f • * t n I « . p I ■ t a n * » 9 . 1 • » I ■ I jklmska amuma ŠTEV. 48 L 3 U B L J A N A, D N E 25. NOVEMBRA 1937 LETO X. Jože Gostinčar: Več zavesti in življenja! Naša tiskana beseda Menda tisk še zlepa ni bil tako pomemben kakor je to ravno v sedanjem ■času. Silno mnogo izhaja časopisov, brošur in knjižnih izdanj tudi pri nas Slovencih. Neizpodbitno je, da ima na človeka tiskana beseda močan vpliv — dostikrat močnejšega, kot izgovorjena. Mi delavci dobro vemo, kakšna mora biti naša delavska tiskana beseda. Biti mora taka, da zajame in nepotvor-jeno daje duška vsem našim stremljenjem. S tem, ko smo to dognali, je za nas tudi že izključeno, da bi se hranili s čtivom, ki je daleč od naših teženj. Delavska zavest, katera raste med nami iz leta v leto, je ustvarila predpogoj in temelj za tak naš tisk, ki more in mora biti izrazit glasnik krščanskega delovnega ljudstva. Delavci danes že mnogo beremo. Kdor more, ima naročenih celo več časopisov, med temi tudi kak dnevnik, kako revijo in knjige. S tem, ko prebiramo raznovrstno čtivo, pa še ni rečeno, da ne znamo ločiti med pristnim ljudskim pisanjem in onim, ki ima za cilj, da bralcem bolj ali manj svoje misli vsiljuje. Tako smo postali za neko čtivo bolj vneti, za drugo mlačni ali pa smo mu in mu tudi moramo biti popolnoma nasprotni. Na žalost moramo zadnje prišteti tudi vse slovenske dnevnike. Sicer so večkrat polni skrbi za »svoje« ljudstvo, ki pa vedno bolj zapušča njihove meščanske nazore in njihovo kapitalistično usmerjenost. Za nas delavce, člane Jug. strok, zveze, tisk ni zadnja, marveč ena izmed prvih stvari v našem pokretu. Imamo svojo »Delavsko pravico«, ki je čisto naš list in ki odgovarja vsem našim težnjam. To nam potrjuje rastoča naklada pa tudi vedno večje priznanje od strani bralcev. Nobena novost ni, da naši člani po skupinah komaj čakajo dneva v tednu, da dobijo svoje glasilo. V enem požirku in z veliko vnemo ga prebero od začetka pa do konca. Za nas krščanske delavce je, razen čisto verskih listov največjega pomena in najpriljubnejše čtivo naša »Delavska pravica«. Naj pa pri tem še poudarimo, da je prav danes slovensko delovno ljudstvo žejno prave in čiste resnice. In to resnico kriči in mora kričati naša »Delavska pravica«. Vse drugo pa najsi bo pisano še tako lepo in morda pri mizi kakšnega odličnega javnega »delavca« — odklanjamo. Da, z nami ni in ne bo več tako, da bi se »izobraževali«, pri tem pa ostajali stanovsko nezavedni, nesamostojni in backi. Ne! Dosegli smo že stopnjo, kjer delujejo naša lastna pamet in zavest in prepričanje. Da to nekateri^ ne morejo razumeti in jim ne gre v račun, je čisto umljivo. Vendar se nanje ne moremo ozirati. Kajti kruto življenje zahteva od nas brezkompromisno in dosledno borbo za tako teptane pravice delovnega ljudstva. Na tem polju vrši prevažno delo naša »Delavska pravica«. Tedensko daje desettisočem zdravo in nepokvarjeno delavsko hrano, je neustrašena glasnica naših pravic, naših stremljenj ter znanilka novih časov. Zato smo dolžni, da skrbimo čim-več tudi za našo tiskano besedo, za našo »Delavsko pravico«, če nam hva- Ali oas ne zatirajo bogatini in oas ne olačijo pred sodišča? So. Jakob 2. 6. Zgodba o komarju in slonu nam pripoveduje, kako mali od slona »na-futrani« komarček z vbadanjem muči ogromnega slona. Slon sicer zelo težko prenaša komarjevo vbadanje, toda v svoji neprisebnosti in nerodnosti si sam ne zna pomagati; tudi se premalo briga za to. Raje trpi, kakor da bi čisto preprosto ukrotil drznega in krviželj-nega zbadalca in se ga otresel. Nekaj takega se godi tudi v sedanji kapitalistično usmerjeni dobi, v življenju sodobne družbe med delom in kapitalom. Delovno ljudstvo je ogromen slon, ki prenaša vsa težka bremena sedanje kapitalistične družbe. Vendar je še premalo prisebno, zavedno in premalo brižno — pa včasih tudi preleno in prebojazljivo, da bi se posluževalo v dovoljni meri svoje na dlaiti ležeče obrambe. Ta nezavedni in mnogokrat tudi omoten slon v svoji pretežnosti rajši trpi vse vbode in šikane, zapostavljanje in poniževanje, kakor da bi se oprijel edino uspešne obrambe, to je svoje organizacije ali združenja. Skoro pol stoletja že trobijo slovenskemu delavstvu njegovi sicer zelo redki prijatelji in prebujeni delavci, da naj se skuša organizirano, v skupni zvezi samo pomagati. Toda uspehi so nasproti številu delavstva veliko premajhni. To je sicer žalostno, pa vendar umljivo. Politični mogotci se do danes za delavstvo niso brigali, bilo jim je pre-maloštevilno in so mislili, da te politične glasove lahko pogrešijo. V politiki je pač prvo številka. Če so jih pa vendarle rabili, so jih vsled nezavednosti med delavstvom lahko pridobili z nekaj lepimi besedami. Strumna delavska organizacija je bila nezaželjena, zato ker je bodrila delavstvo k stanovski zavednosti in zato ni nikjer dobila prave zaslombe. Za boljšo izobrazbo delavstva in ix>sebno za stanovsko izobrazbo je bilo zelo malo smisla in zanimanja. Šele z Jugoslovansko strokovno zvezo, se je začelo na široko daniti med delavstvom. Seveda bi danes nekateri radi napeljali med delavstvo drug veter. Delavstvo naj gre v politično malikovalstvo, vse drugo bo seveda navrženo. Tako bi želeli nekateri »domoljubi« raznih političnih strank. Kapitalizem pa je še vedno tista os vseh naših »velikih« ljudi, okoli lijo sumljivo kramo, če nam vsiljujejo nedelavsko blago — odklonimo ga z vso odločnostjo. Delajmo vztrajno za našo tiskano besedo, ki je vsa v službi delavca-trpina. Tovariš, tovarišica! Poglej v svoj okoliš! Razmišljaj o tem, kje bi bilo dobro, da bi tudi brali našo tiskano besedo, a je danes še ne. Stori, kar moreš, da dobimo z novim letom veliko novih bralcev naše »Delavske pravice«, ki je in bo vedno ostala zvesta slovenskemu delovnemu ljudstvu. J-č. katere se vrtijo. Zaradi tega pa tudi nihče izmed njih noče videti zla, ki biča in izkorišča delavstvo. Nihče ne vidi usodne pogubnosti kapitalizma in kapitalistične miselnosti za delavstvo in za vse delovne stanove, ker so pač vsi ti »veliki« ljudje sami popolnoma prežeti s to kapitalistično miselnostjo. V vseh ozirih je pri nas delavec za-postavljan ne le od kapitalistov, temveč tudi od navadnih »boljših« ljudi. Le poglejmo delavske borbe za zboljšanje, za malo večji košček kruha. Vedno in povsod so vsi složni v tem, da so krivci stradajoči delavci. Zato tudi ni čudno, da ustanavljajo »delavske« organizacije, ki naj pomagajo kapitalizmu vršiti njegovo nečedno delo. V takih razmerah kapitalisti