gospodarske, o b r t n i š k e in narodne. Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gld. 80 kr.,za ëetrtleta 90 kr posiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 12. julija 1865. Gospodarske stvari. Tuđi kmet potřebuje za svoje gopodarstvo za pisnikov, pa kako naj jih napravlja? Majhni prihodki, ki jih dandanes donašajo veča in so y manjša posestva svojim posestnikom v naši deželi, Bogu bodi potoženo, čista resnica, akoravno se je že veliko pisarilo, kako bi se dalo tej nadlogi saj neko- liko v okom priti. Pretresalo se je že večkrat y kako naj bi se kme- tom pripomôglo do denarja, kadar ga potrebujejo na pósodo, kako naj bi se zemlja zboljšala, živinoreja na višo stopnjo povzdignila in več tacega. Nekaj vendar, in to je prav važno za zboljšanje gospodarstva, je treba, da se še bolj povdari — in to je, kako naj si posestnik napravi zapisnike za račune (rajtenge) svoje. Račune (rajtenge) pisati, ni nepotrebna pisarija; tega, mislimo , nam ni treba na dolgo in široko razkladati. Kmet je že s tem zadovoljin, (pa še tacih ni veliko !) da le gotove izdajke (stroške) in prejemke (dohodke) zapiše, a zato mu ni mar, da bi si zapisal druge stro- Da ko- ske za obdelovanje polja, za poljske pridelke itd. gospodar vé, pri čem da je, treba je, da si zapiše y liko klaje je letos potrosil za svojo živino y več ali manj y koliko gnoja je vec ali manj izpeljal na koliko žita, slame itd. je več ali manj od. lani svoje polje, přidělal memo prejšnjih let. Vsakemu je znano, da se mali posestnik še krat kake nove reči poprime , kadar se je sam prepri- le prerad izgovarja, češ ta- čal da mu vec nese; sicer se to pa že ni za kmeta to je za grajščaka. u veče stroške, .večih dohodkov pa si ne zná izrajtati. Vsega tega se pa oni kmetovavec najlože prepriča, kteri je vajen, da vse natanko zapiše, koliko stroškov ga stane ta pata reč, koliko mu to in to zboljšanje vrže. V takem zapisniku vse po številkah jasno pred seboj vidi; nobeden mu potem ne more drugač vmes govoriti. Da bi tako zapisovanje veliko truda prizadjalo, je prazna reč; troje ali četvere bukve so pri malih kme-tijah dovelj, da člověk pravi zapopadek od svojega kmetijstva zadobi, in očitno vidi, koliko dobička ali zgube dobiva od kapitala, ki ga je naložil na svojo zemljo. Ene bukve so, v ktere se vsi stroški in pa do- hodki vpisujejo. Druge bukve so, v ktere se zapisuje pridelek na drobno po snopji, vagánih , vozéh in centih itd., potem koliko dobiva mleka , volne, medu itd., pa tudi , koliko pridelka je za dom porabil, koliko je klaje potrosil, koliko prodal, koliko posejal, koliko gnojá porabil itd. Tretje bukve so, v ktere zapisuje posestnik svoje hlapce ali dekle ali najete delavce, delavne dni, v kterih so opravila zapisana, ki so se z domačo ali tujo živino opravila. Tako ima vse pred svojimi očmi konec leta in ne bo po temi taval, ali je gospodarstvo njegovo učenosti; dosti je, da zná bolje ali slabeje. Da pa take bukve v lepem redu ima ne potřebuje nobene posebne pisati, seštevati in odštevati. Razun teh trojnih bukev ima skrbni gospodar še zapisnik, v kterem je zapisano vse en - četrti se pridela, se spominja vsacega za gospodarstvo orodje, vsa živina, in potem zná lahko reči, koliko stroškov mu gospodarstvo v posamnih letih prizadene , koliko pridelkov mu donaša, in pri kteri reči se je največ prihranil, pri kteri je kaj zgubil itd. Posestnik podedovanega zemljišča živi po navadi od mladih nog na domu in vé po skušnjah od več let koliko bolj važnega primerljeja. Vsak pogrešek bo brž zapa- rajtenga od tega časa pokaže. Kmali se bo prepričal, da pri kmetijstvu sta najboljša spomina zapisnik in raj ten ga. Priporočamo tedaj našim kmetiškim gospodarjem, zlasti mlajšim , naj si napravijo bojo ski stan in se prepričali: ali grejo naprej ali nazaj zil, ako se mu take bukve, v kterih kakor v ogledalu konec leta vidili svoj gospodar- * Gospodarske skusnje. se mladi golobje hit pitaj vzemi jih iz golobnjaka, kadar so 3 tedne stari in deni jih na kako pripravno mesto drugam. Potem jih pokri s kakim jerbasom (korbo), da na temnem sedé, pa ven- On vidi ^ar *maj° zraka (lufta), da se ne zadušé zvečer vzemi mlade golobčeke iz tega gnjezda Zjutraj m jim odpri klj ; rahlo in daj vsacemu y po velikosti, 50 do 80 ali tudi več turšičinih zrn, ki si jih 24 ur po prej v vodi namakal 10 do 14 dneh so ti tako P1 tani golobje tako debeli, kakor so tisti, ki jih mesto Mans prodaj v dalj kraj * Gospodarske novice. Hmelja — čedalje več pridelujejo na Parskem. Pred 30 leti so ga v dobri letini ' k većemu přidělali 70.000 centov, — zdaj ga pridelajo že do 180.000 centov. Ako stroški za 1 cent pridelanega hmelja iznašajo 40 gld.? počez pa je cena njegova v poslednjih letih 100 gold, bila, ostane hmeljorejcem na leto še zmiraj okoli 10 milijonov gold, dobička. Tako si pomaga dežela z novimi pridelki. *) Povedati moramo, da Parci delajo posebno dobro pivo (61) in da je na Parskem sila veliko pi- varnic. * Slovenskim deželam, posebno kranjski, more pomagati sviloreja Vred, » 222 Pregled stroškov po vladneni predlogu za letošnje leto, razdeljenih po posamnih deželah našega cesarstva. in policijskih gospósk in koliko znašajo stroški za šolstvo, pa koliko od vseh teh stroškov zadene enega Člověka po razmeri prebi pregled, iz kterega se po številkah vsake dežele Evo idij ti stroški de Mikavno je v pregledu videti, kaj se v vsaki de- želnega gosposkinega upravništva v mnogovrstnih nje želi izdati ima za stroške političinih, sodniških govih razdelkih. Dežela Število pre-bivavcev od 1857. leta Politični sodniški policijski za šolstvo Goldinarji novega denarja Salcburško .... Dalmacija..... Primorje..... Avstrija dolnja . . . Tirolska in Vorarlberška Beneška ..... Kranjska..... S taj a rs ka..... Koroška..... Hrvatija in Slavonija . Avstrija gornja . . . Erdeljska..... Iztočno-zapadna Galicija Moravska..... Slezka...... Bukovina..... Oeska Ogrska Skupaj Skupaj 146.769 404.499 502.978 1,681.697 851.016 : 2,446.056 451.941 159.474 374.402 397.585 853.165 713.537 643.730 351.593 68.800 232.369 326.510 1,102.586 294.118 1,654.507 137.344 23.936 13.883 I 89.440 471.353 72.966 322.805 16.145 159.134 381.189 356.343 j 1,017.357 233.530 896.965 116.388 411.344 1,002.843 1,169.878 3,444.461 1,314.151 3.518.007 621.470 1,389.229 917.160 494.454 48.509 251.126 1,741.249 876.009 707.450 1,926.797 4,597.470 527.985 445.996 913.644 2,232.896 379.032 198.170 722.757 1,148.995 21.457 43.844 32.442 124.527 150.788 87.966 328.249 1,232.193 1,088.262 775.956 1,997.092 4,738.611 2,311.006 1,142.299 691.199 4fc i 39.601 203.779 2,076.878 456,920 4,705.525 9,900.785 