sedanjo vlado klub KDK ne bo vzdrževal nobenih odnošajev in da odklanja njeno ponudbo ma-terijelne' odškodnine za nenadomestljivo življenje naših tovarišev, javnih delavcev In rodbinskih očetov. Klub KDK daje izraza svojemu prepričanju, da bo naš narod sam s svojimi močmi zasigural družine pokojnih žrtev. Klub KDK poziva in prosi narod, naj v sedanjih težkih časih obvaruje potrebni mir ter ohrani svoje popolno zaupanje vodstvu in narodnim poslancem KDK, ki ga bodo pravočasno obvestili o končnih sklepih v zvezi z usodnimi dogodki. Naslednjega dne je bil predsednik KDK Svetozar Pribičevič pozvan v avdijenco pri kralju. Njegova avdijenca je trajala trt ure; takoj za njim pa je bil sprejet še poslanec dr. Žerjav. Oba politika sta kralju obrazložila stališče KDK, ki so mu morali pritrditi tudi vsi ostali trezni politični krogi, a to je, da se okrvavljena Narodna skupščina takoj razpusti, da vlada odstopi in da nova vlada izvede svobodne volitve. vem, da bi ji bila očitno delala kako krivico ali ji celo prizadejala kaj zlega, vendar sem vedno občutil nekšen nepojmljiv strah pred njo. — Ta strah se je povečal in še bolj ukoreni-nil. ko sem nekoč čul, kako sta se menili s teto Polono. Bilo je v jeseni, ko smo spravljali praprot. Ker je svet kotanjast, so se ženske, ki so žele praprot, v parih razšle po posameznih dolinah. Sam ne vem, kaj me je gnalo, da sem ko volčji pes sledil teti Marti in teti Poloni in hlastno lovil vsako njuno besedo. «Si že slišala,« je rekla teta Marta, «spet je gorelo pod znamenjem * Teta Polona je samo odkimala. «Res, oni Lukež s Trate je pravil. Ponoči je šel mimo, pa je gorelo. In veš, kaj je še bilo? Strah in groza! Lazilo je tam okrog in javkalo: ,Ana je moja, Ana je moja', je ponav-ponavljalo, Lukeža pa groza. Hitro se je prekrižal in tako je tekel domov, da sam ni nič vedel, kdaj in kako je planil v hišo.» «In ti verjameš?* je nekam brezbrižno vprašala teta Polona. «Kaj ne bom verjela?! Saj tudi vem, da je res. Krvni greh gori — Amen. Živ krst me ne uveri drugače. To bo naša nesreča. Ali je bilo treba tega? ... Kar otroka poglej!* Tedaj se je teta Polona ozrla in me zagledala, dasi sem bil precej skrit med praprotjo. «Molči no,» je rekla Marti, «saj je za nama.* Marta se je okrenila in me poklicala, jaz pa sem vstal in bežal, kar so me nesle noge. Nekaj silnega, nekaj neznanega me je mučilo in tiščalo, da nisem mogel niti jokati, dasi bi bil rad. Tekel sem na Pokojišče in nato k breznu, kjer sem pokleknil pod znamenje in začel iskreno moliti in tako vroče prositi Boga pomoči, kakor zna in more to samo nedolžen otrok ... «Palček», začujem čez dolgo tik za seboj. Ko se ozrem, zapazim teto Polono, ki je biia prišla za menoj. Ne vem, zakaj in kako mi je bilo tako nekam lahko, ko sem jo zagledal. Stopil sem k njej in jo jel izpraševati o tem in onem, čemur se je teta Polona samo smehljala. Ko sem ji naposled prav previdno rekel, kaj sta se bili prej pomenkovali s teto Marto, se je nasmehnila: «Kako si vendar radoveden, Boštjanček! Ali ne veš, da je to grda lastnost?* Pogladila me je z dlanjo po laseh: «Kar lepo domov pojdiva! Hladno je že in bi se lahko prehladih* «Saj je vseeno«», sem nejevoljno bleknil. Teta Polona je nagubala čelo: «Boštjanček, tako ne smeš govoriti, to je greh —* Dasi mi ni bilo mnogo do tega svarila, sem le obmolknil. Domov grede mi je pravila teta Polona vesele in šegave pravljice tako sočno in toplo, kakor je znala pripovedovati samo ona. Tako mi je polagoma popolnoma pregnala žalost. In zdelo se mi je tisti večer, da sem po nepotrebnem in krivo sodil teto Marto. Kajti bila je zdaj tudi ona tako nekam jasna in vedra, da je popolnoma izginila sicer običajna mora iz hiše. Ko smo legli počivat, so me kmalu prevzele sladke sanje. Sanjal sem, da hodim po cvetočih livadah. V solncu se koplje bujno cvetje, kakor iskre švigajo pisani metulji po zraku, ptičke prepevajo in gostole in vse je tako jasno, tako veselo, da bi vriskal od radosti. Tedaj zaslišim peti mehak dekliški glasek: «Rožic ne bom trgala, vencev ne bom spletala, mirno, svobodno, ljubo po planinah naj cveto —* Zdi se mi, da poje blizu za menoj, ko pa se okrenem, ne vidim nikogar. Malo pošto* jim in se razgledujem, pa spet zaslišim: «To so ptičke, drobne ptičke, i k' imajo lepe, rdeče ličke, rdeče ličke, drobne oči, pri takih kratke so noči.v Spet se mi zdi, da poje neznana pevka tik za menoj, vendar je ne morem videti. Poloti se me čudna razigranost. Parkrat na ves glas zaukam, potem pa zapojem še jaz; , «Konjič pod oknom rezgeta deklič pred hišo pri skaklja —» ' " \ Komaj jenjam, se oglasi dekliški glasek i «Konjičku dala ovsa, s'na, Ifl' al' men' pa vsega, kar ima. ti-tra-la-la la-la-la la-lom —» In kakor da je vzrastla iz zemlje, obstane zdajci pred menoj zala mladenka in me ve-i selo gleda in se mi smehlja... «Ali ti poješ?* , ' «Jaz.» «Lepo znaš peti*, ji pravim, dasi bi ji rad rekel vse kaj drugega, kaj lepšega... Ona se smehlja in se mi zadnjiški odmika, ko hočem k njej. Bujni Dlavi lasie se ii v. Vsa javnost je bila prepričana, da bo vlada takoj po teh dogodkih odstopila in napravila mesto novi vladi, vladi narodne rešitve. Začela so se posvetovanja na vse strani. Ko se je razburjenje po državi že nekoliko poleglo, so začeli velesrbski hegenionisti zopet dvigati glave. Vukičevič in Korošec sta se začela z vsemi silami upirati demisiji vlade. Zlasti doktor Korošec, ki se zaveda, da pomeni to tudi konec njegove strahovlade v Sloveniji. Nekaj časa so bili tudi demokrati mnenja, da bi morala vlada nadaljevati delo in govorilo se je že celo o zopetnem sklicanju Narodne skupščine. Medlem pa je bil Pribičevic ponovno pozvan v avdijenco na dvor. Tej njegovi avdijenci se je pripisovala velika važnost, takoj nato pa se je pokazalo, da je bila odločilne važnosti. Še istega večera so demokrati in muslimani sklenili, da zahtevajo odstop vlade, ker so spoznali, da ni nobenega drugega izhoda. Ker je kralj v sredo odpotoval na proslavo bitke na Ceru in ostane tam do petka, je pričakovati odstop vlade koncem tega tedna. Kako porazno je vplivalo nasilje režima na vso javnost, se najbolj vidi po tem, da so začeli demokrati in radikali v prečanskih krajih korporativno izstopati iz svojih strank. Najprej so radikali zagrebške oblasti sklenili ln objavili, da izstopijo iz stranke, ker so spoznali, da v tej stranki ni mesta za nobenega Slovenca in Hrvata. Njihovemu zgledu so takoj nato sledili zagrebški demokrati, pridružili pa so se jim tudi pristaši Davidovičeve stranke v Dalmaciji, Slavoniji in drugod. Radikali in demokrati priporočajo svojim pristašem v prečanskih krajih pristop v KDK. nekatere organizacije pa so se kar v celoti DrW-"žile fronti KDK. Najbolj grdo vlogo pa so ves ta čas igrali slovenski klerikalci, ki so se zopet enkrat pokazali v pravi luči. K;ikor so nekoč zagovarjali nasilja Habsbur- zlatih pramenih vsipliejo po ramenih. V levi roki drži šop poljskih rož, z desno me pa poredno vabi. Oblečena je v lahko, skoraj prosojno bledorožno obleko. Kakor zamaknjen grem venomer za njo. Včasih sem že skoro tik pri njej. čim pa jo hočem prijeti za roko, se mi spretno odmakne. »Zakaj bežiš pred menoj?» vzkliknem, a ona se samo smehlja in obstane, čim obsta-nem jaz. Poredno mi požuga in vrže predme živordeč makov cvet. Ko ga hočem pobrati, ra huškne mladenka in ga spet vzame. »Nageljček, roženkrnvt. rožmarin, iz tega ti pušelje nar'dim —» fcopet zazveni njen srebrni glas. Zdajci planem in jo zadržim. Nepopisna blaženost me prešine, občutek sladkosti, kakršne dotlej še nisem poznal. Tesno objamem zalo dekle in drhtim v opojnem razkošju, ko jo poljubljam na razgreta lica. Tedaj se mi sunkoma iztrga: »Boštjan, kaj pa počneš?! Ali ne veš. da si moj — brat?» zaihti dekle, jaz pa preplašen obstanem. Omotična utrujenost me popol-uoma premaga. Ko hočem še nekaj reči. ni Icrasotice nikjer več. Zdrznem se, planem in se — vzbudim. Tako sem se prvič zavedel, da sem moški. Svojih sanj nisem omenil nikomur, niti teti Poloni ne. Čuval sem jih zase kot sladko skrivnost, najsi tudi nisem niti slutil, kako sem gledal v snu odraz doživetja iz daljne bodočnosti... Bilo pa mi je takrat komaj dobrih osem let!. (Dalje prih.) žanov v Avstriji in denuncirali naše ljudi ter jih izročali avstrijskim rabljem, tako so tudi sedaj kot edina stranka v vsej državi zagovarjali krvav umor in »Slovenec« je celo branil morilca. Koroščevo glasilo si je celo prizadevalo dokazati, da je umora kriv Pribičevic! Le toliko, da ni zapisalo, da je imel Puniša Račič prav, da je streljal na poslance in dva ubil, tri pa smrtnonevarno ranil. Vlado pa je zadel v tem tednu še drugi hud" udarec. Končno je morala javno