lahko delajo po svoji volji, prezirajo zakonita določila delavskih varstvenih zakonov in se smejejo naporom organiziranega delavstva. V naši državi gospodari po veliki večini tuji kapital in temu tujcu, ki ima popolnoma svobodne roke, mora z vso svojo telesno in duševno silo robovati naš delavec, kar je seveda po mišljenju odgovorne javnosti čisto v redu. »Vesel naj bo, da ima delo,« tako pravijo. Mi smo že neštetokrat povdarjali, da so papeške okrožnice v prvi vrsti namenjene kapitalistom, ker je pred vsem v njihovih rokah večji del rešitve delavskega vprašanja, če predpostavljamo seveda n.eko sporazumno reševanje. Pa se ne zganejo. Fašizem, s katerim v zadnjem desetletju delujejo, vendar ne more biti rešilec, ker ne pozna ljudske svobode, demokracije in sodelovanja ljudstva pri upravi ■ javnega življenja, in javno podpira in varuje kapitalistični red. Vsa od fašizmov ustvarjana korporativnost je kapitalistična prevara, ki nima s papeževimi V zadnji številki >Deh> Pravice« smo navedli nekako vodilne smernice, ki so jih manifestirali zbornični delegati. V današnji številki bomo obravnavali potek skupščine same. Dnevni red Zaradi tega je potrebno, da navedemo tudi dnevni red, ki je tvoril temelj za razpravo na skupščini. Dnevni red je bil tale: 1. Odobritev zapiska IV. skupščinske seje. 2. Poročilo predsednika. 3. Poročilo tajnika. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1936. 5. Poročilo finančne kontrole. 6. Sklepanje o uporabi proračunskega presežka iz leta 1936. 7. Sklepanje v pogledu proračuna za leto 1937 v smislu tozadevne odločbe ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje. -8. Proračun Delavske zbornice za leto 1938. 9. Izredni proračuni: a) Redno odplačilo dolga mestni hranilnici ljubljanski; b) proračun za izvedbo volitev v Delavsko zbornico. 10. Razno. Razrešitev nekaterih članov skupščine Skupščino je otvoril predsednik Jakomin Lovro. Uvodoma je sporočil, da je okrožnicami nič skupnega. To je dobro zamišljen politični trik, držati delovno ljudstvo v kleščah, katere stiska ono samo. Tako si kapitalistični komar dela pot do »Aronovega zlatega bička«, in do krvi ogromnega, za svojo obrambo pa morda prelenega slona. Slovenski delavci smo vsaj v tem na dobrem, da smo imeli človeka, ki nam je v tem oziru pokazal pot, po kateri naj hodimo in orodje, s katerim naj odbijamo kapitalistično izsesavanje in izžemanje. Naš dr. Jan. Ev. Krek — nam je dajal tudi dalekovidne smernice v narodnem in državnem oziru. V socialnem načrtu slovenskih delavnih stanov iz leta 1895. je navedeno Ln delavstvo je sprejelo važno načelo. V šesti točki tega načrta se ugotavlja: »Mi se s ponosom imenujemo Slovence in zahtevamo za svoj narod: a) Skupno upravo in pravično narodno avtonomijo, b) popolno dejansko ravnoprav-nost z drugimi narodnostmi v uradih in šolah.« Ta točka socialnega programa še drži in jo danes nihče drugi ne poudarja več kakor slovensko krščansko socialistično delavstvo. Iz tega vidimo, da imamo pravi socialni in narodni program. Slovenci pa nimamo le gospodarskih temveč tudi narodne komarje, ki so nas glodali in nas še glodajo ... Slovenski delavec, zbudi se! Porabi Krekovo orodje, Jugoslovansko strokovno zvezo kot svojo organizacijo, svoj dom in svojo varuhinjo. To je edino sredstvo, s katerim se bomo mogli obvarovati škode in poniževanja, ki ga delavskemu stanu zadajajo kapitalistični komarji in njih opričniki pa pomočniki. Zuljave roke, združite se! razrešil minister za socialno politiko 7 članov skupščine, in sicer: Alojzija Sedeja, Rada Čelesnika, Petejnna Josipa, dr. Joža Bohinjca, Rudolfa Juvana, Franceta Žužka in Rudolfa Smersuja. Obžaluje, da se je to zgodilo, ker spadajo razrešeni člani med najagilnejše funkcionarje in zaupnike delavskih ter nameščenskih strokovnih organizacij. Razrešenim članom se je zahvalil za njihovo požrtvovalno sodelovanje, nato pozdravi nove člane in jih prosi za podporo in zvesto sodelovanje. Delo Delavske zbornice fe vedno obseinefše Delavska zbornica je tudi v preteklem letu podpirala delo strokovnih organizacij in ščitila kar moči ekonomske interese delavcev. V ta namen je tudi nanovo razdelila referate, da bo delo v zbornici še bolj »motreno urejeno. Socialna zakonodaja izpopolnjena Prizadevanje delavskih zbornic in strokovnih organizacij niso ostala brez uspeha. Socialna zakonodaja se je izpo- Skupščina Del. zbornice Potek zborovanja polnila. Uzakonjene so bile minimalne mezde in uvedeno starostno zavarovanje. Sicer ne tako, kakor je želelo delavstvo, vendar je vse to vsaj uzakonjeno in se bo treba boriti za zboljšanje. Socialna zakonodaja in kolektivne pogodbe se ne izvajajo Socialna zakonodaja se je sicer .izvedla, toda njeno izvajanje je vedno slabejše. Istotako so sklenile delavske strokovne organizacije lepo število kolektivnih pogodb. Pa tudi te se ne izvajajo v nekaterih podjetjih. Nasprotno. Delavske zaupnike, ki izvajajo te pogodbe, celo preganjajo. Istotako se krati svoboda združevanja. Pokretaše organizacij preganjajo in odpuščajo. Delavstvo si mora samo pomagati Zaradi takega stanja skuša delavstvo uveljaviti svoje pravice tudi pred sodiščem. Delavska zbornica pomaga v takih primerih z nasveti, pravovarstva pa v vsakem primeru ne more dovoliti, ker razpolaga s prešibkimi sredstvi. Zadovoljivo zaščito daje delavstvu pri Bodišču delavskega zavarovanja, ker more tako zastopstvo vršiti po zborničnih organih. Pravno zaščito pa je mogla zbornica nuditi le pri odpustu obratnih zaupnikov in kadar je šlo za primere principielnega značaja. Vendar pa bo treba v bodoče več pažnje posvetiti sporom, ki nastajajo zaradi minimalnih mezd ali iz kolektivnih pogodb, zlasti pa iz vajeniškega razmerja. V ta namen bo zbornica ustanovila poseben fond. Število delavskih zaupnikov raste V preteklem letu so bili izvoljeni delavski obratni zaupniki v 194 industrijskih in v 779 obrtnih obratih. Med letom so se v nekaterih obratili še dopolnili, zlasti v stavbinski stroki. Za samoupravo Del. zbornice in nove volitve Delavska zbornica bo mogla vršiti uspešno delo le toliko časa, dokler bo pravi izraz volje delavcev in nameščencev. Zato se mora njena samouprava negovati in čuvati. Iz teh razlogov se tudi ne smejo več odlašati volitve v delavsko zbornico. Zalo zahtevamo razpis in izvedbo svobodnih volitev. Ker le na ta način more biti Delavska zbornica res pfava razredna predstavnica vseh delavcev in nameščencev. Poročilo tajnika je obravnavalo položaj delavstva z ozirom na položaj gospodarstva. Zaradi aktualnosti ga bomo obdelali v posebnem članku. Računski zaključek za leto 1936 Blagajnik Niko Bricelj je poročal o računskem zaključku za leto 1936. Skupni prirastek zbornične imovine znaša v letu 1936. 