33,374.147 | 224.758 2,160.609 5,570.166 117,669.999 100.759 1,263.839 910.635 9,726.074 7.916 124.730 234.170 1,687.704 74.089 304.728 191.221 • 5,985.045 407.522 3,853.907 6,906.182 35,068.822 u A 2 o3 O Ck « eu a» g S. s > bD ® o « s a > 2 801 2 473/ 2 32*/ 4V 4 5 2 54'/« 1 48 37'/, 25'/ 242/, n 3 '/s 89'/, 89«/« 82 69 V, Omika največ pomaga narodom. Po „Hlas-u." Kdor ni še celó mlad trajalo dolgo, in med kršanskimi narodi so nastale take okolščine, da mnogim ni bilo prav nic bolje kakor ; gotovo V se sužnjim o dôbah poganskih. Tako se je tedaj razvil kaj je bila tlaka (robota), ktera je prav dobro vé, razloček med gospodstvom in podložtvom. naše kmečko ljud- Pri najstarših predočetih naših stvo tako hudo gnjetila še do 1848. leta. Ob odločeni vseh slovanskih narodih uri se je moralo prikazati ljudstvo , da je dělalo brez in sužnjimi kakor sploh pri ni bilo razločka med gospodi plače gosposki, dokler ni izteklo toliko dni, kolikor jih Pri starih naših slovanskih prednikih so si bili vsi je imelo za tlako delati leto in dan. Na nekterih po- enaki; nikdo ni bil suženj druzemu, temuč vsa občina sestvih se je sklicavalo ljudstvo z bobnom ali s trombo, bila je le ena velika rodovina, ktera je skupaj obdelo- kakor da bi šlo vse po vojaško, in potem, kakoršna je bila gosposka ali vradniki njeni, tako imenovani „Franci iz grada", je tudi leskovka pela; kajti takrat je imela vala zemljišča ; ta pa so bila vseh skupaj. ) 7 kakor vse drugo, lastnina gospoda tudi sodniško moČ. Gotovo spominjajo nasi kmetje Časov, ko Za vzdržavanje sloge in dobrega reda zbirala si je z nevoljo se občina iz svoje srede moža, kteri je bii glavar vsi ob- so morali tlako delati; čini, nikdar pa ne gospodar, temvec oče vsem sedanji svobodni rod pa gotovo hvalo vé tem, kteri so noval se je vladika. 7 ime mu pripomogli do svobodě. In vendar je bila tlaka Vladika ni smel delati. kar bi bil hotel, temuč rav- 7 že ostanek trde suž- nati se je moral po glasu občine. Ko 7 so pa pozneje nosti, v kteri je stokalo v starodavnih časih ljudstvo ne narodi slovanski v dotiko prihajali z Nemci, je počasí pri nas, temuč tudi v drugih krajih. prišlo med njih običaje mnogo, kar je bilo pri Nemcih Ako čitamo v starih spisih, kako je ravnal Človek v navadi. Tù še le se je prikazal tudi pri nas razloček nekdaj s svojim bližnjim, se zares ne moremo zdržati med gospodi in sužnjimi žalosti in nevolje. starem veku V se pred Kristusovim Iz prejšnjih svobodnih stanovnikov občin ali vasi rojstvom so tudi najomikanejši narodi, kakor Grki in postali so ubogi podložni in vso moč in pravico nad Rimljani, imeli sužnje, s kterimi so njih gospodarji v njimi si je prisvojil ta, kdor je umel po sili ali z zvi- časih ravnali še huje, kakor z nemirni stvarmi. Marsi- jačami postati gospodar. Razume se samo po sebi, da se to ni zgodilo vse v enem hipu, temuč da se je to kteri bogatinec štel je sužnjev na tisoče, s kterimi délai, kakor je hotel, še celó ali mučil, se mu ni nič zgodilo. V ce je kterega sužnja ubil razvijalo počasi, dokler ni ljudstvo zabředlo v najža- Ko se je veličastni nauk Kristusov razširil med na- rode, utegnilo bi lostnejšo podložnost ali najteže robstvo. Sedanji rod, kteri že tlake ne pozná več, celó ne more robstvo se misliti, da je moralo nehati kajti kristjanstvo uči, da so 1 VUJtï V/ j l\ci j l/l tviiotjaiioivu UVyJL y ka cl OU VSI IjUCljQ t) i 1Z ti J 1 y KJiVjUl All Uli« J/VVOV/U AU kj u V OUU V/aOlU ^UaaOj OJ71V/U in dalej ukazuje posebno, da ljubijo svojega bližnjega se pa vendar more reči, da se podložnemu ljudstvu ni kakor sebe. In resnično med pravimi kristjani robstvo godilo bolje, kakor sužnjim pri poganskih narodih. gnjusno misliti, kaka je bila podložnost v starodavnih časih. Sicer ni bila povsod in ob vseh časih enaka, sploh ni mogoče. Vse Kršanska vera je uničila sužnost i žalibog kar je bilo na posestvu gospodarjevem, je bilo ni v o w aai j kjllkj li ck ^otoi v u. ^yo^vyi njegova lastnina; tedaj ne samo polje ; gozdi y ribniki 223 temuč vse, kar je tam živelo, ribe zver, do- njem zabředlo je ljudstvo v žalostné okoliščine; omik potok i JipB^jHWHB^BWWBI^BWBBBBBBBB ^H^H mača živina in ljudstvo, ktere je stanovalo v kočah, pa ga je osvobodila. Zato so tudi sovražniki svobodě * ~~ jo ko ki so bile tudi gospodarjeve. Bilo je to tedaj ravno nasproti temu, kakor je bilo od nekdaj do danes mrzili se nad omik likor mogoče ; v starih časih slovanskih; nekdaj je bilo vse lastnina vseh staviti", da ljudstvo ostane neumno zadrževali in zatirali. „Luč pod mernik > to v času podložnosti pa je bilo vse in tudi vsak geslo tacih dušnih tiranov, kajti videli so skupaj, prebivavec lastnina enega, kteri je gospodoval. In ker ljudstvo uboga kakor neumna živina. ; bilo đa gd neumno je takrat gosposka nad podložnimi opravljala tudi sodno Po izobraženj Je poznalo ljudstvo , da je nespo moč, tedaj je jasno, da so ji podložni bili po vsem dobno, še celó grešno, da bi veliko množino ljudstva podvrženi. nekolika pšica držala v sužnosti ; po omiki spoznalo je Ako je bila gosposka dobra in je ravnala ž njimi ljudstvo, da do svobodě imajo enako pravico vsi ljudj človeško, morali so Boga hvaliti; ako pa gospo- Ko lepo ska ni imela kršanskega srca, tu se ubogi podložnik omike, jelo se je samo potegovati za njo , ker vedelo Je poznalo ljudstvo resnico, da mu je treba ni mogel braniti stiskám gospodarjevim ; še tolike je, da po omiki dosp do bode ; ko se je pa resnica ni imel svobodě, da bi se bil za zmiraj preselil iz svoje ta vkoreninila v ljudstvo, tem manjša je bila moc tla občine, kajti tudi telo njegovo bilo je lastnina gospo- Čitelj ljudj > saj se niso imeli na kaj opirati ker ki so tavali po temnotah, pomagali so tlačite darjeva (leibeigenschaft) kakor tudi njegovi otroci. Ubogi podložnik brez dovoljenja gosposke ni smel niti sina ljem, da so ljudstvo zdržavali v sužnosti in podložnosti dati v šolo ali kakemu rokodelstvu , niti hčere omožiti Ko se je pa zaslepljenim pomoćnikom razjasnilo moz komurkoli si bodi; pravi se celó, da v nekterih krajih je imel gospodar do hčere podložnikove neko pravico, ktera je popolno nasprotna nravni postavi. Al ne samo ljudstvu po kmetih se je godilo tako ganih samim in so sebi poznali > da pomagaje tlačitelju škodujejo 7 branili so se, služiti na škodo bližnjim žalostno v dôbah podložnosti; čutil jo je tudi rokode- so klicali ljudstvo svojim in na škodo lastno Ko so tako tlačitelji videli, da jim zmanjkuj moči y in tako lec, obrtnik in trgovec. kupčijo in rokodelstvom so dali šio to dalj > in e se pecali največ po mestih; mestjani so uživali sicer od začetka več svobodě, kakor podložni po vaséh, ni nic