priznati, da je posojilo, ki ga je nameravala najeti v Londonu, definitivno propadlo. V torek je izdal namestnik finančnega ministra dr. Spaho objavo, v kateri pravi, da je posojilo sicer sklenjeno, da pa zahtevajo posojilodajalci, da mora vlada prej dobiti pooblastilo od Narodne skupščine j in sprejeti zakon o stabilizaciji dinarja: vse' to pa že do 15. julija. V zadnjem času je vlada računala vsaj na večji predujem na račun tega posojila in je že izdala velike vsote, a sedaj se je izkazalo, da angleški in ameriški bankirji | vladi, ki ima okrvavljene roke in ki sloni j samo še na nasilju, ne zaupajo niti počenega groša. «Vrč gre tako dolgo k vodi, dokler se ne ubije», pravi že star pregovor. Tudi Vukice-! vjč-Koroščeva vlada si je z nasiljem in in-! trigami poskušala podaljšati življenje, toda! utonila bo v lastnem blatu. Prepričani smo, da! bomo že v prihodnjiš tevilki lahko poročali, da j je Vukičevič-Koroščevega režima, ki je rodil j za državo in narod toliko nesreče in toliko I gorja, za vselej konec in da gremo nasproti boljši in lepši bodočnosti, ki nas navdaja ob lOletnici obstoja naše države z novim upanjem, da bodo tudi pri nas zavladale resnična svoboda, pravica in enakopravnost. CERKNICA. V nedeljo 1. julija se bo vršila , slavnostna otvoritev sokolskega doma. Zgradba je primerno velika, jako lepa iu znotraj zelo j okusno prirejena ter bo v okras Cerknice. Spo- j red otvoritve je naslednji: Ob 11. uri promenadni. koncert, ob 1 uri skušnja za proste veje, ob 2. uri slovesna otvoritev doma, združena s telovadnim nastopom vseh oddelkov. Po telovadbi presta za-itava, srežolov, godba, ples itd. — Za vso napredno Cerknico in okolico bo ta dan poln veselja in ponosa. S požrtvovalnostjo prijateljev Sokolstva si je postavilo društvo po truda polnem delu svoj lastni dom, kjer se bo mladina vežbala in vzgajala v narodnem, naprednem sokolskcm duhu. Vabimo vse, ki nameravajo napraviti v nedeljo kak izlet, da posetijo našo prireditev. ŽIROVNICA. Tukajšnje Delavsko podporno društvo je priredilo zadnjo nedeljo veselico s srečolovom. Dasi je bilo nebo dopoldne zastrto s temnimi oblaki, se je popoldne zjasnilo, kar je privabilo obilo pose (ni kov iz bližnje in daljne okolice. Sodelovala je Kovinarska godba z Jesenic, ki je neumorno igrala do zadnjega večernega vlaka. Istotako je tudi Pevsko društvo >Stol« mnogo pripomoglo do vesele animirane zabave. Vse je občudovalo krasne dobitke, ki jih je bilo nad 200, in oni, ki jim je bila sreča mila, so šli prav zadovoljnih obrazov domov. Materija]ni uspeh veselice je zelo zadovoljiv, za kar se je treba zabvaliti vsem nmogobrojnim obiskovalcem, zlasti pa plemenitim darovalcem lepih dobitkov. Omeniti pa moramo pri tej priliki tudi neko klerikalno trgovino v Smokuču, ki je na prav poseben način pokazala svoje usmiljeno srce do trpečega delavstva. Poslala je namreč precej veliko škatlo, v kateri se je nahajalo kamenje in najmanjša 6tekleničica parfuma. Kako že poje Simon Gregorčič? >0dpri roke, odpri srce, otiraj bratoveke solze!« A klerikalci jih otirajo s — kamenjem. Delavci naj si to dobro zapomnijo in tudi še v bodoče podpiraj > dotično! trgovino, ki prispeva v podporo bolnih članov trdo kamenje. KRIŽE PRi TRŽIČU. V nedeljo 17. junija se je vršila veselica tukajšnjega prostovoljnega gasilnega društva s srečolovom, plesom in z drugimi prostimi zabavami. Vabila za veselico so bila nalepljena na vseh vidnih krajih, tako tudi na župnišču, ki stoji na križišču cest. To pa je župnika tako razburilo, da je kljub večjemu cerkvenemu prazniku pridigoval samo o plesu in o gasilcih ter se izrazil, kakor da je to sploh nepotrebno društvo, da kar Bog nameni, pogori, in da vse skupaj nič ne pomaga, ker je požar kazen božja. Po njegovem mnenju, ako se požar pripeti po nesreči ali nalašč, bi morali ljudje gledati in držati roke v žepu, češ, saj tako nič ne pomaga. Tako pa lahko govore samo taki, katerm bi hišo popravili drugi, namreč farani. Pač slaba primera od študiranega človeka. Vidi se, da klerikalci sovražijo vse, kar ni popolnoma pod njihovo komando in da jim vse prav pride. MULJAVA. Znamenita je naša vas po Josip Jurčičevi roisni hiši. kot kraj, kjer je zagledal luč sveta eden izmed prvih borcev slovanske ideje. Res marsikateri naš narodni borec vpije, agitira. a vse to samo radi lepšega, ne pa iz požrtvovalnosti do omenjenega doma. Ker na velike vsote ni upati od nikoder, je založil naš rojak razglednice »Muljava in okolica«. Od vsega izkupička pripade 10% za popravo Jurčičeve rojstne hiše. 10% pa za popravo oltarja v cerkvi Matere Božje na Muljavi Razglednice so naprodaj komad po 150 Din v Podlogarjevi podružnici na Muljavi in tvrdki Podlogar na postaji Stične S popravili oltarja so pričeli te dni. Kdor hoče videti znamenito delo, katero stoji že izza časa turških napadov, naj napravi malo turo na Muljavo, in upamo, da mu ne bo žal. OPLOTNICA. Najmanjše društvo v mariborski sokolski župi je Oplctniški Sokol. Ustanovljen v tej mali metropoli zelenega Pohorja z ljubeznijo do naroda, države in napredka po bratu starosti Franu Petelinšku leta 1919. je bilo društvo v prvih letih narodneaa preporoda in navdušenja jako agilno. Prirejale so se javne telovadb«, zleti in predavanja. Imelo ie svoje prostore v hiši kneza gosp. Windischgraetza. Kmalu pa je bilo vrženo iz teh prostorov in prepuščeno na milost in nemilost usode. Le par poletnih mesecev je bilo mogoče telovaditi na Poznatovem dvorišču. Ta doba je trajala dobrih pet let. Da tako živo-tarerje ne prinese uspehov, cilja in smeri, kot jih Sokolstvo mora imeti, je uvide! društveni odber. Na pobudo brata Jureta Hmelaka f-e je sklenilo v seji 20. decembra 19*27., odkupiti bivše Jonke-tovo skladišče za telovadnico. Kljub znesku 27.000 Din, ki pa je društvo imelo, in lastnemu zemljišču ni bilo mogoče misliti v doglednem času na zidavo lastnega doma. Celokupno članstvo, zbrano pri tej soji, je poverilo nakup te stavbe, ki še precej odgovarja zahtevam, bratom Franu Petelinšku. Franu Medvedu, Julčetu Hme-laku in O. Perkliču. Sokol je prišel pod lastni krov, a s telovadbo še ni bilo mogoče pričeti, ker je bilo treba dvorano zato preurediti. Tudi najpotrebnejšega telovadnega orodja društvo nima. Brat Julče Hmclak, ki je po odhodu načeU nika br. Fr. Petelinška ml. prevzel vadbo članstva in dece, je mogel šele sedaj pričeli s telovadbo oddelkov. Da se društvo ni moglo udeležiti župnega zleta, je po vsem tem jasno. Številčno majhno, a po volji veliko pa bije društvo hrabro boj za obstanek in napredi-k s precej močnejšimi nasprotnimi organizacijami. Na svoji javni prireditvi dne 2. septembra letos bo Sokol to dokazal. Prihodnje leto upa društvo, da bo doseglo okrožni zlet, ko bo praznovalo lOletnico svojega obstoja in otvoritev sokolskega doma. Pripravljati se bo začelo za ta zlet že letos. — Zdravo! 0JSTRICA-DRAV0GRAD. Dasi je kesno. vendar moramo priobčiti, da je one dni pred rešnjim telesom pri nas hodil neki pater od hiše do hiše in pobiral jajca kot milodare za cerkvene potrebščine v Dravogradu. Baje je bil poslan od pre-častitega gospoda prešla. No in mi radodarni Ojstriiaui smo patra tudi precej obdarovali z jajci. Da si pa ne bo kdo zaradi tega dopisa mislil, da je morda nam žal za tiste darove, izjavljamo, da lahko še večkrat koga pošljete in še bomo dali. Ali eno mi dovolite povedati: Ojstri-čani smo Ojstričani, mi ne moremo pozabiti na naše prelepe stare običaje, in to o binkoštnih praznikih pri Sv. Duhu. Ni nam potrebno navajati še enkrat, kar smo že omenili lani, da stara navada, katere nastanek nihče več ne pomni, je taka, da ima vsako leto na binkoštni ponedeljek priti k Sv. Duhu procesija iz Dravograda z duhovnikom. Hvaležno se spominjamo pokojnega gospoda prošta Izopa, ki je kljub svoji starosti vsako leto prihajal na ta praznik s procesijo k Sv. Duhu in se tako rekoč veselil z Ojstričani. Sedanjemu proštu pa, izgleda tako, smo mi Ojstričani in binkoštna slovesnost deveta briga, čeprav je on nadzornik ojstriške župnije, in naš gospod provizor (župnik) mora vsako leto iskati telj g. Simon Cvahte. V znak hvaležnosti mu bodo njegovi bivši učenci in .prijatelji vzidali spominsko ploščo v malonedeljsko šolo. Odkritje plošče se bo vršilo 5. avgusta 1928. Ob tej priliki hoče obdariti pripravljalni odbor večje število najrevnejših šolskih otrok s potrebno obleko in obutvijo. Nabranih je že precej prispevkov. Največja dosedanja dobrotnika sta blagopokojnikov sin g. podpolkovnik Mirko Cvahte, ki je prispeval 1000 Din, in g. Jernej Hojnik iz Trnove, ki je prispeval 200 Din. ter še obljubil obdarovati revnega otroka s celokupno obleko. Da bi našla mnogo posnemovalcev l Vsak najmanjši dar je dobro došel. LJUTOMER. Kolo jahačev in vozačev v Ljutomeru priredi v nedeljo 1. julija 1928. v Seršeno-vem logu v Ljutomeru veliko javno tombolo z mnogimi lepimi dobitki. Za tombole je določilo: 2000 Din v denarju, moško kolo, konjsko opremo, Kmetijski pouk SLABA DETELJA. Letos tožijo posamezni kmetovalci, da jim je tuje duhovnike. Kapucin, ki je pobiral jajca, tudi plemensko svinjo in voz drv, razen tega bo še ni bil mlad mož in je njegova pot po Ojstrici od j 400 dobitkov v skupni vrednosti 25.000 Din. — liiše do hiše mnogo težavnejša kakor pa ona iz | Ker je čisti dobiček namenjen povzdigi zname-Dravograda naravnost k Sv. Duhu. — Jurij Morš.