64.857.20 din. Finančna kontrola v 1.1936 Predsednik finančne kontrole tov. Peter Rozman je poročal o delu te kontrole. Sej je imela 10. Na teh sejah je pregledala natančno finančno poslovanje in našla vedno vse v redu. Zato je predlagal razrešnico, ki je bila tudi sprejeta. Proračun za leto 1938 Načelnik finarjčnega odseka tovariš Edvard Rešek je podrobneje poročal o proračunu za leto 1938. Proračun za leto 1938. je z ozirom na proračun za leto 1937. zvišan za 10%. V glavnem zaradi porasta cen. Osebni izdatki so povišani, ,ker je delo v,zbornici narastlo in bo treba misliti na tretjo administrativno moč. Tudi plače nameščencem so se nekoliko zvišale, a manj kakor celoten proračun. Dohodki za leto 1938 so predvideni na 2,200.000 din. Izdatki za isto-toliko vsoto, in sicer: za pobiranje prispevkov 175.000 din, kvota centralnemu tajništvu 175.000 din, izdatki za zbornico ..samo pa 1,850.000 din. : Izredni proračun za izvedbo volitev ..zna£a 300-000 din. Po izčrpnem poročilu je predlagal, da skupščina proračun, sprejme. Nakar je bil proračun soglasno sprejet. Za večji stik Delavske zbornice z delavstvom Načelnik kluba krščanskih socialistov tov. .Lojze Žumer je istotako zahteval čim večjo svobodo za Delavsko zbornico in čimprejšnjo izvedbo volitev. Predlagal je, da naj zbornica ukrene potrebne korake, da še bolj poglobi stike med dele- Seja vodstva JSZ Papirničarji Dosledno v premi črti! V nedeljo dopoldne se je v prostorih JSZ v Ljubljani vršila širša seja načelstva naše osrednje matice. Udeležba na tej seji je bila nepričakovano velika, ker eo zaradi njene važnosti poslale nekatere skupine še svoje posebne zastopnike. Seja je bila v glavnem posvečena delu Jugoslovanske strokovne zveze, njenemu zadržanju v bodoče, »Delavski pravici« in predstoječim važnejšim dogodkom kot volitvam obratnih zaupnikov in pričakovanim volitvam v Delavsko zbornico. 'Kratko poročilo o delu organizacije in njenem položaju je podal tovariš predsednik Srečko Z u m e r. Nadaljnje poročilo je podal tov. IR o z m a n o delu v skupinah in blagajnik tov. Velkavrh o gospodarskem stanju organizacije. Po .teh poročilih se je razvil zelo zanimiv razgovor, ki je |>odal točno sliko o razpoloženju naših članov na deželi.. Zavest našega članstva je po izjavah |M>-deželskih članov načelstva in zastopnikov skupin silno močna in mirno lahko gleda Jugoslovanska strokovna zveza v bodočnost. Vsi eo kot en mož odobravali delo in zadržanje svoje matice, dajali nasvete in navodila za energično delo. Časi so dandanes za delavstvo tako težki, da zahtevajo vso odločnost'delavstva v borbi za pravico. Iz vseh izjav pa je izzvenela ena sama zahteva, da mora Jugoslovanska strokovna zveza dosledno po začrtani poti, pa naj se zgodi karkoli. — Vsak korak, storjen proti JSZ, smatrajo člani za napad na nje same. Proti koncu se je podrobneje obravnavalo še vprašanje volitev obratnih zaupnikov in volitev v Delavsko zbornico. Dali so potrebne smernice načelstvu, da ob teh važnih dogodkih JSZ ne ostane le neokrnjena, ampak da pokaže z vso odločnostjo svojo moč in veljavo. Ta seja JSZ, ki se je razvila v pravo manifestacijo, je .pokazala, da je krščansko socialistično delavstvo danes zrelo in vredno pokretaškega imena. Tako znajo Ene sorte tiči skupaj letajo ... Da bo tudi delavstvo širom Slovenije vedelo in da bo tudi druga javnost prav poučena, objavljamo: iP. n. uredništvo »Slovenca-- Ljubljana. V medeljo, dne 14. t. m. je Vaš cenj. list priobčii članek o predstoječih odpustih v tovarni »Industrija platnenih izdelkov« Jarše in o posredovanju, katero naj bi izvršila v tem podjetju »Zveza združenih delavcev«. Ker izvajanja navedenega članka ne odgovarjajo niti v vseh podrobnostih, še manj pa po celotnem smislu članka, pravemu stanju, Vas vljudno naprošamo, da priobčite spodaj sledeči sestavek v nedeljo, dne 21. novembra t. 1. Kot neprizadeto glasilo slovenske katoliške skupnosti boste to gotovo storili, varujoč s tem glas objektivnega poročanja. Kako je z redukcijo v Induplati? Jarše, 18. nov. 1937. V nedeljo, dne 14. t. m. je vaš cenj list priobčil daljši članek, v katerem ugotavlja in na široko razlaga, kako je izvršila v podjetju »Industrija platnenih izdelkov«, Jarše po njenem zastopniku intervencijo ZZD. V resnici pa je stvar čisto drugačna, kakor jo bila v članku prikazana. Od strani ZZD osebno ni v podjetju nihče interveniral, pač pa je misijonar g. Godina, ravnatelj »Misijonske tiskarne« iz Grobelj, telefonično vprašal podjetje, kako bo z nadaljno zaposlitvijo, ker se govori, da bo v najkrajšem času moralo gati in člani. Zato naj bi pritegnil novo osnovani socialno-ekonomski klub k sodelovanju zbornične delegate. Istotako naj bi se delegati pritegnili k samemu sodelovanju zbornice na ta način, da bi se določili uradni dnevi v določenih krajih, kjer bi dajali delegati delavstvu potrebna pojasnila in jemali pritožbe na znanje. Na ta način bi reševala Delavska zbornica nastale probleme tudi krajevno. Tov. Lombardo je med drugimi nastopil tudi za osebno svobodo delavstva. Iz svojega praktičnega delovanja je dokazoval, kako grobo se delavstvo često žali v tem pogledu. Poudaril je tudi, da se socialno politični zakoni ne izvajajp. Kritiziral je tudi, da se bednostni fond ne uporablja pravilno. Zato je predlagal, da se ta fond enostavno ukine. V debato so posegli se delegati: Svetek Franc v imenu kluba strokovne komisije, Dragotin Kosem v imenu narodnega kluba, Adolf Jelen, Joško Zemljič, Toman Franc, Sova Stane, Rozman Peter, Godnik Viktor, Kores Martin, Franc Kerč, Mici Selan, Jurij Arh, Ivana Godeša. Diskusija vseh se je tikala predvsem okoli socialno političnih vprašanj in je osvetlila razmere, v katerih živi danes delavstvo. Načelniki klubov so obenem zavzeli svoje stališče do stavljenih predlogov in jih odobrili. Istotako so zavzeli svoje stališče z ozirom na svobodno delovanje Delavske zbornice in do volitev v zbornico. V tem pogledu so vsi klubi nastopili solidarno. Zadnje zasedanje skupščine je zelo veliko pripomoglo k stremljenju delavstva, da bi Čim enotnejše in tesnejše nastopalo, kadar gre yza skupne delavske ipter-ese. nekaj delavk odpustiti in sicer zato, ker ni dobila državnih naročil. Ta intervencija oziroma informacija je tedaj dala povod, da