tako koristilo kakor , dokler niso slednjič podložni dospěli do svobodě. Iz vsega tega je tedaj jasno , da človeškemu rodu omi Ona potrla ve- vendar so od ložna gosposke, kteri so nektera mesta bila pod- rige sužnosti y ona vničila nekrščanski razloček med 1U&I.1&, tudi mestjani morali mnogo trpeti. v umu uo- guopuu^vawi m — vju.a jo jj^iu^^ia vociu uu svobodnih dôbah so se izcimili cehi (rokodelske bratov- enake svobodě, in gotovo le sama omika nam bode v onih ne- gospodovavci in podložnimi ona je pomogla vsem do ščine), ktere merno škodovale. so obrtništvu, rokodelstvu in kupčii neiz- pomoč, da še dosežemo, česar zahteva poštena svoboda Tako žalostno je bilo v nekdanjih časih ne samo Ako nas kaj tlači > jpred moramo vedeti y v m to leži y in potem, kakošnih pripomočkov pri nas, temuč tudi v drugih deželah; ljudstvo ni imelo pomagamo materi in d na boli treba stan. ) da si nobene svobodě in nobenih pravic, temveč delati je da f so iz Kdor hoče tedaj koristiti našemu ljudst in po delà njegovega magati do veselejše prihodnosti, skrbi naj posebno za to moralo in krvav pot potiti, dobiček imeli in sladkosti uživali oni, kteri so ga tlačili, da se v ljudstvu širi omika na vse strani > Nepopisljivo veselje navdaja zdaj prijatelja ljudstva, bode potem samo pomagalo nJ si ako se ozre po domovini in sosednih zemljah 7 pa vidi 7 7 Prevodil v ze nikjer vec ni nekdanje podložnosti, da se ljud- 7 da je ne da stvo že povsod razveseljuje osebne svobodě težijo več spone sužnosti, da so nehale stiske in nad- loge Slovansko slovstvo. po kterih sta v starodavnih časih toliko hudega * Zemljepisna začetnica za gimnazije in 7 ť ^teiiu oi« v oiaiuuwuim vaoiu biri&cw uwuv^« ------ j ~ r ----~ _---------O * — — ~ * J ~ * ^ sjtusila obrtnik in rokodelec, največ pa kmetovavec. realke — izdal in založil Janez Jesenko (učitelj na gimnazii), v gorici natisnil Paternoli Je rav- Ce tudi ljudstvo še zmiraj marsikaj teži in še mno- goriški zega nismo dosegli, da bi se mogli veseliti zaželene , a nokar prišla na svetio. Namenjena je knjižica, kakor ne razuzdane, svobodě, vendar je neizmeren razloček gosp. pisatelj v predgovoru pravi, šola m pa tudi domed tem, kakor je zdaj, in tem, kar je bilo nekdaj. mači rabi, in zato, ker ima dvojni namen, se ni strogo Očiten je velik napredek; neskončno mnogo se je pre- držal nobenega izvira; rabil je Bellingerja , prof. Si-menilo v korist našemu ljudstvu. mony-a in prof. dr. Klun-a ; obširno je obravnal av- íz bivših podložnikov postali so svobodni ljudje, strijsko cesarstvo. tem je tedaj razloček med velike kteri po svoji volji delajo za se in za svojo rodovino; hvale vrednim gosp. Cigaletovim rokopisom ; ki rokodelstvo in obrtnija niste več overiženi s cehovskimi napravami in tolikšnimi drugimi zaverami; kdorkoli čuti tudi „Početni nauk o po ~ je zemljepisu" dovršil v slov. jeziku veselje do nju, lahko se ji poprime in ji svobodno goji. izdanji Fr. Subertovem. zastran mnogokrat težavne terminologije Skoda, da se gosp. pi Ako pa prasamo: s ce m, kadaj in kako se zgodila tako koristna prememba? kdo kdaj Je satelja ništa nič pomenila! Nismo sicer še utegnili, da bi bili in kako Jesenkovo knjižico na tanko kritično sitice djali; vendar nam že površni pregled kaže, da je lepo je naše ljudstvo osvobodil? dobivamo na to odgovor, da se to ni zgodilo mahoma v enem hipu, temuč da osnovana in v gladkem jeziku pisana; in tako ne rečemo se je to malo po malo, v počasnem napredovanji razvi- , v.« »„^ in da je pred vsem drugim k temu pripomogla je čas šolskih daril blizo napàk da bode dobro stregla svojemu namenu. jalo , lu via JC p;cu vocm uiugiui iv lcluu. pii^umugi« jo ^«o ~ omika (izobraženje), ktera se, čim dalje tem bolje kom in učiteljem v , jo priporocamo ta namen, da pride po Ker duhovni-takem tudi razsirja v roke prostému narodu. Ker je pisatelj sam bil za- Omiko pa imenujemo razsvitljenje duhá in požlah- ložnik knjižici in je tedaj velike stroške imel 7 JQ želeti p njenje srca ljudskega. Kakor, ko solnce izhaja, v nje- da se mu trud in stroški povernejo z obilno razprodajo govem svitu spoznavamo okoli sebe vse reči v njih te pa sme ze iuai za to gotov diu , lier je < poi ue-pravi podobi in bitnosti, kar nam popred v temni noči beli knjigi celó niz ko ceno postavil. Pri knjigaijih reči njih te pa sme že tudi za to gotov biti ker je pôl dé- ni bilo mogoče, tako nas tudi omika peljá k spoznanju se bode dobivala po 60 kr. nov. den., ako si pa kdo pravice, ktero so nam zakrivale starodavne zmote pri pisatelju samem naroči 10 iztisov, jih přejme po in vgnjezdeni predsodki. silo 7 zvijačo in zapeljeva- 50 kr. 7 Da pride v šole, moremo zahtevati od ■ I novega 234 ministerstva 9 ako pravnost neostane še dalje str. 59, 66 istinito razložil. Da te i druge proste be sedice niso tako nevažne, kakor se jim na obrazu vidi to uči skušnja vsakega skrbnega primerjavca tujih je prazen glas! * V 6. zvezkuLukšičevih„SlavischeBlatter", kteri 9 je ravno kar na svitlo přišel, smo zopet poleg razno- zikov našemu. Bodoci latinski i grški slovničarj se terih znaminivih člankov čitali převod Po to čni k „Zvonikarjeve" od gospé L je dodan tudi napev pesnici Pesjakove, kteremu Res hvaležni smo naši izvrstni da je eno naj lepših slovenskih pesem v tako jih ne bodo mogli izogniti; naši pisatelji pa naj se jih pop nm ej o Jank Pajk gladki besedi razglasila inostranskemu svetu. Radostni smo pa v tem zvezku tudi čitali, Nàrodno-zabavno borilo. da so „Slavische Blatter" v prvem polletu toliko naročnikov in naroč Kurentovanje Jaski. nic me našli da od julija meseca bojo izhajal 1, VI« V/U. JWUJ« ^^J^ '"""J" dvakrat brez povišane cene. Pravo k Humoreska. Spisal Nr. 11. Hejsasa, hopsasa, pustna nedelja! V Beču hajoči edini ilustrirani * „Glasonoša", hrvaški list, lepo in z vélikimi žrtvami obdeluje bele tristično polje, ktero je temu listu gl Národna. (Konec.) t ljubni gosp. izdatelj oklicujv,, njim številom naročnikov, da avni namen. Domo da je zadovoljen s seda pa se bi pomnožilo manj šalo to število ob novem letu moral prestati, ako Da se * „Slavonac" hajati, tako tudi „Sidro je s koncem prvega poleta nehal iz- Obeda ne bom popisaval, a tudi napitnic ne; teh so dandanes vsi časniki do grla polni. V kratkem samo to povem, da jedli smo kakor Homerovi junaci, ki so bojda samo za predpodnico kar po sto volov poklali; Marko kakor je pil blagega spomina nekdaj Kraljević „sve po dvanaest oka!" Znan gršk modrijan je Boga hvalil za tri reči: prvič y da * „Hlas", lastnik je dr. Juli Grég politický týdennik pro náš lid K y haj y pod vredništvom Čegar vina drugič T luu , ux "glu , da je LU kj u l LI LIO uaua , ALI 111 