> nite konjereje na Murskem polju, torej izključno SV. KRIŠTOF PRI LAŠKEM. Odkar se vrše gospodarskim svrham, pričakuje Kolo, da se nje-razne avduence na dvoru v Beogradu, se opaža gove prireditve udeleže vsi sloji, posebno kmet-na obrazih tukajšnjih klerikalnih voditeljev oči- ski z Murskega polja. Po tomboli se vrši v Ser-vidna potrtost. Vsa ta njihova skrb kaže pravo šenovem logu velika ljudska veselica, h kateri je sliko, kako se boje nove vlade, osobito one, \ vstop prost kateri bi aktivno sodelovala SDS, ker se zavedajo, kaj vse bi prišlo na dan in kako bi se zagovarjali poslanci SLS napram svojim volilcem, ki so jim pred volitvami obetali vsemogočno In zanje storili pa prav ničesar. Posebjn tip zatniš-Ijenosti pa še kažeta naša gerenta g. dr. Godnič in g. dr. Lovšin, ker dobro vesta, da bi bilo z njihovim gerentovanjem v primeru spremembe vlade, za vselej konec. Da se teh dveh gospodov tujcev tako dolgo ne moremo iznebiti, je krivo detelja slabo uspela in da je na njivi namesto de-| dejstvo, ker imata visoke plače in mastne dnev-1 telje vse polno različnega plevela. Vso Jcrivdo niče, in to je pravi vzrok, da bosta tako težko z vračajo seveda na slabo seme. -zapustila sedanja mesta, čeprav kot tujca ne Detelja nam pa lahko odpove iz raznih vzro-poznata naših krajev in potreb. Lahko trdimo, da kov. O tem, ali je slabo seme vzrok neuspehu, sta doigrala, kajti ljudstvo se dobro zaveda, da se je treba prepričati že prvo leto, ko je detelja je klerikalni režim po svoji nezmožnosti in stran- izkaliia. Slabo seir.e bi bilo le tedaj vzrok sla-karski strasti v našem okraju za vselej dokončal, bemu uspehu, ako bi seme dobro kalilo in ako bi Zato se strnimo vsi skupaj, naročimo si «Domo- bila vsa setev vsled tega preredka in slabotne vino. in pokažimo, da je vsakemu poštenemu rasti. O slabem semenu nam priča tedaj že ka-človeku pod zastavo SDS bodočnost zasigurana. jjtev detelje in njena prva rast. 1 REČICA PRI LAŠKEM. Neki člankar v «Slo-j Detelja nam odpove pa tudi iz drugih vzro-venskem gospodarju* št. 18 javka, ker je baje kov. Mogoče je, da je mlada detelja prvo leto g. Matevž Juteršek. ugledni posestnik v Rečici prav dobro izkaliia, da je pa trpela pozneje pod in bivši občinski odbornik, svoječasno prišel na neugodnim vplivom plevela in močno obrašče-občinski urad Sv. Krištof z neko deputacijo in v. nega žita, ki sta deteljo pod seboj zatirala in me-! imenu občanov upravičeno zahteval od seda-j st0ma tudi zatrla. Gost plevel med žitom je zme» njega gerenta g. dr. Lovšina, naj se občinske vo- raj nevaren nežni detelji, zlasti v njeni prvi mla-litve čiinpreje razpišejo. Piscu tega članka, ki ne dosti. Gosto žito pa že samo na sebi vpliva ne-pozna dobro naših občinskih razmer, ta korak ugodno, najsibo da je bilo pregosto sejano ali pa, ni bil po volji, akoravno zahtevata približno dve da se je pozneje pregosto obrastlo. Ce jc pa vmes tretjini davkoplačevalcev volitve, ker vidijo,' dosti plevela, je povsem naravno, da se vsa kako se zapravlja in razmetuje ljudsko premo- j deteljna setev slabo razvija in da gre mnogo de-; ženje za občinsko upravo, odnosno gerentovo teije ^ zju. pQ mestih, kjer nam žito poleže, sc plačo, medtem ko imamo domačinov dovolj, ki bi mlada detelja naravnost zaduši, tak posel prostovoljno in brezplačno vodili. Oči-1 Lallko se pa slednjič mdi to zgodi, da nam na vidno bi pisec dot.čnega članka najraje videl, daj en ali drug način osiabeIo setev tudi zimski mraz bi se sedanja.klerikalna uprava se dalje vzdrzala j lK>koilča> kar opazujemo posebno v letih, ko potrebno gibanje zunaj na planem. V najbolj urejenih razmerah se lahko pripete slučaji rdečice, kakor nas uče izkušnje, še bolj pa seveda v razmerah, ki ne odgovarjajo potrebnemu zdravstvu. Tudi letos so se že primerili slučaji rdečica. Ljudje jih prikrivajo, ker se boje svojih napak It. odgovornosti. Pri manj vrednih prašičih se taki bolezenski in smrtni primeri kar na tihoma pre-bole. Drugače pa je, če zavzema ta kuga večji obseg in če zajame ves svinjak in če gredo ve* like vrednosti v izgubo! Edino sredstvo, ki nas varuje pred težkim! posledicami te nevarne bolezni, je cepljenje prašičev, ki bi se moralo izvajati brez izjeme po vseh naših občinah, kjer je prašičjereja doma. Pri nas se pa le preradi zanašamo na to, da bolezni letos morda nc bo in opuščamo potrebna prijavljanje in cepljenje. To je pa„ zelo nevarna igra, zlasti za malega posestnika, ki mu je pra« šičjareja edini vir denarnih dohodkov. Zato je važno, da se letošnji zamudniki v> zadnjem trenutku pobrigajo za cepljenje svojin prašičev, ker ne vemo, kaj nam prinese vroče poletje. Naj se zganejo vsi vaščanjc, ki so zaostali s svojimi prijavami za cepljenje in naj store svojo dolžnost ki jo imajo sami napram sebi! Vsak sumljiv primer bolezni naj se pa takoj naznani živinozdravniku, da pomaga, dokler je čas. V oddaljenih krajih je pomoč najbolj težavna in draga, če se gre Io za posamezne in posebna primere. V ostalem moramo vse storiti, da se v zdravstvenem oziru živali dobro počutijo in da ne trp® zaradi naše tnalobrižnošti. Pri nas se radi vne-mamo za živinsko zavarovalnico, nazaduje pa še tega ne storimo, da bi o pravem času varovali svoje prašiče pred nevarno rdečico! na krmilu, in to čisto proti ljudski volji SV. BARBARA V SLOVENSKIH GORICAH. Prireditev srečoiova s tristo srečkami po 2 Din je izvrstno uspela 17. t. m. Darovalcem dobitkov, ki jih je bilo nad 60, se odbor podružnice Ciril-Melodove družbe prisrčno zahvaljuje. Ves nabrani znesek, okrog 900 Din, se pošlje v Ljubljano družbi za revne obmejne šolarje. Vsem idealnim sodelavcem se predsednik toplo zahvaljuje za njih vneto požrtvovalnost. MALA NEDELJA. Krajevna organizacija SDS je v zadnji odborovi seji sklenila, da se mora od sedaj naprej predložiti organizacijskemu odboru vsak dopis v pregled in podpis. Brez omenjenega podpisa se dopisi ne bodo več objavljali. Tako se hočemo izogniti nepotrebnemu in netaktnemu pisarjenju. To v vednost vsem dopisnikom župnije Male Nedelje kakor tudi precetin-skemu dopisniku. MALA NEDELJA. Na tukajšnji šoli je neumorno deloval 36 let blagopokojni šolski vodi- manjka zadostne snežne odeje. Ni tedaj samo seme krivo, ako nam deteljna setev ne uspe, ampak krive so lahko tudi druga okolnosti, ki se prikazujejo po naših njivah in ki nam kvarijo naš pridelek. Važno in potrebno je, da skrbimo za plevela čiste njive in da žita na sejemo pregosto, zlasti ne. če hočemo sejati vmes deteljo, namreč domačo deteljo, ki jo imam tudi tukaj v mislih in ki sc po naših krajih seje med oziinino. ZAVAROVANJE PROTI RDEČICI. Prav sedaj preživljamo najbolj nevaren čas za prašičjo rdečico, kajti poletna vročina je posebno nevarna tej bolezni, ki nam prizadeva vsako leto toliko gospodarske nesreče! Ali smo pa tudi vse to storili proti tej bolezni, kar nam predpisujejo tozadevna navodila? Ni zadosti, da dobro oskrbujemo prašiče, da imamo prašiče na hladnem, da jih po potrebi kopljemo, da skrbimo za snago po svinjakih in za Poročilo o VII. mednarodnim vzorčnem velesejmu v Ljubljani od 2. do 11. jnn^a 1928. Osmič jc letos Ljubljana poklicala jugoslo-vensko industrijo, obrt in trgovino na svoj vele-sejem, kjer so bili v pestri reviji razvrščeni pred domačim hi tujim svetom izdelki iudustrijalne, obrtne in agrarne marljivosti. Mirno lahko trdimo, da je ta velesejem prekosil svoje prednike po bogastvu izloženih predmetov, po svoji resnosti in po svojem kupčijskem uspehu. Prekosil pa jih je tudi po številu obiskovalcev. Videti je, da si je Ljublajnski velesejem utrdi! svoj sloves in da si leto za letom pridobiva novih interesentov, kakor si vse dobre prometne naprave ustvarjajo dobre prometne toke. Danes ni več dvomov o eksistenčni upravičenosti velesejmov, danes se je zavedata že najmanjši trgovec in obrtnik. To zato, ker sta spoznala, da velesejem tudi njima nudi vse, kar bi moglo in moralo zbrusitt presojanje in vrednočenje današnjih tehničnih in gospodarskih produktov. Zato jc Ljubljanskemu velesejmu uspela stavba. Na VIII. Ljubljanskem