so gospodje okrog ZZD napisali članek v ^Slovencu , v katerem pojejo slavo in čast ZZD o velikem uspehu, ki naj bi ga s tem telefonskim jjogovorom dosegli. Vse to pa z namenom, da bi začeli razbijati vrste organiziranega delavstva v JSZ. Takih sredstev in dejanj se dosedaj nobena resna strokovna organizacija ni posluževala, da bi namreč predvideno brezposelnost uporabljala v propagandne svrhe in v svrho pridobivanja članov za svojo organizacijo. To bi bilo razumljivo, ako bi delavstvo ne bilo organizirano. Toda ono je 1100% organizirano v Jugoslovanski strokovni zvezi. Predsednik krajevne skupine tekstilnega delavstva JSŽ v Jaršah Ciril Škofič je že davno prej, preden je zvedela javnost, da bodo redukcije, storil pri ravnateljstvu podjetja potrebne korake. Uspelo mu je, da se redukcije dosedaj še niso izvršile. Delavke šo ee vrstile pri delu in dosedaj niti niso bile še vse na brezplačnih dopustih. /Informacija, o kateri govori pisec člapka, tedaj tudi v tem oziru ne odgovarja repnici. Tudi iz tega je videti, da se hoče med delavstvo zasejati zmeda in nejasnost, ker je pisec bržkone inne-nja, da hi utegnil v takem ozračju koga prelepiti. Ker pa, kakor rečeno, podjetje ni dobilo državnih dobav, je predsedniku strokovne skupine JSZ Škofiču izjavilo, da se te izpienjave ne bodo,mogle več vršiti in >bo primorano skrčiti obrat. Za odpust bi prišlo v poštev kakih 30 delavk. Podjetje je izjavilo, da pri trajno oziroma začasno skrčenem obratovanju izmenjave niso ljiožne in to zato, ker so pa raznih strojih delavke za dotična dela strokovno usposobljene in jih mi mogoče nadomeščati z drugimi. Tak je dejanski položaj delavstva v Jaršah. Tu ni potreba nobenega zagovora in opravičevanja od naše strani, marveč hočemo samo prav informirati širšo javnost. Delavstvo pa že samo dobro ve, kako stvari stoje. Reči pa moramo, da način in sredstva, kakršnih se posjužuje ŽZD za dosego svojih ciljev, ni delavski in mu je težko najti naslov in primero. Strok, skupina tekstil, delavstva »Jarše«. »Slovenec« do danes molči ko grob. Vsaka druga pripomba je pač nepotrebna. Le eno paj pribijemo: Vsega tega našo delavstvo ne bo že čez tri dni pozabilo. Kamniški okrožni zbor V nedeljo, 5. decembra 1937, ob 9 dopoldne se bo vršil sestanek vseh odborov skupin JSZ kamniškega okraja v Kamniku v restavraciji »Grajski dvor« (poleg šole). Sestanek je nujno potreben, bo zelo važen z ozirom na čas, zato naj bo vsaka skupina zastopana po celem odboru ter z vsemi zaupniki. Poročila gotovo pripravite pismeno. Centralo JSZ bo zastopal tov. načelnik Srečko Žumer in tajnik Jože Rozman. Da bo omogočeno pravočasno začeti, pa tudi končati, se prosi točnost vseh odborov in zaupnikov. Sv. maša je ob pol 9 v frančiškanski cerkvi v Kamnikii. — Stare Ivan, predsednik; Bore Mavricij, tajnik. Količevo. Papirničarji smo imeli v nedeljo 21. novembra redni članski sestanek, ki je bil kljub slabemu vremenu dobro obiskan. Delavstvo se namreč zaveda, da mu je sestanek ravno tako potreben kot tovarna. Sestanek je vodil predsednik Hauptman in je delavstvo bodril k še večji zavednosti ter solidarnosti, prav posebno pa je povdarjal, kako nujno je potrebna delavska skupnost. '— /aupniško poročilo je podal zaupnik Kržan, ki je ugotovil, da so se odno-saji med podjetjem in delavstvom v zadnjem času toliko zboljšali, da zaupniki niso imeli nobenih večjih intervencij. Zato bi bilo želeti, da bi take razmere še nadalje ostale v tovarni. —*- Zatem je lov. 11 u k o v e c predaval o starostnem zavarovanju in je v celoti razložil zakon o starostnem zavarovanju, tako da je delavstvo lahko razumelo kako ta novi zakon izgleda in kako se izvaja. Delavstvo pozdravlja la napredek, toda obenem ga tudi kritizira, ker ta novi zakon delavcu veliko jemlje in mu malo daje. Zato bo treba še dosti zavednosti, dela, truda in požrtvovalnosti, da se bo la zakon predrugačil, predvsem da se zniža starostna meja vsaj na 55 let. Delavstvo trdi, da skoraj ne pozna delavca, ki bi dočakal 70 let, zato mu tudi laki zakoni ne morejo dosti koristiti. Zato: žuljave roke, združile se v boju za pravico in resnico! Opekarsko delavstvo Brdo. Opekarji združenih opekarn Brdo-Vič in »Opeka« družbe čakamo in se borimo, kako bi prišli do kolektivne pogodbe. Stavbinci bodo začeli z akcijo že za novo, ki pa imajo že itak lepše urejene plače kakor pa mi opekarji. Mar mi ne spadamo v tiste vrste delavcev, ki si z muko zaslužimo tistih ubogih 24 din dnevno. Težko je naše delo, pa vendar imamo tako sramotne plače. Kakšno je tako življenje opekarskega delavca, ki ima šest do sedemčlansko družino? Mar ni vreden ta delavec, da živi? Ali ni vreden življenja človek, ki s svojimi ubogimi 24 dinarji preživlja tako številno družino? To je sramota za naše delodajalce, ki izkoriščajo uboge delavce. Treba je dati delavcu njegove pravice, boljšega zaslužka, boljši kos kruha. Pa vendar ne obupamo, tovariši trpini. Le v borbo, ker edino v borbi je zmaga. Tovariši, ali nam ne stoji ob strani naša Jugoslovanska strokovna zveza. Skupno z njo si bomo priborili boljši kos kruha. Lesno delavstvo Begunje pri Cerknici. Strokovno delo naše skupine je tekom poletnih mesecev nekoliko zastalo. Zaradi nepredvidenih zadržkov se par sestankov, ki so bili predvideni, ni vršilo. Jesenske mesec© smo začeli zopet z delom, ter smo se trikrat zbrali skupaj na sestankih. Na prvem sestanku nam je tov. Cimperman podal poročilo o splošnem delavskem položaju. Obravnavali smo tudi naš položaj in naše težave, ter težko pot, ki jo mora hoditi organizirano delavstvo v borbi za dosego svojih pravic. Pri naslednjih dveh sestankih je tov. Grošelj razložil položaj lesnega delavstva. Poročal je o poteku stavke v Gračnici in Jurkloštru. Razložil je tudi zaljon o starostnem in onemog-lostnem zavarovanju. Temeljito smo na tem sestanku obravnavali naš položaj z ozirom na ponovno povišanje plač delavstvu v j lesni stroki. Podjetje Meden je spomladi, ko se je kopčala stavka, obljubil0! da bo tudi ono povišalo plače, čim jih .bodo povišala tudi druga podjetja v nasi okolici. Na sestanku smo ugotovili, da je ta pogoj sedaj izpplnjen, da so plače v drugih lesnih podjetjih v zadnjih mesecih porasle za 1 din na uro in da je to povišanje posledica porasta cen življenjskih potrebščin. To je pa tudi posledica zboljšanje konjunkture v .lesni stroki, kjer so cene leisnih izdelkov zelo porasle. Sklenili smo, da organizacija pokrene tudi pri nas mezdno gibanje in izvojuje povišanje plač. Zastopnik centrale