C tj IV^ , ua J G Grk in ne barbar. Jaz sem pa bil vesel prvič zato, da se nisem že pred dve tisoč leti rodil v Sparti, kjer bojda dan na dan niso druzega jedli, kakor neko prežgano juho, ki se je Je člověk in ne ži moz in ne baba in tretjič da je Nápravnika in donaša narodu lepe primerne sestavka Vzeli smo v naš list iz 1. broja spis o omiki * přišel na svetio Bolgarsko-nemški slovár je v Budisinu y za ljudstvo kuhala na „rotovžu." Drugič sem bil vesel zato, da nisem tam * Sliko (podobo) Vuka Stefanovica-Karad trte hmelj ovija po kolinji, in da nisem tište vere, domá, kjer tište se mesto ktere žica je izdala srbska „Zora"; dobiva se na vadnem papirji za gid lepem na- y Lepo bo kinčal sobo vsacemu Slove zasluženega srbskega pisatelja, ako si kineškem po 1 gld. 30 kr spoznatelji le „šerbet" ločejo in ne poznajo pusta. Tretjiô pa sem bil vesel, da imam zdrav želodec, ki tudi pomore blagemu namenu ; kajt obraz jo omisli, a jbolj 5 tem za me brižno skrbi, da le jaz njega ne zabim v njegovih revah polo skuplj negadohodka se bo izročila zakladu za izdavanje njegovih in nadlogah. Moj želodec in pa jaz, to sva dva tiča, kadar vsega ki drug za drugim letiva, kakor vran za vrano pirujeta. Rada se imava, to je gotovo; brez del, polovica pa za spominek njegov polajša prejemanje Vukove slike, Da t. m. pošljejo denar jim potem pošlje podoba dniš t naj do Slovencem d nj e ga yy Novic", da se prepira vendar le ni medjusobno najino občenje. Po obedu se odpeljemo v Domagoviće ua pir (že-nitovanje). Hladni zrak je kaj dobro del našim obrazom, pod kterimi je oče bivam že na Hrvaškem Kurent strašno zakuril. Precej dolgo y na kmečki svatbi še nisem Jezikoslovske drobtine. 3. Nu, no. V „Novicah" leta 1864 str. 27 se naj nasprotna vezilka nè n ? y à n za prasa trdno y kako se bil do letos. Domagoviće so vás dobro uro od Jaske. vasi ste bojda samo dve rodbini: Borkovići in No-vakovići. Borkovića, ki nas je lepo pričakal pred svojim hramom; kar z obema rokama nas je objemal. Ž niim vred nas enin je bil vnuk „selskoga sudca" starine njim piše Jaz sve tuj em y naj se piše nu ali no. Na to pisanje me vodi etimologična edinost besedic nè i nu n o YWUI VUUJUIU^IUU« uUlliUOb UV/OVjU1U U l li U , Li V/ , 13 so nedvojbeno jednake starému du (sed). Istina je ktere da je pričakovala cela truma njegovih sinov in vnukov, hčeri in vnukinj , zetov in snéh in svekrv , in kakor koli se zovejo vsa ta rodbinska pokolena in pokolenčeki. Borkovićeva hiša naš današnji nu, no ne pomeni tega y kar nè i (n) ; ali temu pomenu se ni čuditi kdor se zmisli na Stari Slovani so vse raje po lesenih kolibah stanovali se po Hrvaškem nahaja je lesena, zvan ognjišca in peči. Sploh malo zidanih kmečkih hiš. y 9 vezilki a i pa, ktere tudi i(n) naznanjate. Zmešnjave bi se pri tej pisavi ne bilo bati, ker i ali i n služil za „et", nu i no pa za „ jasnega nu, no sed." Tudi je pisava polnega zamolklemu nè, àn predstaviti. Končno se je vredno opomniti, da Srbi govorijo ter pišejo no (tedaj no ni samo rusicizem, kakor gosp. Podgorski na gore rečenem mestu meni), Hrvati pa no i nu, i da kakor mi njihovi zanjimci. Pa se zares člověk bolj do mačega čuti v lesénem zidanji kakor v zidanem. Prej les srce ogreje kakor kamen. Raznih hišnih predélov ne bom popisoval, kako ležé, ali proti jugu , ali proti severju, koliko sežnjev so dolgi in koliko široki; ali ima streha dimnik, ali se morebiti dim le po dilah okoli krač in plečet plazi ter išče špranj. Le to naj povem ; se, kar nam Slovencem mnogo veljati mora, v brižin-skih spomenikih, namreč v drugem, nu cetirikrat v tem pomenu nahaja. cesar še drugod videl nisem. Ognjišče, najimenitneja stvar vsake hiše y Je veliko ; 9 toliko, da bi lahko štirje Kakor ni tako 4. Ni, niti ' i. * L11 namreč pomeni tisto, kar lat. neque, peljal, je bila precej pari po njem plesali; zraven tega pa je nizko do kolena ti segne čepé kakor stojé. y gotovo zato, ker ženske skoz komaj Soba raje iz ne in i nastal et non, etiam non, ne q.iidem v ktero nas je „kuče-gazda" po stenah s prtenino prostorna, ter t i ti, ktera oba pomenita pa je sestavlj Je iz ni + t morda dosta okusno okinčana. Najbolj sem se pa čudil peči. Razun plavšev na Gorenskem nisem nikjer veče peči sta pa po Miklošičevem videl. Ako kadaj začne lesa zmanjkovati — in mislim, mnenji sorodna zaimenoma i (is) i tt (tile) ; primeri da že zeló pojema — bodo gotovo tudi pecí v veličini et" „ct , 91 Vergl. Gram biti besedic ni stran 24. Tedaj se že iz prvotnega pojemale. i t daj rabi, ktera je gospod Cigale v slutiti ona pravila o njunej Ko se po 7f yy Novicah" leta 1864 na poprašavam, kje mladenčih" (zaročencih) ogledujem in , da je danes pir da so, mi odgovorijo 225 na nevestinem domu, in da bo še le drugi dan tukaj mogel svet narob na ženinovem domu gostovanje. Zato je pa tudi vsaka gledi trdijo, okrogel postaviti 9 ker Je 9 kakor zvezdo ženska na obedve roki imela dosti posla. Kuće-gazda Cas Je glo tekel; in ako je že vse pravo na nas je, kakor je spodobno, po starosti okoli mize raz- svetu, to saj ni, da vesele ure tako jadrno tekó mestil, vsakega za kositernast krožnik, na kterem je lostnih pa ni ne konca ne kraj obrisač, okoli pa 9 žlica, vilice žabi moralo biti 9 in noz ležal lep platnen ravno kakor pri Mokarji v Ljubljani. Ko enekrat na narobe „Bog živi!" trknemo, nas pozove snéha, da naj gremo „komoro" gledat, ki je za mládence pripravljena. He, si mislim drage volje, to je za „jungksela" kaj , Tù ste stali dve pološeni (politirani) omari, dve pološeni postelji s svilnatima, umetno prešitima odejama pa gr em Došla je doba, da smo morali iti domů. Pri odhodu je nevesta vsakemu izmed nas roko podala in vsakega še povrh na usta poljubila. To je saj priklada, ktere je člověk vesel. Bogme! ako bi bil jaz Ovidi, bi o tem poljubku celo knjigo spisal ; tako pa sem si ga zapisal v kroniki svoji med predrage, ,,narodne obi- in cele bale vezenih márám (marama je to na Hrva- čaje jugoslavenske." Gajdaši in vsa družina nas je do skem kar je pri nas peca, toda maramo samo zene nositi smejo, dekleta hodijo pa sploh gologlave), pred-prtov, plaht itd. Na steni^ste viseli podobi (fotografiji) voza spremila. Vsaki je nosil kozarec vina v roči 9 ki kuce-gazde in gazdarice. Skoda, da nisem imel kakega „zimmergelehrterja" iz velike Nemčije pri sebi 9 da se je popil nara na srecen pot in lahko noč. Bila je res že trda noč, ko dospemo v Jasko. talijanskih mestih na pustno nedeljo sladorčke drug v druzega meče mu bil mogel „per argumentum adhominem" dokazati, ljudje tako spakujejo 9 9) niso tako crni, kakor so namazani da Hrvati vinskih nemških knjigah; po takih švabskih knjigah