vzorčnem velesejmu je razstavilo 706 tvrdk, od teh 172 iz inozemstva, in sicer: Amerika 7. Anglija 10, Avstrija 51. Belgija 2, Češkoslovaška 12, Francija 38. Grška 2, IJolandska 1, Litva 1, Nemčija 42, Ogrska 5, Švedska 1. Češkoslovaška in Francija sta razstavili v posebnih paviljonih. Razstavljalci so bili razdeljeni v 20 blagovnih skupinah. Na pismena in ustna vprašanja o uspehu letošnjega velesejma je uprava velesejma prejela od razstavljalcev izjave o uspehu, katere po strokah razvrščamo sledeče: Strojna industrija 44 % zelo zadovoljni, 38% zadovoljni, 18% manj zadovoljni; izdelki iz železa in jekla 30 % zelo zadovoljni, 70 % zadovoljni; ostali kovinski izdelki 20 % zelo zadovoljni, 80 % zadovoljni; poljedelski stroji in orodje 100 % zelo zadovoljni; avtomobili, bicikli, vozovi itd. 37 % zelo zadovoljni, 38 % zadovoljni, 25 % manj zadovoljni; elektrotehnika in razsvetljava 45 % zelo zadovoljni, 55 % zadovoljni; kosmetika, farmacev-tični in kirurgični izdelki 78% ze In zadm/nii«* 22 % zadovoljni; papirna industrija, kartonaža in pisarniške potrebščine 23% zelo zadovoljni, 64% zadovoljni, 13 % manj zadovoljni; pohištvo, stanovanjska oprema 67 % zelo zadovoljni, 33 % zadovoljni, ostala lesna industrija 32 % zelo zadovoljni, 59 % zadovoljni, 9 % manj zadovoljni; usnje, konfekcija usnja 15 % zelo zadovoljni, 44 % zadovoljni, 41 % manj zadovoljni; tekstilna industrija, konfekcija, kožuhovina, perilo, cerkveni paramenti, vrvarski izdelki 30 % zelo zadovoljni, 36% zadovoljni, 34% manj zadovoljni; klobuki, slamniki, košarstvo, vezenine, čipke in ščetarstvo 23 % zelo zadovoljni, 51 % zadovoljni, 26% manj zadovoljni; lončena roba, majolikc, fajanse, setklo 31 % zelo zadovoljni, 45 % zadovoljni, 24 % manj zadovoljni; draguljarstvo, fina mehanika, optika, graverji, pasarji, pozlatarji 77 % zelo zadovoljni, 18 % zadovoljni, 5 % manj zadovoljni; godala, radio 68% želo zadovoljni, voljni, 33% zadovoljni, 10% manj zadovoljni; industrija živil 79 % zelo zadovoljni, 21 % zadovoljni; stavbarstvo 89 % zelo zadovoljni, 11 % zadovoljni; godala, radijo 68 % zelo zadovoljni, 24 % zadovoljni, 8 % manj zadovoljni; razno 91 % zelo zadovoljni, 8 % zadovoljni, 1 % manj zadovoljni; skupno 51*9% zelo zadovoljni, 37"4 % zadovoljni, 10*7 % manj zadovoljni. Od 706 razstavljalcev je bilo 542 industrijskih In obrtnih podjetij, 164 pa trgovskih. Razstavljala so napravili pomembnejše zaključke, po-razvrščeni po strokah s sledečimi deželami: ple-tilni stroji, stroji za obdelavo lesa, čevljarski stroji, regulatorji, lokomobile, računski, pisalni in šivalni stroji: Albanija, Hrvatska, Bosna, Slavonija, Srbija, Slovenija. Peči, štedilniki, kotli, tehtnice: Hrvatska, Slavonija, Slovenija, Bačka.1 Plombe, jedilno orodje, cevi in pripadajoče: Hrvatska, Srbija, Slovenija, Bačka. Poljedelski stroji: Hrvatska, Bosna, Slovenija, Srbija, Banat. Avtomobili: Banat, Bačka, Srbija, Slavonija, Hrvatska, Slovenija, Dalmacija. Vozovi: Slovenija, Južna Srbija. Elektromotorji, števci, regulatorji, aparati: Srbija, Hrvatska, Bosna, Slovenija. Kosmetika: vsa Jugoslavija. Papirna industrija, pisarniške potrebščine, kartonaža: Slovenija, Bosna, Srbija, Banat, Hrvatska, Dalmacija. Pohištvo: Slovenija, Slavonija, Srbija, Hrvatska, Dalmacija. Ostala lesna industrija, posebno in-tarzije: Hrvatska, Bosna, Slovenija. Konfekcija usnja: Slovenija. Tekstilna industrija in konfekcija, vrvarski izdelki, perilo, kožuhovina: vsa Jugoslavija. Sčetkarstvo, vezenine, Čipke: vsa Jugoslavija. Zrcala, lončena roba: Slovenija, Slavonija, Banat, Hrvatska. Galanterija, graverstvo, fina mehanika: Slovenija, Hrvatska, Slavonija, Dalmacija. Kemična industrija: Slovenija. Industrija živil: vsa Jugoslavija. Stavbarstvo: vsa Jugoslavija. Radio-aparati, harmonike, klavirji: Slovenija, Srbija. Razno: vsa Jugoslavija. Velesejem je posetilo tudi veliko število inozemskih posetnikov, zlasti iz Avstrije, Češkoslovaške, Italije in Nemčije, pa tudi iz Francije, Anglije, Madžarske, Turške, Male Azije in Severne Afrike v splošnem in Združenih držav ameriških. Posebno številna pa je bila udeležba kupcev iz vseh krajev Balkanskega polotoka. Razstavljalci in obiskovalci so odhajali od velesejma popolnoma zadovoljni. Kritika domačega in inozemskega časopisja, gospodarskih in javnih krogov je bila najboljša. Prihodnji mednarodni vzorčni velesejem se vrši leta 1929. prvi teden meseca junija, od 1. do 10. septembra 1928. pa velika agrarno-kulturna razstava. za dobavo v juliju pa 320 do 322 Din 50 p; cena turščici se je gibala med 320 do 322 Din 50 p za 100 kg, cena moki «0> (dostavljeni v Ljubljano) pa 530 do 535 Din za 100 kg. ŽIVINA. Na živinskih tržiščih zadnji teden ni bilo bistvenih sprememb. Cene tujemu denarju Na zagrebški borzi se je 26. t m. dobilo v v a -lutah: za 1 dolar 56 Din 20 p do 56 Din 40 p; v devizah: za 100 avstrijskih šilingov 798 Din 90 p do 801 Din 90 p; za 100 italijanskih lir 297 Din 75 p do 299 Din 75 par; za 100 nemških mark 1357 Din do 1360 Din; za 100 madžarskih pengov 989 Din -85 p do 992 Din 85 p; za 100 Češkoslovaških kron 168 Din 5 p do 168 Din 85 p. Sejmi 5. julija: Mengeš, Dolenja vas; 7. julija: Loški potok, Kapla; 8. julija: Pišece, Gradac, Sv. Jurij ob Pesnici; 10. julija: Dobova, Puconci. Kratke vest! = Gospodinjska šola t samostana sester De Notre Dame v šmihelu pri Novem mestu razpisuje zimski gospodinjski tečaj za kmetska dekleta, ki se prične letos 3. septembra in traja šest mesecev. Sprejemni pogoji so: starost najmanj 16 let, telesno in duševno zdravje, moralna neoporečnost in z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Prošnje, ki so kolka proste, se vlože pri vodstvu gospodinjske šole v Šmihelu, p. Novo mesto, do 10. avgusta t. 1. Prav tam se dobijo tudi potrebna pojasnila glede preskrbnine itd. Prošnji je treba priložiti krstni list in zadnje šolsko spričevalo. Tedenski tržni pregled ŽITO. Na ameriških žitnih tržiščih, ki so za razvoj cen več ali manj odločilna, so cene v zadnjem času dalje popuščale. Tudi pri nas je cena novi pšenici za dobavo v juliju in avgustu precej popustila, dočim je cena pšenici za takojšnjo dobavo zaradi pomanjkanja blaga ostala zaenkrat prilično nespremenjena. Na ljubljanski borzi je 26. t. m. znašala cena baški pšenici za takojšnjo dobavo (postavljeni na postajo v Sloveniji) 395 do 397 Din 50 p za 100 kg, cena novi baški pšenici * Kraljica Marija se je peljala včeraj ob 820 zjutraj s princema skozi Kranj na Bled. Dvorni vlak se je ustavil na kranjskem kolodvoru, kjer so se nahajali sreski poglavar g. Josip Znidarčič, orožniški major g. T. Jankovi? in ka petan g. M. Kovinčič. Skozi odprta okna je bilo videti kraljico Marijo in princa Tomislava. Izstopil je le major Pogačnik. * Kongres slovanskega gasilstva t Pragi se bo. vršil v dneh 5., 6., 7. in 8. julija. Priprave so 6e ( pred kratkem pričele na praškem stadionu z generalno skušnjo za kongresno sceno. * Uradi za agrarne operacije v Ljubljani (to je komisija za agrarne operacije, komisar za agrarne operacije v ljubljanski oblasti in komisar za agrarne operacije v mariborski oblasti) so se preselili iz palače Velikega župana na Blei-vveisovi cesti v Auerspergovo palačo, Gosposka ulica št. 15, II. nadstropje, kjer uradujejo od ponedeljka 25. junija dalje. * Poziv k plačilu uslužbenskega davka. Vsi oni službodajalci, ki po določbah pravilnika k členu 99., točki 6. (k zakonu o neposrednjih davkih), cUradni list> št. 31 z dne 31. marca 1928., odvajajo uslužbenski davek četrtletno, se opozarjajo, da morajo poslati davek za tekoče četrtletje s predpisanim seznamkom najkesneje do 15. julija t. 1. V njih lastnem interesu je, da se tega roka točno drže ter se s tem izognejo plačevanju zamudnih obresti in morebitne kazni zaradi ne-rednosti po členih 138. in 139. novega zakona o neposrednjih davkih. Davčni uradi imajo nalog, da s pomočjo finančne kontrole ugotove, če so službodajalci zadostili svoji dolžnosti. Kjer se bodo ugotovile nerednosti, se bodo morale uporabiti kazenske določbe. * Smrt zaslužnega rodoljuba. V nedeljo zvečer je umrl na svojem posestvu v Št. Ilju g. Franc F r e i h e i m, zaslužen rodoljub, ki je dolga leta požrtvovalno vztrajal v srditem boju našega narodnega življa v od nemštva nahujskanem ogroženem kraju. Ustanovil je več društev. Od 1.1906. do 1919. je bil odbornik, leta 1922. pa gerent šentiljske občine. Nad 20 let je načeloval posojilnici. Zaradi velikih zaslug ga je šentiljska občina imenovala za svojega častnega občana. Bodi mu lahka slovenska zemlja, ki jo je tako iskreno ljubil ter se zanjo toliko trudili * Šolski prostori obeh šol ▼ Hrastniku so neprimerni za poučevanje mladine kakor tudi škodljivi za