se je tozadevno zglasil 18. t. m. pri podjetniku g. Medenu, ki je pristal na to, da se plače povišajo. VrSila se bodo pogajanja o višini plač v nedeljo, dne 28. novembra, na domu g. šefa v Begunjah. Gračnjca. _V nedeljo, 21. t. m., smo imeli zelo važen sestanek. Na tem sestanku je nastopila naša skupina za to, da se napravi konec intrigam v našem podjetju. Te intrige so precej zakrivile tudi zadnjo stavko. Ze dolga leta pi miru pri nas. Največkrat je bilo krivo postopanje uradniŠtva in vodstva, ki ni moglo ali pa hotelo umeti delavstva in se ni moglo vživeti v to, da smo tudi mi važen činitelj v tovarni in da nas mora zaradi tega upoštevati, kadar gre za naše delavske interese. Sedaj je v tem pogledu precej bolje. Lahko bi res nastopile lepše in boljše razmere. Toda ne. Nekateri iz delavskih vrst so pač taki, da manijo, da , ne bi bili srečni, če ne bi bilo različnih anonimnih pisem, različnih dopisov na oblasti, različnih natolcevanj. Odločili smo se, da homo napravili lem razmeram konec.. Od svoje centrale bomo zahtevali, da pokrene korake, da napravi podjetje v tem pogledu red. če ne, bomo pa samL Kajti vsaka stvar ima svoj konec, pa tudi naše potrpljenje. Viničarji Velika Nedelja. Na tukajšnji občini se je nfedavno vršila viničarska komisija, katero je predlagala viničarka Urša Kumer naprain vinogradniku Mar.tinu Kuhariču. Povod za to je dal vinogradnik, ker že tri leta ni izvrnil ž viničarko obračuna. Sedaj se viničarka seli, zato je zahtevala še izplačilo, s čemur se pa gospodar ni strinjal, češ da ji je že vse plačal. — Toda pokazalo se je, da Kuharič dolguje viničarki še 1040 din; od tega pa je viničarka prostovoljno popustila 440 din. Viničarka je dobila 6ogodi]a za službo. Ta primer smo navedli predvsem zaradi tega, da opozorimo vse viničarje, kako važno je, da si vsak nabavi viničarsko knjižico in da ne naseda vinogradnikom, ki viničarjem često zatrjujejo, da knjižice ni treba. Ljutomer. Tudi brez viničarske komisije gre, ako ima vinogradnik dobro voljo! Tako moraipo zabeležiti poravnavo, ki se je izvršila v tukajšnji pisarni Zveze viničarjev med vinogradnico Nežo Jaušovec in viničarjem Jožefom Pučko. Viničar dobi 4W0 din nagrade ter še za razne neplačane dnine 34« din, skupaj 740 din. Nadaljnji uspeh te poravnave bo še ta, da bo vinogradnica z novim viničarjem sklenila službeno pogodbo v viničarski pisarni. — »Da ne bomo imeli že kdaj takih sitnosti, bomo naredili pogodbo tukaj,« tako je izjavil viničarski zastopnik. Rozman Jožko: Misli ob izseljenski nedelji Kadarkoli imam opravka z izseljenskimi vprašan ji, mi 'vedno stopa pred oči Cankarjev Sdmen Sirotnik«. Tako živo do danes še ni nihče naslikal tragedije našega človeka— izseljenca — kot on v »Sininu Sirotniku . 'Kot mlado nebogljeno dete je moral Šimen Sirotnik v svet za kruhom. Nikogar ni imel, ki bi mu pomagal. Zalo je moral v svet, kii ga je vzel v delo, ki je trajalo od zore do mraka — vse do tedaj, da je od teže dela oslabel in onemogel. 40 let je delal, pa si ni mogel prislužiti in prihraniti toliko, da bi na večer svojega življenja skromno užival sad svojega dela. Ppslali so ga domov v rodno vas, kamor je bil po postavah pristojen. Sprejeli so ga, kot nadlego, češ, komur je dal in pustil svojo mladost, ta naj bi ga oskrbel tudi za starost. Tako je Šimen romal iz ene vasi v drugo lin vsaka je izjavljala, (Ja jie spada v njeno občestvo. Si men je udan v svojo trpko usodo, umrl na kupu kamenja in tako rešil mater domovino skrbi, ki jdh je imela, kako bi za nekaj dni, ki so mu bili še šteti, preživela svojega sina, ki se je vrnil iz tujine. Že leta in tudi danes se ta tragedija p.a veliko večino onih, ki so odšli na tuje za košček kruha, ponavlja. Ti9te, ki se jim je posrečilo prigarati nekaj denarja, Sprejema domovina z odprtimi rokami. Doma j/ih veselo čakajo, češ imajo denar in boljše nam bo. Oni pa, ki pridejo brez sredstev hodijo pot Šimna Sirotnika. Kako si trda in nehvaležna domovina, do svojih rodnih hčera in ginov. Lani sem ob priliki kongresa kršč. rudarske internacionale imel priliko obiskati tudi slovensko izseljensko naselbino v Belgiji. Obiskal sem nekaj družin. Zadostuje naj pogled, samo v eno, saj sb razmere pnilično pri vseh enake. Oče in mati sta postala siva od skrbi in dela za svojo družino. 'Sinovi in hčere so dorasli. Toda ne znajo več materinega jezika — občevalni jezik je tudi v družini Iz Slovenile v dravsko banovino 20 let slovenske politike Leta 1918 se je že spomladi očitno pokazalo, da Nemčija in Avstrija ne bosta dolgo vzdržali. Politiki, ki so imeli vpogled tudi tja, kamor je sicer cenzura ■Preprečila pogled preprostim ljudem, so lahko to spoznali že mnogo prej. Politik, ki ne živi od danes do jutri, je moral svoje delo po tem uravnati. Ni bilo lahko «> delo, ker je bila vojna. Jedro naroda je bilo na raznih frontah, bojiščih. Del I je bil tudi doma. Tega je bilo treba Predvsem prav usmeriti in prav organi-se h Prav pomanjkljivo iz-f° ,v0,^'-dopustniki v poletju , odrekali pokorščino in ostaiali doma ter se niso hoteli več vračati k svojim vojaškim komandam, bi jih hilo treba usposobiti za plodno in koristno službo svojemu narodu. Živo nam je v .spominu, da so od vsepovsod iz vse Slovenije spraševali centralo Ljubljano, kaj je treba Storiti. Nobenega odgovora hi bilo, ker v Ljubljani ni bilo korajže za Pravo navodilo, za odločitev. Vsakomur 86 je prepustila odgovornost njemu sa-■ jfienm. Nihče ni upal izreči jasne in od-ocne besede. Odgovorni voditelji so rek-teklJa’i,k^. pa’ spodleti, potem bo pa a *ri in kdo bo prevzel odgovornost can'n°rK^-tne žrtve. Tako so v tem cin-‘ oili prepuščeni mladi slovenski mozJe fn fantje sajnirn s.ebi. let S^yen?ka narodna vlada ob zlomu v ^ a £ Je samostojna, neodvisna mH; v1 ?lov®n'ie- Bila je sicer v neki Podrejena Narodnemu veču v Za-uliim!’ todo vrnili utrujeni in izmučeni od teže življenja primerno streho, in jim oskrbimo kruha, da bomo tako tudi mi z izseljenci vred lahko rekli: Domovina, ti si kakor zdravje. Po naših krajih Škofja Loka nemški. Oče in mati, med seboj še govorita slovenski, naročena sta tudi na slovensko časopise, toda otroci žive drugo življenje in niti ne vedo, kje jiim je domovina. Rodili so se na tujem. Domovino poznajo samo iz pripovedovanja materinega in očetovega. Pripovedovali so, da so bili 15 let v Nemčiji. Zmanjkalo je dela, pa so prišli v Belgijo. Tu se še nekaj zasluži. Vendar tudi komaj za sproti. Edina želja staršev je, da bi mogli zopet v donioviino. Tu da bi kupili majhno posestvo in tako stare dni preživeli na lepi zemlji domači. Toda kaj, ko ni denarja. Še nekaj let bo treba -trdo delati, morda potem. Ako ne pride nesreča liin ne vzame očeta ali sina globina rova. Pa so mi tožili. Glejte gospod, sedaj še ne moremo a zločin tistii, ki razbija 6trokovaie organizacije, tisti, ki pomaga, da se demokratično izvoljeni odbori razpuste. Poznamo gg. patriote pri KTD in njih demagogijo 'in delavstvo zapušča take voditelje* iMenda ne misli g. Čelesnik, da bo razbijal tudi JSZ! Kar se pa tiče sprejemanja delavcev, naj vzame v roko brošuro ob 30 letnici SMiRJ pa bo videl, se vodstva strank sporazumela na nek ključ, po katerem so si stranke razdelile deleže pri oblasti. V nekaj mesecih pa bi se že lahko izvedle volitve. Toda volitve niso nič kaj dišale vodstvom strank. Zato so kar čakali. Čakali so po stari slovenski navadi, da bo že kdo drug kaj ukrenil, dasi bi Slovenci lahko tudi sami. V Belgradu se je osnoval začasni parlament, ki ni bil izvoljen od ljudstva, temveč sestavljen iz odposlancev posameznih strankinih zaupnikov od vseh tedanjih strank v državi. Slovenijo so predstavljale' ljudska, hapredna in socialnodemokratska stranka po svojih delegatih, poslancih. Glavni dve srbski stranki sta bili tedaj radikalna pod Pašičevim vodstvom in demokratska, ki ji je predsedoval Ljuba Davidovič. Bili sta v nekakem Ravnotežju, dasi je bila radikalska nekoliko močnejša. Belgrad je bil‘nekaj časa po vojni v popolni upravni anarhiji. Vse je bilo treba začeti čisto iz nič. Prav zanimive podrobnosti ve takratni minister Gostinčar, ki jih bo verjetno še objavil. V njegovih spominih, 'političnih Spominih, bomo našli, tako trdno upamo, mnogo poučnega za bodoče delo, za rodove. Slovenske stranke so svoje politično delo v jugoslovanski centrali takoj naslonile na srbske stranke, vsaka na svojo. Zdi se, da je bila to temeljna napaka. Nekateri hrvatski politiki so sprva tudi tako napravili. V tistem času s6 bile sploh na Slovenskem jugoslovanske firme v modi. Tako v gospodarstvu kot v politiki. Socialni demokrati so združili v skupno stranko za vso državo. Hilo jih pa ni veliko vseh skupaj. Naprednjaki iz Slovenije so se združili v eno skupno stranko z demokrati in se preimenovali v demokratsko stranko. Slovenska ljudska stranka pa je ostala sicer samostojna, vezala pa se je v praktičnem delu z radikali v parlamentarno skupnost.’ V Belgradu so položaj nove države kaj hitro spoznali. Kot politično najbolj zrel in zaveden nar6d v Jugoslaviji so Srbi takoj prevzeli Sodstvo In iniciativo. ouvuieb m (hhiiih aeiu us ol Napravili so tudi takoj načrt, kako to vodstvo in prvenstvo zavarovati za bližnjo prihodnost. Proti koncu leta 1920 so bile razpisane in so se izvršile volitve za ustavo-tvorno zbornico (konstituanto). Pri teh volitvah je na Slovenskem ljudska stran* ka razmeroma slabo uspela. Deloma zaradi smole pri razdelitvi mandatov po takratnem volilnem sistemu (Harejev), deloma pa zaradi drugih razlogov. Srbske stranke so za volitve 1. 1920 za ustavodajno zbornico napravile in sprejele tak volilni zakon in državo razdelile v taka volilna okrožja, da so omogočale raznim malim strankam na Hrvaškem in v Sloveniji udeležbo pri volitvah in razmeroma dober uspeh, ker so poslance dobile te stranke z raznimi preostanki po volilnih okrožjih. Račun je bil ta: čimbolj bodo Hrvati in Slovenci razccp-]jeni in čim več bo malih strank, tem lažje bo delo pri medsebojnem izigravanju, tem lažje bo z drobtinicami pridobiti nekaj takih malih strank. Načelo: Divide et iinpera (razdeli in vladaj) se je'krasno obneslo. Male stranke, nove stranke, so razmeroma dobro uspele na volitvah. Ljudska stranka je imela 1. 1920 še nekoliko težko stališče. Ljudem je bila še v svežem spominu politika med vojno. Odgovornost je bila na stranki, čeprav so bili nekateri predstavniki izmenjani, bivši voditelj dr. Šušteršič pa v izgnanstvu v inozemstvu. Precej nevolje je bilo hidi nad delom duhovščine. Ljudje tudi niso videli v praksi izvajane obljubljene politike: agrarne reforme in socialnega izboljšanja. Takrat tudi še ni bila nikaka jasna državno-pravna smer in zahteva postavljena. Volilna gesla so bila zelo pestra: za vero, za kmeta, za republiko, tako v ozadju se je slišal kak glas tudi za avtonomijo. Po volitvah je organizacijsko vodstvo spoznalo napake. Obljubilo je takoj popravek v povolilnem uvodniku. Pri tistih volitvah pa jc za političnega psihologa tudi bil dan mig za bodočnost. (Dalje.) S kdo je kriv, da ima dane« svojo organizacijo na tleh. Čeleenikov članek v »Delavski politiki« ima poleg vsega poseben propaganden namen. iBliižajo se namreč volitve delavskih obratnih zaupnikov. 'Kakor je videti, bi se Čelesnik rad pokazal silno velikega in pravičnega zastopnika trpečega delavstva in hoče to dokazati na načijn, da vse druge oblati, opljuva in umaže, ker misli, da bo tako pri delavstvu dosegel pač največ zaupanja in a tem tudi glasov. Vsa stvar izgleda pač tako, da si kuje »kapital«, ki naj bi 6e pri volitvah delavskih obratnih zaupnikov njegovi listi čim bolj plodonosno obrestoval. No na tako pot se mi ne bomo spuščali. Preveč je opolzka lin delavstvo že tudi toliko zrelo, da bo znalo soditi in razsoditi, kdo je bil tisti, ki je delavstvu največ škodoval. Do sedaj takih nečednih izbruhov od strani socialnih demokratov nismo bili vajeni. Borba je bila vsaj nekoliko dostojna. Način in sredstva, s katerimi je g. Čelesnik otvoril volilno kampanjo za volitve delavskih obratnih zaupnikov, ni prav nič delavski. Diši po podlem denun-ciantstvu, katerega so zmožni samo ljudje, ki so daleč od vsake prave delavske borbe in miselnosti. Razbijati je lahko, graditi nekaj solidnega in poštenega, kar bi bilo jeseniškemu delavstvu tako potrebno, je pa seveda težje in zahteva tudii neke podrejenosti skupnim interesom delavstva, česar pa g. Čelesnik najbrž ne pozna. Nesreča za nesrečo... V noči od 22. na 23. t. m. se je v obratu fine proge na Javorniku spet zgodila težka nezgoda. Delavcu Otonu Gerderju je žareča žica prerezala kite pod koleni prav do kosti. Revež najbrž me bo mogel nikoli več z nogami gibati. To je sedaj že opetovana nesreča na enem in istem delovnem mestu. Ponovno moramo zahtevati, da se KI D že vendar zgane in nabavi prepotreben reševalni avtomobil za prevoz ponesrečencev v bolnišnico. iPrav tako naj bi KUD malo bolj skrbela za zadostne varnostne naprave po oddelkih. Saj skoraj ne mine teden, da bi se v podjetju -ne zgodila težka nesreča, ki je pogosto celo smrtna. Tudi Inšpekcija dela maj se bolj briga za obrate KID. Ne moremo mamreč verjeti, da bi bila vzrok vsem nezgodam neprevidnost delavcev, kakor hočejo to nekateri prikazati. Delavec, ti pa bolj varuj svoje zdravje in življenje! Poroka. 