so-diti, bi clovek res mislil, da so Hrvati sami Botokudi. tudi v beli Ljubljani se neki v Jaski so se pa kepali. Vsi j j n «a j v> opacvcij oj - v uaotvi ovj OC p« JVCpčUl. T 9i po zgodo- smo se za trebuhe držali, da nam jih smeh iz bočnika Po ogledu tudi drugih komor nas pelje starina Bor- spreoblečejo ; ni ne prazna A vio nûTTûcfin n m Lri r» i Ki 1 /I o lûn nrl f Ti i S o i a Oll^ (i i ri n v^ a tt r\ U \ ni vzdignil. Debarderov je bilo neizmerno, gotovo več kakor v Parizu. Ženske se pač strašno rade v možkega kovič na nevestin dom, ki ni bil daleč odtod. Hiša je sijo Židane volje smo bili beseda, da rade „hlače no- bi pa poštene ; ako bila polna otrók, malo da ne iz vse vasi, ki so skozi bil pesnik, zakrožil bi eno. Ni vsaki dan nedelja in jt\ \t n cirvarvn 11 tt o aK a i rw SO Sô OU.lô 1 ^ i K m ci ci «ta aIt a ^ J * ^ ^ * a 1/" «ima«%í i«« ! ^ a ! ^ ^ ^ ^ okna špegali To 9 v sobo, iz j) se mora reci gusle i da pri enakih slovesnostih bajs. naš slo- vsaka nedelja ni pustna. Kurent tudi ima svojo pra- saj ga imamo še celó v pratiki naši z norčavo vico a v íaiviw x y vam vumwiu u 1 v t u1w o vi u "uo uiv w a. \J \J y - o c* j gci 1 ili a 11j u o vž v^xu v j venski narod dosta vec šuma in truša delà, kakor hr- kapo. In tako Jaska bodi zdrava! vaški. To je pa zato, ker v hrvaških društvih vlada bolj disciplina" in „parlamentarnost", nad ktero „per vota ma- društva 8tola-ravnitelj" oštro čuje; naša večidel le anarhični rumpfparlamenti. Sôba, v kteri jora" izvoljeni „ so pa je bilo gostovanje, bila je prepolna. Kdor ni prostora našel, da bi bil sedel, je stal. Mi smo se komaj skoz mno-žico do mize prerili. Moje Zgodovinsko berílo. Obrazi iz zsodovine slovanské. Peter véliki, ruski car in osnovatelj sile ruskega očí pa so radovedne v mno-žici iskale „mladenčev." In kmali zapazim m lad o že nj a (1672 (ženina) ; sedel Je za mizo sred možakov. Ostrmel carstva. 1725 po Kr.) (Dalje.) sem, ko denča videi sem fantina, ki za drugo rabo ni, kakor da ga zagledam. Mesto krepkega dorašcenega mla- Petrova sestra Sofija ni še nikakor nehala misliti o Petrovi pogubi. j->jcj jc pu vuiji unu , v*« o^ ig^i kratkočasi s Potešnimi; mislila je, da je to zato dobro za tableta zeíó šibek. Jaz bi ga bil cenil da se Peter odvrne od resnih državnih poslov. Pozneje Njej po volj bilo da se Peter bi let star 7 pure pasel. Bil je sicer, kakor so mi povedali, že 18 na 14, 15 let. Kmali na to nam predstavijo ne ve s to. pa vidi, da je ta četa z dušo in s telesom Petruudana 9 Pred dvěma mesecema je stopila v 15. leto, pa za ta in da jej more kedaj nevarna biti. Sklene^ tedaj Petra leta je bilo telesno bolj razvita kakor ženin. Vprašam in vse one pobiti, ki bi jej mogli napotj delati da ne starega Borkovica: zakaj da dovolijo takim otrokom se postane carica. Zato sopet střelce podbôde, da vstanej« ženiti? On mi odgovori: tako so i starci naši dělali. Petru. Peter sopet pobegne v utrjeni samostan in po Pa verjemite mi, je dodal, da ženitovanje pri nas nima klice svojo Četo, da ga brani strelcev. Vsa četa in tistega pomena kakor drugod. Preteklo bo eno in tudi mnogo druzih pridruži se Petru; střelci se prestrasij 9 dve leti Apella!" Rad bi bil o tem svoje dvombe razodel mislil , pa bota še zmirom samca živela. „Credat Judaeus pa in ne morej ga apasti. Sofija je bila prisilj udati sem si, bolje je, to „simpliciter m potem molčé „ad acta" dati, birokratično govoreč JUC lajući, pa, ~ ~ -----? —* j do znanja vzeti Suzana imenuje se Petru, ki jo v samostan zapre 9 se ponuni in ravno tem času 1689. leta umri dobrodušni, toda slaboumni car I Skoda ? da nisem agent za nabiranje manj znanih Po Ivanovi smrti je Pet ? Petrov brat sam ostal in edini car narodnih besedi; tu bi jih bil mogel nabrati celo brento. vse Prej neznane jedi Rusij Njemu je takrat bilo 17 let. Koj začne z , prej neznana imena ! Jaz nisem največo pridnostjo skrbeti o državnem napredku 9 gourmand" ali po naše obliznež, pa vendar me je ne- 9) kako streslo, ko sem čul, da se ena jéd zove tem kako da odvrne ono kar v Rusii od in o kdaj bile dietu! |e ne- ^ui, uc* uu vi uc uuu , v j.*^** ^—--j horri- zlo zastarelo bilo. Enkrat je hodil po nekem velikem „grintava margata. « zi d a n j so bile razne reči videti. Takrat mu gostom. Stařešina ie „pleno titulo" napil dobrodošlico nam bilo 19 let. Tu zapazi coin drugac narejen XT. • 11 v. i i.i r i. ______• • x i • i • T 9 Na isti način, kolikor smo mogli longum et latum" zahvaljujemo. To se more reči, Hrvati , se mu „per so res dobri govorniki. Gajdaši zagodejo, dekleta se začnó za roke prije- praša, kakor so bili narejeni čolni, ki so po Moskvi pluli, in ko mu po-vedó, daje angležka ladjica tako skrojena, da more z vešli in z jadrom broditi, želi, da vidi, kako je to 9 in ali kogar ni, ki bi umel ladjico vižati tem inati in v kolu obraćati. stopili Fantje so se 9 ker jih je bojda sram, da bi sami začeli. pozneje pn- To Je živel neki Holandčan, ki je nekdaj tesal ladij cesar Njega so tedaj poklicali k caru, in povedali mu car želi. Holandčan vredi čoln, in jame po reki gori se mi je tako zdelo, kakor da bi rekel: bežite fantje, —- ——, — ô---r- ----- dekleta pridejo! Tudi je tukaj navada, da dekletova in doli broditi. Zavzet je stal Peter na obali reke 9 in rodbina gré fanta snubit, in da nevesta ženina za ven- gled čoln in veslarja, potem pa je šel sam v coin in £anje (svatbo) od nog do glave novo obleče. Rekli bo- jel je vižati ga. Od te dôbe si Peter vrlo priljubi vodo •dete: to je narobe svet; jaz pa ne vem, kako bi se in vedno je želei, da vidi prostrano morje in velike 220 morske ladije. Rusija še takrat ni imela nikaeih zemljá na črnem in na iztočnem morji. Na obalih črnega morja so Turki vladali, na Baltiku pa so Švedi gospodarili. Peter gré v Arhangelj, v mesto daleč na severji, na obalih belega morja. Srce mu radosti poskakuje, ko ugleda prostrano morje, in na morji velike morske ladje. Ladje so bile bolanške, in Peter sam je oblekel obleko holanškega mornarja in vozil se po morji. Bogato je obdařil kapitane ladij , in spodbadal jih, naj sopet pred ko pred dojdejo v Arhangelj. Rusi, mesto da bi bili zahvalili Boga, da jim je dal tako odličnega vladarja, gledali so pisano Petrove popravke v državnih opravilih. Střelci se zopet spun-tajo proti Petru, in sklenejo ubiti ga. Enkrat je bil Peter v selu Preobraženskem blizo Moskve pri svojem ljubljencu Leforu, ki ga je z mnozimi odličnimi gosti povabil na večerjo. Hipoma dojdeta dva strelca in za-htevata s carom na samem govoriti, češ, da mu imata razodeti važne reči. Ko pred cara stopita, padeta pred njim na obraz in opominjata ga, naj se varuje, ker je sklenjena