učiteljstvo in mladino. Sicer se je krajevni šolski odbor pobrigal, da bi se pričelo letos z zgradbo nove šole, a je bila preprečena. Šolski nadzornik, ki je te dni pregledoval tamošnjo šolo, je priporočal krajevnemu šolskemu odborom tudi, naj se zavzame za zgradbo vodovoda v Hrastniku. Glede vode je stanje v Hrastniku skrajno nehigijenično. * Vidovdanska konjska dirka ▼ Šent Jerneju na Dolenjskem. Na Petrov dan 29. junija t. 1. ob treh popoldne se bo vršila v najlepšem kraju naše Dolenjske, v prijaznem Šent Jerneju, konjska dirka. Šentjernejske konjske dirke se vrše že nad 60 let. Kakor vsako leto. bo tudi letos dirka zelo zanimiva, ker se tu zbere občinstvo iz vse Slovenije in dirkajo znani konji iz šentjernejske okolice. Na razpolago so moderni «sulky-gigi>, ki jih je nabavilo dirkalno in jahalno društvo z velikimi žrtvami Po dirki prosta zabava na dirkališču. Svira novomeška društvena godba. Preko Novega mesta in Brežic ugodna zveza z državnim poštnim avtomobilom, ki odhaja s kolodvora Novo mesto od vlakov iz Ljubljane in Karlovca opoldne, iz Brežic pa od vlakov iz Ljubljane in Zagreba že zjutraj. Ugodna prilika za nakup prekrasnih Sentjernejskih konj. * Konjake dirke Kola iabačev preložene. Kolo jahačev in vozačev v Ljubljani je nameravalo prirediti 27. in 28. t. m. velike konjske dirke. Ker so pa ob tem času naSi najboljši dirkalni konji na dirkah v inozemstvu in ker termin pa tudi čas sam za dirke ni=ta primerna, je ekse-kutiva Kola sklenila, preložiti dirke na 8. in 9. septembra. * Novo postajališče na prori Zidani most— Zagreb. Z dnem 24. juniji je bilo na progi Zidani most—Zagreb med postajama Dobova in Savski Marof otvorjeno novo postajališče, ki se imenuje , službeno glasilo slovenskih organizacij v Zedinjenih državah, objavlja nekoliko zanimivih podatkov o stanju organizacij koncem leta 1927. ♦Slovenska narodna podporna jednota* ima 39.131 članov in 3,157.205 dolarjev premoženja, je imela 20.020 članov in 1,959.636 dolarjev premoženja, : Znani občinski odbornik v Št. Jerneju na Dolenjskem, Fr. Rolih, ki je pomagal izvoliti klerikalnega župana, je bil te dni pred okrajnim sodiščem v Kostanjevici obsojen na tri dni zapora zaradi tatvine. Po veljavnem občinskem redu ne sme več izvrševati odborniških dolžnosti do pravomočnosti obsodbe, a pozneje mora odborniško mesto odložiti. Božji mlini vendarle počasi meljejo klerikalce. * Iz Brazilije nam poročajo, kako slabo da se godi tamošnjim izseljencem, ki si naravnost s krvavimi žulji služijo svoj kruh. Vročina je strahovita, tako da je marsikdo ne more prenesti. Voda topla, neprijetnega okusa, nezdrava. Legar je naj-navadnejša bolezen med izseljenci. Zaslužek je jkromen. Delavec zasluži komaj toliko, da se preži vi, če pa zboli, je izgubljen, če mu ne pomagajo tovariši. * Strela je udarila t ragrebško tobačno tovarno v četrtek popoldne pred kratko nevihto. Udarila je v strelovod ter raztrgala tudi del strehe. Omamila je tovarniškega uradnika Špo-ljarja, ki je baš takrat telefoniral. Večje nesreče ni bilo. * Strela je udarila v sredo v Cerknici v hišo posestnika Fr. Vičira. šla je skozi dimnik v kuhinjo in v sobo. Gospodar je sedel v kuhinji na štedilniku, poleg njega je stala njegova žena, malo proč pa sinček in neka soseda. Strela je podrla na tla gospodarja in ženo, ki sta se onesvestila in dobila poškodbe, prvi na nogah, druga v križu. Ostalima dvema se ni ničesar zgodilo. * Znani rokoborec, nazvan cJnnak iz Like>, Yi je v Evropi in Ameriki uspešno meril svojo nudi m o priliko asa. napočbo srečk' državne razredne loterije XVI. kola, ki se prične že 7. julija. Priložili smo današnji „Domovini" naročilne dopisnice, tako, da si do 1. julija lahko vsakdo naroči srečke v našem domačem, najsolidnejšem zavodu. Poudarjamo, da jamči država za to, da bo vsaka druga srečka izžrebana, torej, najboljši izgled na visokv dobitke. Srečke bomo mogli poslati le onim, ki jih bodo takoj naročili, ker bodo srečke do 5. julija, kakor vedno, že razprodane. Zadružna hranilnica glavna razpošiljalnica srečk državne razredne loterije za Slovenijo, r. •v Ljubljani, Sv. Petra cesta, štev. 19. z. z o. z. << moč z borci, se je naveličal svojega borbenega poklica. Kupil si je v Liki hišo in posestvo in se bo posvetil kmetijstvu. , je izjavil svojim prijateljem. Kadar ne bo imel dela na polju, bo pisal svoje spomine. * Medved na Gorenjskem. Po preteku dolgih let 6e je letos pojavil srednjevelik medved v okolici Kranjske gore, kjer je na planini Blekovi raztrgal precej ovac. Prej se je zadrževal precej časa v okolici Sv. Katarine nad Tržičem. Rado- j vedni smo, kam jo bo kosmatinec sedaj ubral. I • Modras je pičil v sredo popoldne pri košnji i v levo nogo posestnikovo ženo Nežo Podržajevo1 iz Gabrijele, občina Račna pri Grosupljem. Do-; mači so ji rano takoj izžgali, nato pa spremili v j ljubljansko deželno bolnico in ji tako rešili živ-' ljenje. „Dečva" Zene in dekleta! Poslužujte se naše narodne poletne noše! Zahtevajte pri vseh trgovcih nageljnovo dečvino blago, kise prodaja v prid Jugoslovanske Matice in De£jemu domu. 155 • Redek gost v Jadranu. V neki kotlini na dalmatinskem otoku Biševu so ribiči ujeli te dni ogromnega tjulenja, ki ga tamkaj imenujejo cmorskega medvedka*. Riba je dolga 2 m 80 cm in težka 305 kg. Izredno redek primer, da te vrste riba pride v Jadransko morje. • Žalostna smrt mlade Ljubljančanke. V najlepšem spominu je še vsej naši javnosti junaštvo gdč. Gusti Starinove, ki je predlanskim v nevarnosti "za lastno življenje rešila v kopališču na Ljubljanici potapljajočega se šoferja Zupančiča. Bivala je sedaj že dalje časa pri svoji stari materi ge. Honigmannovi v Kočevju in ji pomagala pri gospodinjstvu. V četrtek se je hotela odpeljati v I Ljubljano na obisk k staršem. Vstopila je v vlak, ki odpelje ob 2 popoldne iz Kočevja. Ker je bilo do odhoda še nekaj minut časa, je zopet izstopila in se pogovarjala z neko znanko. Ko se je vlak | že pričenjal pomikati naprej, je gdč: Gusti skočila na stopnico, a tako nesrečno, da ji je spodrs-1 nilo in je prišla z nogo pod kolo, ki jo je potegnilo podse in mahoma uničilo njeno cvetoče življenje. Njeno sliko prinašamo v prilogi, v Teden-' skih slikah. • Prva letošnja žrtev Blejskega jezera. V nedeljo opoldne je skočil v Grajskem kopališču v jezero 191etni Jože Hudovernik iz Hudega grabna J pri Lešah, okraj Radovljica, ki je bil zadnji čas za grajskega slugo na Bledu. Opazila sta ga dva kopalca, kako se potaplja. Prestrašena sta takoj pričela klicati na pomoč, toda bilo je prepozno, kajti mladenič je že izginil v valovih. Vse prizadevanje plavalnega mojstra, ki je prihitel z vrvjo na kraj nesreče, je ostalo brezuspešno. Nesrečnega mladeniča so iskali ves dan in šele zvečer se jim je posrečilo, da sn ga potegnili iz vode. Pravijo, da ie lant izvršil samomor. Do- poldne si je skrivoma < izposodil* Pernušov avto«j mobil. Med vožnjo se je zaletel v cestni kamen in avtomobil močno poškodoval. Iz strahu je sko4 čil v jezero. Sum samomora potrjuje tudi dejstvo^ da Hudovernik ni znal plavati. * Svinjska kuga. V vaseh Mlaki, Novem lazu, Kočevski Reki in še po nekaterih manjših se je razpasla svinjska kuga. Kmetje obupavajo, ker se boje silnih izgub. ( * Kranjski tat pod ključem. Zagrebška policija je aretirala nekega človeka, ki se je vozil % motornim bicikljem in razsipaval denar za pijana čevanje in ženske. Osumljenec je izjavil, da mu je ime Anton Tyrš, da je po poklicu trgovski potnik in da je dobil denar od svojega brata Vaclava. Pozneje je svojo izjavo popravil ter izjavil, da se imenuje Anton Rousek in da je prišel do denarja s tihotapstvom blaga iz Češkoslovaške v Nemčijo. Pri njem so našli 71.658 Din, 2450 avstrijskih šilingov, 50 čeških kron in 10 angleških funtov. Policija je osumljenca pridržala v zaporu. Sedaj se je ugotovilo, da je cRousek* dne 6. junija vlomil v podružnico Zadružne banke v Kranju. kjer je odnesel gotovine v znesku 150.000 dinarjev. * Poskusen samomor. V splošno bolnico v Ljubljani so te dni pripeljali železničarja, vozov-nega mojstra Franceta Trtnika. Njegov sosed ga je namreč našel v stanovanju s prerezanim vratom. Poleg njega je ležala okrvavela britev. Kaj je gnalo Trtnika v samomor, ni 6e ugotovljeno. Trtnikova žena je pozneje izpovedala, da je moi zadnje čase večkrat tožil o bolečinah v glavi.! Trtnika bodo oddali, ko bo za silo ozdravel, na opazovalni oddelek. ( * Vino stolnega mariborskega kapitlja so s! privoščili neznani zlikovci, ki so vlomili v njegovo zidanico blizu Zavrča na hribčkih tik hrvatske meje. Vlomilci so jo temeljito izropali. Zidanica je na samem in vodijo do nje od raznih' strani samotna pota. j * Ciganska ljubezen. Cigani so, kakor