'Poročil se je tov. Markež Lovro z gdč. Erbežnik 'Ivanko. Obilo 6reče dn božjega blagoslova! Vrhnika-Verd Zadružna žaga je stekla. V nedeljo popoldne smo imeli pri. nas pravo ljudsko slavnost. Vršila se je pod geslom: »Zadružništvo — rešitev kmeta in delavca!« In res je tako. O tem smo se prepričali v nedeljo ob otvoritvi zadružne žage. To je za naše kmete in delavce pomemben dan. K slovesnosti ob 3 popoldne v električno razsvetljeni in centralno ogrevani žagi ob cesti na verdski kolodvor se je zbralo nekaj sto Ver-janov in Vrhničanov. Začel je naš »Markove«, ki ima pač največ zaslug, da je stvar, o kateri so mnogi mislili, da je sanjarska in drugi spet tiho, a željno pričakovali, da bo zaspala, postala kri in meso. Nato pa je živahno in temeljito govoril dohtar Tomaž o pomenu zadružništva za našo slovensko vas, za kmeta in za delavca. Njegov govor je bil tako stvaren in prepričevalen, da so mu glas- no in navdušeno pritrjevali vsi. Glavne misli iz tega lepega govora pa bomo objavili prihodnji teden. — Zatem je zabrnela žaga... Da bi le tekla vse delovne dni v letu in skrbela za kruh Verjanov in Vrhničanov, pa da bi utrjevala kmečko in delavsko solidarnost! Z domačim plesom se je začela zabava, ki je potekla v veselem razpoloženju vseh nad doseženim uspehom. Celje Naša predavanja. Za zadnje predavanje je bil določen prof. 'E. Kocbek, ki pa zaradi neodklonljivega zadržka ni mogel priti. Na tem večeru je potem predaval g. dr. Zdravko Kalan in sicer o sloven- Delavska pravica Doma in po svetu Kongres Jugo rasa ee bo vršil januarja prihodnje leto v 'Belgradu. Minister Cvetkovič je izjavil, da je organizacija delavske sekcije že izvedena povsod, kjer deluje JiRZ. Razširitev pokojninskega zavarovanja nameščencev na vso državo' je sklenil ožji odbor ministrov. Razširitev bo izvedel ljubljanski Pokojninski zavod. Mezde železniških delavcev bodo zvišali za 10%. iSkupno bo to zneslo 22 milijonov din letno. To povišanje pač ne bo kaj znatno zboljšalo težkih razmer železniškega delavstva pri nas. Jugoslovansko vojaško odposlanstvo je bilo na obisku v Italiji, kjer si je ogledalo razne vojaške naprave, kasarne in tovarne vojnega materiala. Državni proračun za 1. 1938-39, kateri je predložen narodni skupščini, znaša 12 milijard in 180 milijonov din ter je večji od tekočega za 1 milijardo 270 milijonov dinarjev. Finančni minister je izjavil, da se davki ne bodo niti povišali niti znižali. S čim bi bila Nemčija zadovoljna, je šel izpraševal pretekli teden Hitlerja zaupnik angleškega zun. ministrstva lord Halifax. Anglija gotovo ni pripravljena odstopiti kakih večjih kolonij Nemčiji, pač pa se je lord Halifax informiral pri Hitlerju, če bi bila Nemčija mesto kolonij zadovoljna s kako kupčijo na račun manjših držav v srednji in vzhodni Evropi. Sedaj ko je Društvo narodov postalo pozabljeno, iščejo diplomati velikih držav polov, kako bi zadovoljili fašistične grožnje s kupčijami na račun manjših in slabejših držav. Iz časopisnih poročil ni videti, da bi bila pot lorda Halifaxa v Berlin posebno uspešna. Hitlerjevsko časopisje piše, da »razgovori ne dajejo povoda niti za razočaranje niti za velika upanja, ki so se stavila na te razgovore«. Italija mobilizira. Italija je zopet odredila mobilizacijo štirih letnikov rezervistov. Del teh vojakov bo poslan v Libijo, kjer bo stalna armada preko 100.000 ljudi vedno ogražala angleško in francosko pot po Sredozemskem morju ter njihove kolonije. Obenem se pod italijanskim vplivom širijo upori med vsemi muslimani na azijski in afriški obali Sredozemlja. Sovražniki ljudske fronte v Franciji so organizirali veliko zaroto, da bi zrušili sedanjo francosko vlado s silo. Vl&da je odkrila podrobno vojaško organizirano zaroto, ki je po vsej državi imela tajna skladišča vseh vrst orožja. Organizirale so to zaroto desničarske stranke s pomočjo stvu. To vprašanje, ki zanima v veliki meri tudi delavstvo, se je obravnavalo tako s kulturnega, političnega in socialnega vidika. — iPrihodnji sestanek bo v sredo 1. decembra in sicer ob pol osmih zvečer. Predavatelj, ki je med nami priljubljen in bo prišel zopet enkrat med nas, bo obravnaval zelo zanimivo snov. Ne pozabite torej na ta sestanek! — Prof. Kocbek pa bo predaval pozneje. Za osebno svobodo delavstva Na zadnji skupščini Delavske zbornice sein kot zbornični delegat nastopil tudi za osebno svobodo delavstva. Svojo zahtevo po osebni svobodi delavstva sem med drugim utemeljeval tudi s prav drastičnim primerom iz zadnjega časa, ko je neki tovarnar odpustil dolgoletni delavki samo zaradi tega, ker nista hoteli postati članici Sokolskega društva. Mojo izjavo so nekateri pojmovali politično in jo uporabljali tudi v tem smislu v javnosti, zaradi tega sem primoran izjaviti tole: Kakor že omenjeno, sem nastopil' le za osebno svobodo delavstva. Te ne krati le podjetnik, katerega sem imenoval, ampak tudi zelo veliko drugih podjetnikov. Mogel bi navesti več takih primerov, pa sem se omejil le na enega iz najnovejšega časa. V mojih izvajanjih ni bilo prav nobene osti proti tej ali oni osebi ali društvu, ampak sem imel pred očmi le dobrobit delavstva in pa tudi možnost čim boljših odnošajev med delavstvom in podjetniki. Taki odnošaji pa zavise med drugim ali pa celo največ od tega, da se spoštuje osebna svoboda delavstva in s tem tudi njegovo prepričanje. Zato se čudim listu »Novi pravdi«, katere urednik je bil gotovo navzoč na skupščini, kako more tako zavijati. Ta list hoče pokazati, kakor da bi jaz hotel napadati Sokola, dočim so moja izvajanja veljala le osebni svobodi dotičnih delavcev, ki so morebiti člani tega ali onega društva. Ne da bi se hotel pred kom zagovarjati, hočem le na ta način opozoriti, da ni prav, če se napačno izrabljajo take izjave. Mislim, da bi bil vsaj delavski list lahko tako uvideven, da bi se otresel meščanske zagrizenosti, ki vsako stvar takoj izrablja v politične svrhe. Peter Lombardo, 1. r. fašističnih držav. Ogromne vsote za to organizacijo pa je zbrala tudi francoska velika industrija, ki se ji ne zdi škoda sredstev za zrušenje ljudske fronte. V časopisnih poročilih je razbrati več veselja nad »senzacijo«, kot obsodbe takega načina rušenja zakonite vlade, ki ima večino