zarota zoper življenje njegovo. Peter noče verjeti temu glasu. Ko mu pa zarotnika povesta, da so carovi neprijatli zbrani v hiši državnega svetovavca So-kovnina, zdajci še le verjame. Bilo je ravno ob sedmih. Peter veli strelcema, da se ne ganeta iz mesta, in koj napiše zapoved nekemu kapitanu svoje garde, naj z dovoljnim številom vojakov ob 11. ponoči obstavi So-kovninovo hišo ter pograbi vse, ktere v hiši najde. Potem se vrne k društvu, in bii je vesel, kakor da je slišal najpovoljniše glasove. Ob desetih vstane izza mize, izgovori se, da mora na nekoliko trenutkov zbog važnih poslov zapustiti, društvo ; al opomni jih, naj se dalje veselé, ker se kmali povrne. Dospěvši do hiše, se je čudil, da tam ni našel vojakov, pa si je mislil, da so vsi vojaki v hiši. Zato tudi sam notri grè naravnost v sobano, kjer so se zarotniki posvetovali, kako da ga ubijejo. Ko vidijo, da je car v sobano stopil, prepadejo in vsi vstanejo. „Dober večer!" — zakliče jim Peter in reče: „ko sem šel mimo hiše, in videl v sobani svetlobo, mislil sem najti veselo društvo, zato sem přišel gori, da z vami, gospoda, popijem čašo vina." — „To je velika čast za moj dom" — odgovori hišni gospodar. Vsi se. vsedejo zopet za mizo, začnó se veseliti, in ž njimi veselil se je tudi Peter. Cez nekoliko Časa reče Sokovninu neki střelec: „E brate, čas je že!" — „Ni še ne" — odgovori mu Sokovnin tiho. Srdit poskoči na te besede Peter, in zadere se: „Je pa — za me čas!" ter lopi z desnico ob mizo, in za-vpije z zapovedajočim glasom: „Povežite nesramnike!" V ta mah dojde kapitan z vojaki v sobano. Zarotniki se splašijo, prosijo milosti, al vse so povezali in zaprli. Peter se potem sopet povrne v veselo društvo, ktero je bil pri svojem prijatlu zapustil, in vsi so se silno čudili, ko so zvěděli, kaj se je vse dogodilo v tem kratkem času. Lefor je Petru neprenehoma pripovedoval o tujih zemljah, in zato sklene Peter, da potuje po svetu. 1697. leta odredi veliko poslanstvo pod vodstvom Le- forovim, in pošlje ga do raznih evropskih vladarjev, toda tudi sam je bil v tem poslanstvu, samo povedati ni hotel, da ljudje niso vedeli, da je on car. Skoz Nemško dojde v Holandsko, in da bi ga na potu ne spoznali, přišel je 14- dni prej v Amsterdam, kot ostalo poslanstvo. Al v Amsterdamu kmali spoznajo, da je on car ruski, in mestno vodstvo mu ponudi lep dvor za stanovanje. On odbije to ponudbo, in vmesti se v mali hišici. Obleče se kot holanški ladjarski tesar in začne se učiti, kako se tešejo ladje. Blizo Amsterdama je vas Sard am, kjer se tešejo silne morske ladje. Nekega dne gré v ono vas, kar zagleda ribšk coin , in spozná v čolnu starega ribča, ki je nekdaj živel na Ruskem, in kterega je poznal še od takrat. Srčno mu seže v roko, pa reče mu, da želí v njegovi hiši stanovati. Zastonj se je ribec izgovarjal, da je njegova hiša mala za tako visocega gospoda. Peter ostane pri svoji besedi, in ostane v ribčevi hiši. Hiša ta, v kteri je veé časa živel najznatneji vladar svojega časa, stojí še dandanes, in vsak tujec, ki v Amsterdam dojde, rad obišče to hišico. Peter je pridno obiskovai tesarje, ki so tesali ladje, pa je tudi sam hodil vsaki dan s težako v tesarno, in tesal je enako prostému tesarju. Zapovedal je, da ga ne imenujejo cara, zato si je dal imé Peter Vaas. Za vse, kar se mu je v tesarni čudnega zdelo, na drobno je izpraševal, in skušal je vse sam napraviti. Hodil je tudi v kovačnice, kjer je neutrudeno koval na jezo in godrnjanje svojih dvornikov , ki so mu morali oglje in železo dodajati, ogenj pihati in ž njim vred kovati, pa so zato tudi preklinjali nenavadno na-ravo svojega cara. Celih sedem tednov je bil v Sar-damu, kjer se je učil, kako se tešejo ladje, potem pa se je vrnil v Amsterdam, kjer je obiskal mnogo učeni-kov in zvedenih ljudi, s kterimi seje pogovarjal o raznih reČeh in mnogo jih nagovoril, da so šli na Rusko. Peter je dobro znal, da brez omike nima zemlja napredka, in ker na Ruskem takrat ni bilo učenih ljudi, ni se sramoval poiskati jih na tujih zemljah, in ko jih je našel, obsipal jih je z mnozimi darili. Iz Amsterdama je odšel na Angležko, in od tod je poslal na Rusko mnogo učenikov in izvedenih mož. Kralj Viljem je odlično sprejel Petra, in njemu za ljubo velel, da bode velik manêver na morji z morskim vojniškim bro-dovjem. To pozorje je tako vnelo Petra Vélikega, da je zaklical: „Da nisem car v Rusii, želel bi si biti admiral angležk !" (Kon. prih.) V Pragi 8. julija. -r (Novo ministerstvo — založne — obrtnijske družbe — gledišče — Šafaříkovi spisi.) Mnogo se je od mojega poslednjega dopisa spre-menilo v našem ustavném življenji; vendar Vam ne mislim o tem pisati, kajti do zdaj je še vse tako zamotano, da Človek ne vé, pri čem da je. Govori in pisari se zdaj le o zméni ministerstva, in vsakdo ti rad ugibuje o příhodnosti našega cesarstva. Novine so vse polně takih člankov; vsak časopis meni, da njegova je prava; zdaj ti pové to novico, zdaj uno, pa vsako „iz prav verjetnega izvira", ki jo pa že drugi dan — pre-kliče. Al vsaj v toliko smo zdaj potolaženi, da za gotovo vemo, da je krmilo avstrijske vlade izročeno g. Belkredi-mu, da bi jo peljal do lepše bodočnosti ; in res poslednji čas je že! Kolikor moremo iz doseda-njega delovanja grofa Belkredi-a soditi, je mož, ki pozná pravi pomen Avstrije. Ostalo učila nas bode prihodnost. Kakošna Avstrija pa bode Slovencem najbolj po godi, povedale so zadnje „Novice" kratko in jasno* Ene govorice bi pa vendar ne prezrli radi, in ta je o ustanovljenji notranj o-a vstrijske kancelarije. To je? se vé da, le govorica med toliko drugimi; al taka naprava bi bila za toliko razcepljene Slovence naravno zdru-ženje. Vlada bi s tem pokazala, da je je res volja zado-voliti željam narodovim. Ako bi se to imelo vresničiti, bi pac želeli, naj se nam popolnoma pomaga in naj se tako malému narodu ne odtrgajo še Primorci, kterim bi bilo združenje z Lahi gotova nesreća. — Pa pustimo za danes to, — ne zidajmo si prehitro zlatih gradov v oblake! — Hočem Vam raji po svoji stari navadi zopet kaj o napredovanji českega naroda povedati. Pisal sem Vam že o marsikterih društvih; al še nikoli nisem ome-nil „založen." To so Yram občinske (srenjske) poso- 221 jilnice , ki si jih srenjcani sami ustanové to je neko- ktero so si kmetje na mestu male stare sami pozidali jiiuiuo , ivi 01 |tii oicujoaui o cvili i usmuuvc, tu jo , ucau- j^lciu au ai jviiicljc ua meaiu uićiie siai« sami pozia.au liko njih zloži glavnico (kapital), iz ktere posojujejo s pomočjo samih dveh tisoč gold, iz glavne občinske srenjčanom za poštene odstotke (činže) potrebnega de- denarnice v Kastvu, ktere jim je to glavarstvo