znano,-precej figarski in napadajo navadno le zahrbtno, ali ljubezen je huda bolezen, ki jih tudi vname kakor pač vsa druga živa bitja. Tako je pobesnel v taki bolezni tudi cigan Andrej Gartner in napadel 311etno ciganko Angelo Reinhartovo. Ker je odklanjala njegove ljubezenske ponudbe, jei Gartner nenadoma pograbil nož ter sunil z njim! oboževanko v hrbet tik pod pleči. Zadal ji je skoraj smrtnonevarno rano. Ciganko so takoj prepeljali v ljubljansko bolnico. Njenega obože-; vatelja so prijeli orožniki ter ga odvedli v sodne zapore v Radovljico. t * Hudobna ženska. Od jesenske porote je bil obsojen delavec Peter Šparovec, ker je svoje-časno vlomil v delavnico pleskarskega mojstra Frana Rebernika v Kotnikovi ulici ter mu od* našal barve, lake in razne druge pleskarske po-j trebščine. Tekom časa ga je oškodoval za znatne vsote, končno pa se je ptiček vendarle ujel. Prijeli so ga pri kraji ter mu dokazali vse tatvine, ki jih je imel na vesti. Dočim je Šparovec seveda moral vdati v svojo p«- 'o, se s tem ni zadovoljila njegova žena Štefka, ki je pričela ovati napram Reberniku, smatrajoč ga za povzročitelja aretacije njenega moža, hude naklepe. Stanujoča na Vrhniki, se je v zadnjem času večkrat pripeljala v Ljubljano ter se izražala napram Rebernikovim prijateljem, da bo Policijski pisar Vukovič je pričel čitati smrtno obsodbo. Tik pred usmrtitvijo je pristopil k obsojencem svečenik Gjorgjevlč s križem v roki in jim začel prigovarjati, da se mora vsakdo pokoriti za svoje grehe, zato naj molijo v poslednjem trenutku k Bogu. n imetjem pripomogel k tej skupni nevarnega kolesarskega tatu, vlomilca in žeparja *Kradbj- "aŠ, avto z napisom «Vodn,- 291etnega Cirila Bregarja, doma iz Roba pri Ko- kova dr,uz1ba» drdral do zadnje gorske vas m čevju. nevarnega vagabunda. Pri hišni preiskavi' ™*važal knjige. nabiral naročnike m ob letu so našli vrečo z osmimi plašči za kolesa znamke 20^ l'npf1lal kn»f Prav v v/ako hls'\A to cMichelin*, dalje devet novih zračnic znamke godba bodočnosti, danes smo še navezam na po-«Record>, v« ducatov lepila , dalje ko- verjenrfce m t, po možnosti vrsuo svojo dolžnost, lesnih ročajev, v neki omari 1400 parov trakov'Jcm :da !e nj,htdeio včasih težko in nehvaležno. za čevlje ter sveženj vitrihov. Pri Bregarju sa-.V.?asi pisar"/ vam lahko P°kaf' p,sma',kl mem so našli vojaško lislino, glasečo se na iine^3'0 « fdl«stl '" Predrznost, neke vrste slo-Franceta Petrov čiča iz Borovnice, za katerega se!ve"^ duhovščine, katere bi se moral sramovati je Bregar predstavljal tudi orožnikom, pozneje J"sak P^ten Slovenec 1 oje poglavje zase m ga pa le priznal, kdo prav za prav tiči v njegovi ! J™0 svcj cas objavili. Takrat boste videl, do-koži. Breirarja so spravili čez noč v kranjske za-1 ku'"ente abdentstva ,n fanatema. k, ga Ganeš pore, naslednjega dne pa ga je orožnik eskortiral.redko "ajdet« pn kakcm k«"«™'" frod«. v Ljubljano. V vlaku je Bregar sedel popolnoma! da je v tej splošni krizi nasa naj- mirno in ni kazal nikake razburjenosti. Napravil VIS» dolžnost preskrbeti našemu narodu dobrih je vtis potuhnjenca in se izkazal kmalu za iz-,p?^n,h in javnih knjig. Nikjer se nismo do- ' ... j, v___ ,.. „ . ___„,„„ !„„„.,„ c, tikali verskih vprašanj, nismo agitirah proti m- redno odločnega, hitrega m spretnega lopova, s . K ,, ., , . , , . kakršnim orožniki niso računali. Ko je vozil vlak ko™r -.dat.1 s™ h?tdl svojinr ljudem le to kar z medvodske postaje, je Bregar kakor bi trenil I Potrebuj« in število prvega leta ,e pričalo o cw.,i L^i-« in o«™,t nrn4i I upravičenosti našega idealno zasnovanega pod- skočil pokonci, odrinil orožnika in se zagnal proti oknu, katero je spretno odprl, ter se pognal z jetja. Kdor vendar, A pustimo to. Odgovor na tako pojmovanje vlaka. Bregar bo zdaj bržčas se nekaj časa na-' . , ,. , .. . ,. i „ • • človeške m narodne svobode bi morah dati nasi ilalieval s svojim tatinskim poslom m jo popihal . ., _,.»„. . . , . . ' * ... 2 „„„..; člani. O drugem bo govorna zgodovina, rnohor- kam na štajersko, kjer so mu kraji ze znani, j Bregar je imel zveze z nekim znanim priseljencem, I stanu joči m v Kranju; o niem je dokazano,. sa™ eJ? koledarček za 1 gld. in „ . . v. . . * ,5 o voljni. To je dokaz, kaj pomeni pri «n nftiVn i. raznimi niinostftnimi nosil. Pole? : __ jeva družba je dajala iz početka svojim članom so bili zado- da se peča z raznimi nepoštenimi posli. Poleg; "as ccr'(ven" tatinskih poslov so je Bregar bavil pridno tudi s f>zadje. M, smo samo narodna kulturna organ,- , . t,.___- .___„,. j„ zacija ,n se ne moremo naslanjati nit, na šole: tihotapstvom ter so kranjski o ozn,ki dognali, da J na§e ima zveze z neznano tihotapsko družbo, ki pri- ... . . . , » . T. ... _ , •___„..„,: pesnika iti se moremo opirati le na prosvetne de- nasa iz Italije razne predmete, v prvi vrsti gumi- p , j -7 a Z • . u«. m. .i . . . lavce med našim narodom. Zavedamo se, da smo jaste izdelke. Tihotapska družba ima baje pn-i . , ... , .... * , onnn« »..i ~ 1 storili s svojo družbo velik korak naprej m da je prad,enega za okrog 30^000 D,n takega Wag»jvsak Slovenec lahko ponosen, da je član te nekje v okolici Rakeka. Ker je dokazano, da 3e | Jružbe imel nbegli Bregar zveze še z raznimi drugimi: .'. . ... . , , s & ' Kritika je v naših vrstah mnogo strožja nego sumljivimi tipi v Kranj« in okolici, je pričako- . JV,'U".JC..v T"'. V?T T,™,-, i ^ ... . . .. . „..„■; : drugod. Mis un. da je težko med 18.000 ljudmi vati v prihodnjih dneh novih odkritij m aretacij. .. . . . .. ... . ,. . r ' . 'najti človeka, ki bi bil z vsem zadovoljen. A Trdovratno aaprtje, hemoroide, črevesne SJ>,ogno zadovoljstvo s knjigami se opaža povsod katar,«, napetost, l>olečine v bokih odstraniš ,etos pa sodimo> da bomo zadovoljjii tudi naj- prirodno grenčico >Franz Josel«, ako jo spije* ; „ezadovoUnejše. Ljudje niti ne vedo. koliko dela zjutraj in zvečer mak) kupico. Znanstveniki zdra-, ležj v tem> kar onj prejn^ na niizo za borili vilne vede tniijo, da je grenčica »Franz Josef^ 20 I)h, uporabljiva celo pri ranjenem črevesu brez vsa- " aPratiki» smo dali letos novo lice in jo kih bolečin. Dobi 3© v vseh lekarnah, drogenjah umetni§ko pri|agodili našim starim pratikam. tako in špecerijskih trgovinah. da bo za yse nekaj jzrednega. Naš narodni rnoj- Lipovo cvetje, v seuri sušeno, kupim. Pis- ster Gaspari se je potrudil, da je uresničil svoj * Strašen čin nesrečnega očeta. Šele v zadnji Itevilki našega lista smo poročali o nesrečni Volni materi, ki je pomorila svoje otroke, in danes imamo zopet podoben čin nesrečnega očeta. iAnte Bezjak, delavec v «Jugofarn,aciji» v Za- Samogovor o Vodnikovi družbi mene ponudbe z navedbo cene na: lekarno sen j>rave narodne pratike. Mislim, da bo to za Bahovec, Ljubljana. 157; vse ^lane prijetno presenečenje. Na čelu član- kov bo ilustrirana zuodba o «gospodu Balantu», kako se je poslavljal od bohinjskih gora in odhajal v Ljubljano delovat za svoj narod. Tako vsako leto slavimo ime, ki je nam vsem drago, in biti «Vodnikar» se mi zdi dolžnost slovenskega človeka kakor smo svoj čas v imenu Cirila in Metoda reševali šolstvo. Ako kdo nastopa proti temu, s tem še ni rečeno, da je dober Slo-Ali bo 20.000 članov in koliko jih bo čez — to' venec. Da bo pratika tudi sicer nabito polna vse-prav za prav ni moja zadeva, ampak stvar uprav ga dobrega, poučnega in zanimivega, mi po ve, poverjenikov in članov. Predvsem članov, j prvih dveh letih ni treba poudarjati. Lansko leto jih je bilo 18.000, ko pa so knjige i Kot ljudska knjiga bo odnesla prvenstvo po-izšle, se je naenkrat izkazalo, da bi jih lahko bilo! vest «N a mrtvi straži«, zajeta iz naše ju-čez 20.000. Od vseh strani so prihajala vpra-jnaške dobe. ko se je narod boril proti turškim šanja: Zakaj nisem član? Zakaj ni knjig? To so navalom. Od »Jurija Kozjaka« smo imeli že več bili zamudniki in taki, ki vse leto odlašajo, na-'povesti iz teh časov, a tako žive, zanimive, res-grebu, je živel že več tednov v veliki duševni j zadnje pa jim je žal, da se niso vpisali. Kolikor nične in obenem pretresljive slike te dobe še ni-Volesti, ker mu je pred petimi tedni umrla žena, i jc bilo inotroče. smo S« turli tem nostreall Po-imamo. Sesra daleč v voino eranico. ki ie danes UR DELA MANJ če se ravnate po novi metodi, katero Vam priporoča Schlcht ŽENSKA HVALA raztopljena v vodi odpravlja nesnago preko noči, drugo jutro pa se vzame za izkuhavanje perila SCHICHTOVO TERPENTIN MILO del naše skupne države, a je bila takrat «turška drajna», naš turjaški lev Herbart stoji sredi naroda in svojih junakov in se bije vse od Scnja do Bihača — vidimo semenj sužnjev v Banji Luki, boje ob Kolpi itd. — skratka, to je povest, ki se bo čitala še dolgo po