ljudstva za seboj. PRI NAKUPU blaga za obleko in perilo Vam priporočamo domačo manufakturno in modno trgovino JANKO ČESNIK LJUBLJANA Lingarjeva ulica šter. 1 Shodi in sestanki Duplica. V petek ob pol 6, po končanem delu, je članski sestanek pri »Pla-navšku«. Pride centralni tajnik tov. Lombardo. Članstvo ima dolžnost, da se gotovo udeleži sestanka do zadnjega vsak. Imamo zelo važne zadeve obravnavati, ki so se pojavile v raznih oddelkih v zadnjem času. Potrebni so važni sklepi vseh, zato gotovo vsi na sestanek! Jarše. V nedeljo, dne 28. L m. ee bo ob pol 10 dopoldne vršil v prostorih gostilne »(Bunkežt v Jaršah članski sestanek naše skupine. Vsled važnosti dnevnega reda prosimo, da 9e sestanka udeleže vsi člani in članice. Pride zastopnik centrale. Kamnik. V nedeljo, 28. novembra se bo vršil članski sestanek naše Strokovne skupine kovinarjev v Kamniku in sicer v restavraciji »Grajski dvor« (pr.i Petru) točno ob 9 dopoldne. Sestanek je z ozirom na volitve delavskih obratnih zaupnikov in tudi glede drugih organiizatoričnih zadev zelo važen. Udeležba je za vse člane in članice obvezna. (Pridite vsi in točno! Zagorje. V nedeljo, dne 28. novembra t. 1. se bo vršil članski sestanek naše krajevne skupine. Kot govornik pride tov. Križnik iz Trbovelj. Vahljeni tudi oni, ki imajo namen vstopiti v našo organizacijo. Tovariši na delo, da bo udeležba čim večja. Žiri. Odbor je na svoji seji sklenil, da se bodo sedaj ob zimskem času vršili redni mesečni sestanki. Prvi teh sestankov bo v nedeljo, 28. t. m. ob pol 2. uri popoldne v Društvenem domu. Pozivate se zlasti prav vsi obratni zaupniki, ker bo snov predavanja o delu in nalogah zaupnikov. Gorenjski kovinarji Jesenice. Velika izbira manufaktur-nega blaga za moške in ženske obleke, na 'mesečne obroke. Dospeli so najnovejši modeli radio-aparatov, katere dobite na mesečne obroke že od 150 din dalje. Velika zaloga najboljših šivalnih strojev »Gritzner«; tudi na mesečne obroke. Priporoča se vsem Marija Krašovec, Jesenice, Krekov trg 2. MALI OGLASI Beseda 50 par Vezavo vsakovrstnih knjig Vam izvrši solidno in poceni knjigoveznica Zupan, Ljubljana-Moste, Krekova 4. Pri večjih naročilih primeren popust. KUPUJTE! NOSITE! PRIPOROČAJTE! »PIMAR« obleke »PIMAR« hubertus-plašče »PIMAR« pumparice »PIMAR« suknjiče prodaja in zaloga SREČKO PIHLAR - MARIBOR Gosposka ulica 5 — Rotovški trg 8 Brezposelni tafca|a vsak totrtek popoldne, v iluCaJu praznika dan praj • Urodnlitvo In uprava: MlkloilCava e. II I • Nolranklrana pisma so no spro|omaJo • Oglasi, >oklamacl)o la aarotnlna na upravo: Mlkloiliova cosla 211 • Oglasi po eonlku • Tolotoa 2MI • Številka Cokovnoga ratuna 14.M* Posamezna itovilka Din 1*— » Cona: za 1 masa« Din 4*—, za ietrt lota Din 1&—, n pol lota Din 10*—, za colo loto Din 4«—s za Inozamstvo stana mosoCno Din 7— tlraiujo In za urodnlitvo odgovar|a Lombardo Potor • Izdaja za konsorcl| Dolavsko Pravico: L tumor • Za lugo-slovansko tiskarno v l|ubl|anl: K. Cot Walter Briesley Mati je žarela od zadovoljstva, da lahko otroke ! pogosto preobleče. Otroci so se vsi srečni igrali okrog j nje. Ivanka pa ni čakala, da bi se ji sovraštvo in jeza j ohladila. Ni hotela stresati svojega srda nad družinami, | ki so živele v tako sijajnih razmerah. 1 udi zavist je | udušila v sebi. Vsaka družina je bila svet zase. Ljudje j so jo pahnili v bodo, zato jih ni mogla ljubiti. Pitala je bila poročilo o novem zakonskem osnutku za brezposelne, ki je o njem razpravljal parlament. Nato je obrnila list in zagledala sliko enega izmed ministrov, ki se je mudil na letovanju v Brightonu. 1 isti hip je občutila, da je njen sovražnik prav blizu, bliže nego takrat, ko je stala pred izložbo in računala in se je prismejala in pribesedila mimo elegantna ženska, da so se ji vse številke razblinile v nič. Obšle so jo div je misli. Za njenim sovraštvom in srdom se je skrivalo nekaj dejanstvenega, ki je bilo naperjeno na določene osebe. Slična čustva so se ji porajala, ko je razprostrla roke in vzela svojega otroka v naročje. Prižela mu je glavo na svoje prsi. Ta kretnja je bila nagonska. Imela je sočutje do njega. Toda to sočutje je udušila nevolja nad krivico, ki jo je spravljala v zvezo z nečim, kar se ji je vedno izmikalo. To jih je pahnilo med zaprto, napol izstradano čredo, katere pazniki so bili uradniki Sklada za brezposelne. Janko je jokal. Kadar je padel, ni jokal tako. Če bi ga bolelo, bi se držal za koleno udaril, se ni jokal tako hudo. Deček je vedel, da mu ali kje drugje. Tudi takrat, kadar ga je kak drug otrok čustvene solze ne bodo bolečin ublažile. Še več: nikoli ni na zunaj pokazal svojega razočaranja, da je bil premagan, in sicer na tako klavrn način. Nasprotno: običajno je molče trpel. Udariti ga je moral nekdo, kateremu ni mogel udarca vrniti, kak moški ali ženska. Mati je bila tako močna in izzivalna, da je dala duška svoji jezi, naj se znese nud ljudmi, ki so izven njene družine, naj zareži na veliki svet, ki ustrahuje njih. »Kdo te je udaril?« »Gospod Jinks.« Mahoma se je njeno sovraštvo zaostrilo in vzplamtelo proti eni osebi. Poprej v njeni jezi ni bilo srda. Zdaj je pa izlila svoj žolč na človeka, ki je udaril njenega dečka. Vedno je mislila nanj. Bil vam je to debel, surov in blebetav človek. V njegovi družini je bil večen prepir. V družbo ni rad zahajal. Bil je taka surovina, da je šel udarit otroka. »Zakaj te je udaril?« »Ne vem. Za prazen nič.« Sklonil je glavo v njeno naročje in si jo z roko podprl. Mati je počakala. Val ihtenja in solza je dečku naraščal in zopet upadal. Lovil je sapo. Oče je stal za Jankom in ga rahlo trkal po hrbtu. Močno mu je bilo hudo, ne zaradi tega, ker je bilo hudo tudi otroku. Ivan je opazil, da deček bolj duševno trpi. Nenadoma je namreč dobil nezaslužen udarec ali kaj sličnega. In to ga je potrlo. Ivan je videl, da ga čaka notranje, duševno trpljenje. Da, celo grozilo mu je trpljenje, kajti o tem je pričalo govorjenje in vedenje Ivankino. »Nekaj si že moral narediti!« je ugovarjala mati. Po glasu pa se ji je poznalo, da upa, da otrok ni ničesar zakrivil. Upala je, da ji sovraštva in jeze ne bo treba stresati na otroka samega. »Ničesar nisem napravil, mama. Prav res, da ne.« Sedel ji je na (kolena. Bil je resen. »Nekateri veliki fantje so klicali njihovo Lucijo, jaz pa ne, saj sploh nisem bil mod njimi. Tedaj prileti gospod Jinks in me udari po glavi. Nato pa zakolne in odide.« Potipal se je po desnem ušesu. »Veliki fantje so se razbežali-Lajali so na JLnksovo Lucijo.« k