pod biv To je dandanašnji prevažna naprava, ko je to- narja liko davka, gotovega denarja pa skoraj nič. sim Tudi glavarom, duhovnikom g. Andrejom Marotom, na Po- klonilo. in on premagavši mnoge težkoče njezino zi-možni kmet je večkrat brez denarjev; rad bi jih izpo- danje na svojo odgovornost začel. Pri zidanji te cerkve sodil za nekoliko časa, pa jih ne more dobiti, jih dobi, mora strašno velike odstotke plačevati ali ce tudi imata tudi mnoge zasluge dekan v Kastvu Vlah Alojzi Jlil UUU1 , ili\ji a> Sbiđouu v cutvu uuoiyoao piouv/yau , iuui v ičtll , J mora večkrat še le v daljno mesto iti. Koliko zgubi tu Na dan in bivši svetomatejski kaplan g. France Tomšič. zlatega časa ! Drugače pa je to tam y kjer imajo ,,za- posvečenja se tam ljudi toliko zbralo, da še lož no" ali po slovensko rečeno „založ nico." Tù ima nikoli toliko. Veselo streljanje z možnarji in lepo svi ranje glasbine bande iz Reke ste povišale to svečanost. kmet posojilnico pri rokah, ki mu brž iz zadrege po- Ako je bila vlih nedelja, se je pridružilo k svitlemu Ker pa obresti niso veliki, kmet svoj dolg tudi gospodu škofu še deset duhovnikov. Cerkveni govor m aga kmali lahko poplaća. Treba pa je vedeti, da založniki je preizvrstno govoril mnogočastni Oče Avguštin »UiMli JLMUi^V/ J/VJ/AMVI«« ^ 1. w^/v. js, w. j w T ^ - — JV JL Vlii Y 1 U tliV/ ^VT Vili JXlilV/s^ V U1JLJL VjVj JL X V ^ U. O LJL lij ^VclT" z vloženimi denarji ne barantajo; marvec njih edini dijan kapucinskega samostana na Reki. Te in še druge namen je samo ta, da potrebnim srenjčanom denarjev gospode posojevajo Zato so se založnice na Českem in Morav- Juri Premuda bogato pogostil sadanji ondašnji kaplan kteri je tudi imel mnogo truda in skrbi skem kot en mož oprle ministerski naredbi od letošnjega leta, po kteri bi imele plačevati od vloženega cerkve. Veliko podobo S. Mateja za veliki oltar je* lepo maja za novi kamneni oltar, kamneno pridižnico in olepšavo kapitala davek, ter bi morale kolkovati (štempljati) po- na platno naslikal g. Janez Baštjan, rojen pod to kape ? sojilne in tudi vse druge knjige, ki jih pri upravlje- lanijo, zdaj duhovnik v Trstu, ter jo je cerkvi daroval vanju potrebujejo. To pa bi bila založnicam gotova njezino lepoto so umetniki v Trstu hvalili. Pri vseh poguba, kajti glavni namen teh družeb bi se ne mogel slabih letinah so Svetomatejci v petnajst minulih let več doseći, ker bi morale veče obresti zahtevati. Po- mnogo storili za čast Božjo in svojo omiko. zvona, napravili Kupili so svetuje se tedaj v novinah in odborovih zborih več. za- si dva precej velika ložnic na vse strani, kako bi se mogli omenjene mini- kopališče, ker je bilo treba skale razstreljavati in zem- si svoje novo po- sterske naredbe oprostiti. Ker bo pa septembra meseca v Pragi shod česko-moravskih založnic, so sklenili tudi ? SO SI lje nanoševati, in na njem lepo cerkvico lepo hišo od vlade in pravico na cesarsko šterno za kupili to stvar takrat dognati. Mnogo koristnih predlogov že kaplana in šolo, v kteri vrlo uči g. kaplan ; preklani Čaka tega shoda; najvažniši pa je gotovo ta, da naj se vse založnice česko-moravske združijo v veliko družbo ki bi imela v Pragi veliko centralno založnico. Povem cesti na zapadni strani Kastva odprla \ so si pozidali to lepo cerkev. Res, da bojo zdaj od ceste mani dobička imeli, ker se je vožnja po novi pa še to , pa oni si umejo daje že več ko sto česko-moravskih založnic pomagati. V Primorji je velika suša in pomanjkanje vode. O Vi IU , VI« I tJ » V/ \J V WWW ^V^UIAV 1UVI M. T UIV1U UUI obljubilo, da pošljejo svoje zastopnike na ta shod. Ta Iz Ljubljane. V poslednjih „Novicah" je bilo na- številka je najbolji dokaz o koristi takih družeb. Bi se znanjeno , da kmetijska družba ljubljanska nakupuje mar kaj tacega ne moglo tudi na Slovenskem poskusiti; umorj ene lepe kokone po 2 gold. 50 kr. fant. M X /\ ^ r] * TT /i A n H "1 1 rl \ ( 14 A VI VA V* I Kl \ VM n v\ trm tr» n v\ vlit /J /Î ^ i w\ /I M r» X M A « M M J ^ «A naš kmet ne sedi v denarjih. (Kon. prih.) Iz Banata 5. julija. T. — Dobro znamo, da Vaši kmetje in žitni kupci iz „Novic" radi pozvedamo ie-tino po mnogih deželah in ceno žitno. Naj Vam tedaj naznanjam, kako kaže letina tukaj v Banatu, po kteri Ve- ali se zeló suce žitna cena v vsem našem cesarstvu. dite tedaj, da letošnja letina kaže dosti dobro Temu naznanilu dodajamo danes še to, naj vsak, kdor želi prodati tacih kokonov, jih nese gospodu Antonu Laknerju, kteri stanuje na cesti, ktera pelje na ljubljanski grad, v hiši Nr. 54. On jih prejemlje za družbo in vsakemu dá potrjenje , koliko jih je pre- kokoni pridejo v roke zadevni fabriki Le brž ko Jel\ prejme svilorejec od kmetijske družbe denar. 9 Ui l/C icuaj , u.cv íctuouja isviu« u u o n \jl \j kj i. y i ; j — J ------- --------- kakor mi pravimo, „srednje dobro." Ne bode se sicer t(? se opomnimo, naj vsak svoje kokone dobro pomori sicer gré njemu na škodo, ako metulji izlezejo iz me- bil pridelek tolikšen, da přidělalo toliko kot lani, ko je tacega že Banat dolgo ne pomni, ker se je na oralu (johu) počez přidělalo po 32 do 35 vagánov pšenice ; vendar tudi letos bo pridelka dovolj , saj po 12 do 13 vagánov malo žita, da mu bode cena zeló poskočila. V • vi sickov. Zgodovinsko društvo je v občni seji y na oralu. Ni se tedaj bati, ako bo tudi pri Vas tudi res Sicer pa y da na Rusovskem ni bila dobra letina Pot kaj več 0 tem- dne t. m. po predlogu predsednika svojega gosp. dr. H. Gosta sklenilo, naj se deželna vlada prosi, da se Vodnikova povestnica kranjske dežele vnovic natisne. in da iz Odese, odkodar se v Avstrijo dovažava veliko saboto dopoldne po slovesni sv. maši y ker Je žita y ga letos ne bode. Prešteto je ? da vse cesarstvo konec letošnjega šolskega leta za gimnazijo in realko y naše potřebuje leto in dan 60 milijonov vagánov žita in da je treba, ako mu domac pridelek ne iziđe po sreči, ptujega žita. ob Maribor. (Iz čitavnice.) V nedeljo 16. dne t. m. uri zvečer bode glavna skupščina se bojo šolska darila gimnazijstom delile na stre-lišču, realcem pa v dvorani mestne hiše. Na gimnazijo v Kranj pride za učenika gosp. Maks. Plétršnik, bivši gimnazijski suplent v Celji y da se voli VM V» Uli £Á V VJVJXJA. KTUULKJ gXC4 V UC« OX\ll ^/OVjiUC4 j U« OU Y Uli pO pravilih naših nov odbor za prihodnje društveno leto. preskušen za vso gimnazijo in posebno tudi za jezik Blagajnik položi račun. Iz Liburnije 8. jul Odbor. * Ie bila za sv. Matej J ^ wxiw /JMI u y . .ujLCitbV/J , podob dan nenavadnega duhovneg Nedelj ? letos KastavŠčini nad Reko luîija slovenski. — Kakor „Triglav" naznanja, bolnišnica že o vseh Svetih. u se odprè o tročj a y v* Ci elja : svitli