naših hišah. Prav za prav ni prijetno preveč govoriti v naprej o programu, a zdi se, da ljudje še vedno podcenjujejo ogromno delo odbora, ki skuša nuditi kar najboljše in najprimernejše. Povest »01 g a* je tako živo zajeta izza prevratnih dni. da se bomo nehote spomnili na one povojne tipe, ki danes izumirajo, a smo jih pred nekaj leti srečavali na vsak korak. Njen pisatelj je bil vedno mojster v podajanju našega malomeščanskega življenja, kjer se bore hrepeneče duše za višje življenje. «V borbi za Jugoslavijo® bo podana zgodovina naše svobode. Slovenci nikoli nismo mislili zgodovinsko, živeli smo iz dneva v dan, dočim je gledal Čeh vse v svitu Bele Gore in Srb vse v zarji Kosova. Mi smo iskali rešitve tam, kjer je bila naša poguba — v Avstriji. Zato-smo zamudili mnogo važnih trenutkov in postali žrtev — Nemcev. Ob desetletnici svobode nam bo ta knjiga pokazala težko pot, po kateri smo hodili, razgalila bo naše zmote in napake, in nam razkrila prehod v deželo svobode. To bo zgodovina našega osvobojenja, ki jo mora poznati vsak Slovenec, da prav presodi našo preteklost in sedanjost. Knjiga bo bogato ilustrirana s slikami naših vodilnih mož in velikih vojnih dogodkov. Vse to za 20 Din. •Ustanovite nam podobno družbo*, so rekli prvo leto Srbi in Hrvati, ko so videli naš uspeh. Vemo, da je ta uspeh odvisen od naših članov. 20.000! Lepo število! In vendar! Ali ne bi bilo šc lepše, če nas bo še več! Pa ne šele v jeseni, ko bo prepozno, zdaj je čas. Napačno je, čakati na druge; v tem ozira ima vsak sam neko svojo dolžnost. Tudi poverjeniki ne morejo doseči vsega, če jih člani ne podpirajo. Mislimo, da ie tako delo za slovensko knjigo za vsakogar častno in pošteno. Gre za veliko narodno organizacijo, ki je šele v začetku in vsi, ki bodo pri nji sodelovali, si bodo mogli šteti v zaslugo, da so doprinesli mal kamenček za veliko zgradbo. Mislim, da bo v ponos in korist našega naroda in njegove kulture, če se bo nekoč dvigala v Ljubljani velika zgradba z napisom: »Vodnikova družba* in če bo iz tega našega narodnega svetišča šlo vsako leto na sto tisoče novih knjig med naš narod. To bo pravi narod svojega pesnika, Čigar spomin ustvarja še večja dela kakor nam jih je dajalo njegovo življenje. Listnica uredništva Laporje: Vsebina dopisa ni primarna in končno popolnoma osebna zadeva piscev. Maribor: Ako smatrate, da je vaš podlistek vsebinsko in tudi jezikovno primeren, tako da ne j bo potreben prevelikega popravila, ki vsebini I gotovo zelo škoduje, ga lahko pošljete v vpogled. | Vransko: Ker smo mnenja, da bi vaša smeš-nica vzbudila premalo smeha, tudi če bi bila naslikana, je nismo priobčili. Zagorje ob Savi: Morda nam sporočite drugič kaj bolj zanimivega, zadnji dopis bi bralce ne zanimal posebno. ŽENSKI VESTNIK Gojitev nageljnov Nageljni ljubijo bolj ilovnato zemljo, v rahlih peščenih tleh pa radi venejo. Pri gojitvi nageljnov v loncih je najboljša predelana kompostnica (ruševina). i Razmnožujemo nageljne na ta način, da pri-pognemo stranske poganjke in jih zasujemo. Pri tem treba porezati spodnje liste, poganjke pa položiti po dolgem in pokriti s kuj>čkom rahle prstH Tako zasuti poganjki se ukoreninijo v 4 do 6 tednih. Potem pa vsak tak poganjek odrežemo od glavnega stebla ter ga presadimo v lonec. Razmnožiti sc pa dajo nageljni tudi s pod-taknjenci. Še nekaj o rabarbari O rabarbari smo že pisali, kako dobro jo jc imeti na vrtu, ker je za kuhinjo mnogostransko uporabljiva in ker daje okusno in zdravo jed. Seveda pa je treba tudi z rabarbaro pravilno ravnati, če hočeš, da ti bo uspeevala in čim več dajala. Pred vsem potrebuje ta rastlina veliko hrane, zato ji moramo zadostno postreči z gnojili. Kadarkoli smo rabarbari porezali liste, smo ji odvzeli veliko življenske moči. Z rabarbaro | je isto kakor z belušem (špargeljnom). Ako jo prevečkrat režemo, gre to v škodo njene rasti za prihodnje leto. J Rabarbaro režemo navadno že od zgodnje spomladi pa do srede julija. Če pa prenehamo že prej z rezanjem, bomo imeli lepšo in obil-j nejšo žetev prihodnje leto. Zato moramo skrbeti. : da bomo imeli rabarbare toliko na vrtu, da za I enkratno uporabo porežemo liste samo eni tre-1 tjini rastlin, čez 2—3 dni drugi tretjini, čez 4—5 dni tretji tretjini. Po nadaljnjih 5 dneh, t. j. prav za prav 10 do 12 dneh lahko zopet pričnemo od začetka, pri prvi tretjini, ker se je medtem rastlina že zopet zadostno razvila. Najbolje je, da prenehamo z rezanjem že koncem junija. Saj pozneje rabarbara tudi nima več tako dobrega okusa. Tudi nam vrt v tem času že daje polno druge zelenjave. Da rastlina preveč ne oslabi, ji moramo, ko nastavi cvet, istega odrezati. Ko jc cvet kakih 10 cm visok, ga odrežimo. Rabarbaro moramo močno gnojiti, hvaležna je za vsak gnoj ln nam poplača trud z bogata žetvijo. Za kuhinjo JagnJetlna z grahom. Tri četrt kile jagnjetine zreži na koščke kakor za golaš. (Loj oberi stran in ga porabi za psa ali za prašiča, ker ni okusen in Ima neprijeten duh). Meso popari v skledi. Ko, se malo ohladi, odcedi vodo proč (in jo tudi lahko porabiš za žival). V kozo deni dobro žlico masti, na vročo mast malo zrezane čebule. Ko čebula porumeni, stresi v kozo poparjeno meso, osoli in pusti, da se malo popeče. Nato dodaj tri četrt litra zluščenega graha in duši eno uro in pol. V skodelici zmešaj žlico moke in tri žlice smetane in mešaje prilivaj, nato zalij šc -z mala vode, da dobiš primerno gosto omako. Dodaj šc malo sesekljanega peteršilja m pusti, da vre še deset minut, nato daj jed takoj na mizo. Koštrun s stročflm fižolom. Popari z vrelim kropom tri Četrt kile koštrunovega mesa, deni ga v lonec, nalij vode in kuhaj eno tiro. V kozo deni žlico masti, eno zrezano čebulo, par košč-, kov korenja, malo vejico šetraja in potem meso,! ki si ga Še celo uro prej kuhala. Pokrij kozo, in' ko je meso na obeh straneh dobro edniddkgol ž; j prideni eno žlico inoke in duši še deset minut. | Nato zalij z juho. ki si poprej v njej kuhala meso, I Ko je ta obara še kakih eteset minut vrela, >oj prcccdi in stresi vanjo en krožnik kuhanega in odcejenega fižola. Ko je fižol tako prevrel, ga j stresi z obaro vred v skledo, po vrhu pa naloži na kose zrezano meso. Kot prikuho daj zraven še zmečkanega krompirja na mizo. Črešujuve rezine iz shajatiesa testa. V skledi zipešaj četrt litra gorskega mleka in šest dek surovega masla, šest 4ek sladkorja, en rumenjak in eno doko kvasa (germa), ki si ga namočila v štirih žlicah toplega mleka z eno žličico sladkorja. Daj nekoliko sofi. prideni nekoliko i drobno zrezane limonine luniue in ničle no) VD« moke. To vse s kuhalnico dobro stepaj četrt ure in postavi za četrt ure na toplo, da nekoliko ,vzide, nato stresi testo na dobro pomazan pleh (ki ima ob kraju rob) in ga razravnaj. Povrhu »bloži testo s črešnjami, ki si jim odbrala peclje In pečke, drugo poleg druge. Nato pusti še pol ure shajati, nakar peci v srednje vroči pečici pol ure. Pečeno zreži na poljubne kose in potresi s sladkorjem. IZ POPOTNIKOVE TORBE Malonedeljsko pismo V juniju 1928. ' Po daljšem molku si dovolimo poslati tudi Malonedeljčani nekaj novic v priljubljeno »Domovino*. Krasni maj — čas Izletov — je za nami. Narodno kulturno društvo je letos priredilo izlete v Ivanjkovce, kjer so uprizorili «Martina Krpana», V Sv. Jurju ob Ščavnici pa žaloigro «Orkan». Spremljali so jih pevci in domača godba. Pokazali so malonedeljske «kiinsti». Št. Jurjovčani so bili nejevoljni, ker so igrali baje pod napačno streho. Pa žal to ni krivda Malonedeljčanov, da drugod pri Sv. Jurju ni primernega prostora za večje prireditve. Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima — to velja tudi za Sv. Jurij. Izgleda, da se res ne more najti podlaga za nujno potrebno skupno delo šentjurjevških naprednjakov. V maju je slavila tukajšnja agilna Kmetijska podiužnica 20Ietnico. »Slovenski gospodar« je v svoji slepi strankarski strasti odklonil priobči-tev poročila proslave Kmetijske podružnice, ki je popolnoma nadstrankarska gospodarska organizacija. Ustrašili so se pred dozdevnim SDS »barvami«. Iz tega se vidi, da je gotovim gospodom pri »Slovenskem gospodarju* samo za politiko in hujskaiijo, a gospodarski povzdig ljudstva jim je deveta briga. Imenovana Kmetijska podružnica pod načelstvom Lovra Špindlerja Jb organizirala poučen izlet v Prekmurje (Slovensko krajino) na semenogojsko postajo v Beltince in Mursko Soboto. Izlet je izvrstno uspel ter bodi vsem merodajnim činiteljem za prisrčen spre^ jem izrečena iskrena zahvala. Neprijetno nas je iznenadila vest o pobegu klerikalnega oblastnega poslanca in župana Gornje Radgone dr. Neu-dauerja. Ne vemo, kaj bo zdaj s Kiirsensko cesto, katere popravilo je Neudauer tukaj na shodu obljubil In ki mu je prinesla toliko kroglic. Sedaj pa sta Neudauer in cesta «fuč». Ali se bodo sedaj našim dobrim volilcem odprle oči? V bodoče se obeta več prireditev, in sicer v nedeljo 22. julija vprizore lepo novo igro. Dne 5. avgusta se bo vršilo slavnostno odkritje Cva-htejeve spominske plošče združeno z otroško prireditvijo v Društvenerrf domu. Vsakoletna velika tombola Društvenega doma se bo vršila na angelsko nedeljo 2. septembra. Med krasnimi dobitki, ki jih bo nad 300, so glavni dobitki: velika svinja, moško kolo, ženska in moška obleka, posteljna odeja, peč, čevlji itd. Še nekaj in s tem se moramo pohvaliti. Mala Nedelja prednjači v nošnji «Dečve», ki prav lepo pristoja malim in velikim, starim in mladim, debelim in suhim ter se bo sčasoma udomačila v vsaki hiši, kar ta lepa narodna noša tudi zasluži. Sedaj končamo. — Ko naberemo spet kaj novic, se spet oglasimo, tako da bo v »Domovini* vedno kaj novega iz domačega kraja. Zato »Domovino* v vsako malonedeljsko hišo! LJUDSKO VSEUČILIŠČE prav velika. Kmeta je zlasti strahovala roparsko-tatinska družba Rokovnjačev. Bila je to družba pobeglih kaznjencev vojaških begunov, avstrijskih in francoskih, delomrznežev in tako dalje. Ti ljudje so so skrivali zlasti po manj dostopnih krajih, odkoder so strahovali ljudi, da so jim morali plačevati davek. Kmetje so so jih tako bali, da so bili celo nasprotni, če so jih zasledovale oblasti. To rokovnjaško družbo so Francozi dodobra zatrlL Vsa uprava j« bila pod Francozi izvrstna. Njihove sodnije so delovale točno in nepristransko. Hudodelce so kaznovali brez usmiljenja, tako da je bila dežela kmalu očiščena razbojnikov in potepuhov. V splošnem pa so bili tisti časi za slovenskega kmeta hudi. Ko se je Avstrija 1. 1809. napravljala na boj proti Francozom, je moralo v vojsko tudi mnogo naših mladeniče v. Mnogo jih je žalostno končalo na bojiščih, mnogo se jih je potikalo po tujini in marsikdo ni našel več poti iz daljnjih dežel, kamor so ga bile zanesle neprestane vojske. Poleg so morali kmetje plačevati velike davke Avstriji, nato Francozom, pa zopet Avstriji. Reči moramo, da bi bila Napoleonova Ilirija prinesla slovenskemu kmetu mnogo dobrega, ali vojna sreča je hotela drugače. Obrat Napoleonove sreče na Ruskem in na Nemškem je bil vzrok konca francoske vlade tudi v Iliriji. Slovenci so prišli zopet pod Avstrijo. Kranjska, Koroška in Primorska so ostale združene kot Ilirsko kraljev-stvo še do leta 1849. Ali so to členki? Slava? ki Tam peviroča bolečine — ali trpite moke na vtem telesa? C« Vat draii t grlu, če čutite mr-iloto * nogah, tedaj je dan* tndi Vam prilik«, da se prepričate, v kako kratkem iasu lahko odstranite te Vale make a starim, obljubljenim narodnim sredstvom in kosmetikom, ie od naših dedov rabljenim lepo diiežim »Feller-jevim Elsailuidom*. Čutite te li čeSče duševno in telesno trudni, p rahla jeni, hripavi, nabodni, pojavljajo se Vam H čeMe revmatične bolezni in ie čutite slabi, tedaj boste tudi Ti potom drgnenja, mazanja in pranja i Elsafluidom odpravili to ale. Kekoliko kaplji« tudi aa notranjo uporabo! To preprečuje ieloačn* neraspoloienja in prija izredno. ff lekarnah ta tozadevnih trgovinah zahtevajte povsod pravi Fellerjev »Elsafluid* v poizkusnih stekleni&icah po • Din, jr dvojnih po 0 Din aH specijalnih po 28 Din. Ako naroBite idirektno po poŠti, tedaj Vas stane 9 poizkusnih steklenice »li S dvojnih ali > specijalni 62 Din z omotom in poštnino .vred, nasprotno pa 27 poizkusnih ali 18 dvojnih ali S specijalnih samo 139 Dta. — Naslov označite jasno: Lekarnarju | Eugen V. Feller, Stublca Donja I Elaatrg 360, Hrvatska Iz zgodovine slovenskega kmetskega stanu Slovenski kmet v dobi Napoleonove Ilirije. Napoleonovega imena se slovensko ljudstvo še danes spominja. Dasi je bilo francoskega gospodarstva pri nas kmalu konec in jo Napoleonova Ilirija, h kateri so spadale tudi slovenske dežele, obstojala le dobra štiri leta, je bila ta doba za Slovence jako važna. L. 1809. je začel avstrijski cesar Franc I. vojno z Napoleonom. Avstrija jo sicer od te vojne mnogo upala, a se je zanjo končala neugodno. Odstopiti je morala z mirom v Šenbrunu (14. oktobra 1809.) Francozom vso Dalmacijo, Hrvatsko za^ padno od Save do izliva reke Une pri Jesenovcu, vso Kranjsko, Goriško, Trst in Istro in zapadno Koroško z beljaškim okrožjem. Vse te dežele so tvorile Ilirske province ali Ilirijo, ki je bila združena z francoskim cesarstvom. Napoleon je rabil Ilirijo za boj proti Angležem, ki jih je skušal ukloniti z gospodarskim orožjem, to je, zapreti evropsko celino angleškim ladjam. Zato naj bi mu služila dolga obala novo ustanovljene Ilirije. Francoska vlada je prinesla Slovencem mnogo novega. Ljudje so se spočetka zelo bali Francozov, a so kmalu uvideli, da niso tako strašni. Kmeta so oprostili marsikakega bremena. Odpravili so vse robote in desetine ter osvobodili ponekod kmeta vseh podložnosti do grofov. Ker pa so Francozi vpeljali tudi mnogo novih davkov, so bili pri ljudstvu nepriljubljeni. V splošnem so prinesli Francozi v deželo red. Preurejeno je bilo sodstvo; vsi državljani so postali pred sodnikom enaki. Tudi v upravnem oziru je dobil slovenski kmet v občini možnost sodelovanja. Veliko je storila vlada za šolstvo. Ustanavljale so se nove ljudske šole, v katerih se je poučevalo z deželnem jeziku. Le žal, da je bilo pri nas Slovencih takrat malo mož, ki bi bili razumeli daleko-sežnost teh reform. Pri nas je takrat še vse spalo. Zato moramo tem bolj ceniti delo in prizadevanja našega prvega pesnika Valentina Vodnika, ki se je * vso silo vrgel na delo, da bi vsaj deloma izkoristil pravice, ki jih je dala francoska uprava slovenskim deželam, in to zlasti na polju ljudske izobrazbe. Francozi so tudi veliko storili, da bi povzdignili javno varnost, ki v naših deželah takrat ni bila. Nobile rešen V zadnji številki Kosci so bili razdeljeni ▼ dve skupini: kar je bilo starejših, so kosili z gospodaijem spodaj pod potom, mlajši, navihanci, pa so se razvrstili zgoraj, kjer so se neprestano obirali in pogovarn jali. «Kaj prigrizka bi bilo treba>, je omenil Struga rje v Tone. fSedem bo že ura, pa nas ne po-i kličejo k zajtrku.> ♦Govedniku bo treba eno zagosti*. je Miha predlagal. «Morda bo kaj pomagalo.* «Daj no, Miha, daj!» so ga silili tovariši, vei doč. da si bo zonet kai šaliiveea izmislil. fc'Velja! Le modro se držite!> ' Miha je stopil na skalo ter se je obrnil proti jdovednikovi hiši, ki je stala za streljaj od pla-tajave. je navihanec z močnim klicem prezrl njegovo vprašanje. «Tak pa pojdimo v božjem imenu, ako je res že pripravljeno.* — Govednik je odložil koso, meneč, da ga kliče žena k zajtrku. Za njim so odšli tudi kosci t Mihom v živahnem pomenkovanju. Posedli so okrog mize zunaj hiše, gospodar pa je stopil v vežo kakor vselej, kadar je prišel domov. «No, Urša. aH si skuhala?* je nagovoril ženo. F cNace, ali si ob pamet! Saj sem šele komaj kurila!* cZakaj si najt pa poklicala?* «Kdo vas je poklical?* je planila iz veže pred jemnike. cTako se mi je dozdevalo*, se je opravičil Racarjev Miha, drugi pa so se glasno krohotali. j Govednira se ie osramočena obrisala s predpasnikom, odslej je pa bila njena prva briga, da ie nasitila najemnike o pravem času. K o p r i v a r. ★ Stanovanjska beda. J Stražnik j" naše! pijanca, ki se je nekega večera valjal v obcestnem jarku. «Slabo prenočišče Iste si izbrnli!* ga je dregnil s pendrekom, da bi fga spravil na noge.' f «Eh, sai veste.* je zastokal, - žirane. jari mišice in ude, daie moč in nov pogum za živLenie. Pristni KOLO LEClTIIlN dela često tirat čudeže, vodi i>ravc hrauire snori do najskrajnejših mest za tvorim krvi, poživlja, bodri, ohranj i mladost iu svežost. Prepričajte se sami, da Vam ne ob.lutnjam nič neresničnega, ker bom v prihodu jih dveh tednih poslal vsakomur, ki mi piše. popolnoma zastonj in poštnine prosto ma o škatlico KOLO LECI-TiltNA in knago, spisano od zdravnika a vsestranskimi dolgotrajnimi izkušnjami, ki se je sam boril s to boleznijo. Pišite mi razločno svoj naslov, na kar Vam obljubljeno takoj pošljem. Ernst Pasternack, Berlin, S. 0., Michaelklrchplat2 13, Abt. 321. 153 V Kanado Med 20. junijem in 5. avgustom za poljske delavce, služkinje in dpužlne poljedelcev. Samo t dni na odprtem morju. Najhitrejša in najboljša zveza preko Hamburga, Antwerpna in Cherbourga z glasovitimi parobrodi na dvojne vijake. Odhod vsako nedeljo. — luformaci|e glede voznih cen, vizuma, prtljage in predpisov vseljevauja v Kanado in USA daje: Canadian Pacific, zast. za Slovenijo 30S1F ZIDAR, Ljubljana IV, Hilsanova (Dunajska) c. 31, ^»laja za konzorcij «i>omovine» A d o J t Ribnika r. Urejuje Vladimir Kapus. Za Narodno tiskarno Fran Jaiaršai