gosp. tržaški Mih. Kastelic-a Veliko senzacijo je naredilo nenadno imeno-nje gosp. dr. Muys-a na mesto bibliotekarja gosp škof dr. Legat so ta dan posvetili ondi novo cerkev, ki JJJLXXX. xvx gré v penzijo. Dr. Muys je neki bil docent v Levovu. Zavzel se je vsak toliko bolj nad Nadj amo se, da saj na Kranjskem se s pomočjo hranilnice nase napravijo kmali enake založnice, širno govorile. Zakasnjeno ni enaka národna tvarina. tem imenovanjem ali stalnem ali zacasnem ; tega odloženo o kterih so „Novice" že ob- Vred. Dragi so nam običaji, prišlo vice Vred ne vemo važna služba ker na eno stran taka za deželo našo V se celó izpisana ni bila y da se bila oddala po konkursu, in na drugo stran, ker dr. Ji ays še celó ni Avstrijan, ampak je Prus. Sliši se sicer, ia 228 mi to tuđi verjamejo, da je mož učen, da neki veliko dano, da Njih Veličanstvo cesar je gledé na državno jezikov zná in na mnozih druzih mestih utegne dobro denarno stisko in mirni stan svetá ukazalo da se sposoben biti jezika slovanskega nezna nobeneg ------^-----^ „„«u or^c u.^aiu, v*« os zmanjša število vojakov na Laškem in v Dal /GU U i ti , ai jtùiBd oiuvauoa^tt « uwwvu^ttj íiuiaujoa OI.OV11U V UJ il IV U V LI«* XJHSiS.mil 111 V LJdL- to znanje je pa neobhodno potrebno za bibliotekarja macii prav do tistega števila, ki je navadno v mir- nasi f kteri je celó Cesarj da previd- ne m času in da se na vse strani varčno gospodari; je izro- v tem smislu je bilo tudi naznanilo o pomorski ar- v knj IH I nost že pred več leti to prednost dala čila vso zapuščino Kopitarjevo slovansko in s tem prav madi. Po vsem tem bode tedaj mogoče za vojaščino očitno s prstom pokazala aj knjižnice ljubljanske letos toliko izdati \J\Sl\,LJ.\J O J/lBIVUi J/VUMOHIM l-l VJ Hj IjUV.jMUVJUVI IvbuO x\J bUllIW lííuati J kolikor je sklenila zbornica po- Ako že unterrichtsrath ptujce kliče v Avstrijo, naj drage slancev. — Novo ministerstvo še ni znano. Ker pa so mm m I • 1 1 t f w t 1 i 1 a « a m m ^ ^ __& volje to stori za veliko dunajsko učilišče; na taka mesta na slovenski zemlj pa y ako časniki vsaki dan napovedovali, da jutri in jutri se bode se ne pomikajo naprej zbornicama naznanilo novo ministerstvo, je dunajski knjigarničini uradniki, naj bi se volili možje kakor so vládni časnik „Wien. Zeit." besedo poprijel in rekel, ~..........da staro ministerstvo ostane gotovo tako dolgo, dokler učenjaki, kteri bi Hicinger, Trstenjak in drugi domači v taki službi mogli koristiti svoji deželi po učenosti in državni zbor ne dovrši finančně postave za 1865. leto. marljivosti svoji. Naj bi visoka vlada ne prezirala tacih Tudi predsednik celó nic priljubljenega učnega sveto domorodnih glasov, kteri se ne tičejo nikakoršne oseb- vavstva dr. Hasner se je odpovedal svoji službi. Kdo nosti, temuč zadevaj upravičeno dežel t to nomij in v tacih zadevah petek je bila seja čitavničineg odbora o zadevah novega stanovališča po klep da bojo ministri, se tedaj še nič ne vé; samo to je neki gotovo, da bode Belcredi minister notranjih opráv, kakor ga zdaj imenujejo. Zavoljo prememb o minister poslednjega stvu in ogrskem dvorném kancelarji je deželni zbor občnega zbora. Gosp. dr. Dolenec je poročeval v imenu hrvaški od 17. dne t. m. odložen na 28. avgusta za to izvoljenega odbora in nasvetoval, naj se v nájem Vsi liberalni prvaki hrvaško-slavonski so izvoljeni v vzame dra žj pa prostornejše stanovališče na dunajski zbor in celó cesti. Vsi govorniki so bili zop ta predlog, kteri se Dalmacija bode imela svoja zagovornika v Klaiću in Paulinoviču. V saboto je přišel prevzvišeni veče stroške nakopuje čitavnici, kakor so že sedanji, škof Strossmajer v Zagreb, kjer so ga častitelji njegovi kterih je neka stranka grdila hišnega gospodarja pozdravili s serenado; iz Zagreba se je podal v toplice sedanjega stanovališča > pa si dementi dala. Odbor je tedaj z vsemi gl zdaj sama tak očiten jamniške. Na Dunaji je ena najstarejših ^trgovskih enega sklenil, da v obcnem zboru, zato sklicanem, ne i se bode priporočal omenjenega nasveta. Po končani sej je dr. Janez Bleiweis odpovedal predsedništvu, rekši da radostnega srca, dokler je vladala lepa, prav patriar halična edinost, je opravlja! predsedništvo , kterega zoper hiš: S chu lier et C o m p. na kant prišla. Čudni časi so to! ,,Drauposti" se iz lavantinske doline na Koro- ) škem piše, da je zopet unidan bilo posestvo, cenjeno na 2300 gold., po poti eksekucije za 73 gold, prodano. Na Ogerskem se je zopet pri- pa daj do grla sit, ko se pošast pogubi Bogu bodi milo! kazala goveja kuga. y kterega niso tisti zidali, ki dr vgnjezdila v narodni dom ga zdaj podirajo. Podpredsednik gosp časno prevzel predsedništvo. V nedeljo, 16. dne t. m. popoldne ob dveh napravi čitavnica skupno s Sokolom izhod v V loge grof Thun povdarjal silno potrebo, da bi državnem zboru je unidan se z manjsim številom uradnikov opravljale državne službe; vradni- Orel je za- kov v vsem skupaj je zdaj čez 50.000. Res. velika ar ) sefsthal) Vabij se ted mada, ktero je najbolj osnoval nekdanji minister Bach ! Posebno važnih novic iz ptujega sveta ni danes nobenih. Rimska in laška vlada ste razdrle pričeto pogodbo, ker '------------ ■ ■ - ---\ xifiiiio ut. i iu íaoaa v iaua oiu laíiuiig jjiiv^cv^ uucuuuu« J # 1 1 t y i § I # 1 1 1 1 O / na ta izhod vsi častiti udje sv. oče so zavrgli obliko prisege, po kteri bi novi škofje čitavničini in južnega Sokola # z opombo , da posebno imeli priseči laški vladi ; — avstrijska in pa pruska vlada tiskana povabila se ne razpošiljajo ~ „Villacher Zeit." piše, začne crtati pot za železnico iz Ljubij Odb da inženir Pribil kmali v Belak se tudi ne morete zediniti zarad Slesvik-Holštanja. 9 in da Prašnikar gotovo začne delati železnico. Rad verjame, česar kdo želi ; tako tudi mi, čeravno tega Da pa se ta nismo se tako gotovi, kakor „Vili Zeit y a vladi sami železnica kadaj gotovo naredi, ni dvombe; bi morala za to železnico skrb biti. Drugi pot prinesó „Novice" še en sestavek o važnosti ljubljansko belaške železnice. iz Puli Kakor slišimo, se naš kranjski polk (regiment) preseli v Dalmacij uri Strašni vihar, ki je v pondeljek zvečer po _ jal, je s frančiškanskega zvonika vrgel Mari Denarni zapisnik Matičini. V drugem letu so k Matici pristopili in plaČali: kot ustanovnika: Gospod Kozler Janez, grajsčak v Orteneku z obligacijo 100 ,, Rome Janez, župnik v Ledinah...... 10 z letnim doneskom: „ Konšek Valentin, c. kr. gimnazijalni profesor v Ljubljani . ............ 2 „ Pupar Dragutin, posestnik v Ljubljani ... 2 ,, dr. Grbec Ljudevit, c. k. zdravnik rudokopov v Idrii za 1865. in 1866. leto....... 4 „ Bergant France, lokalist na Vojskem .... 2 gol î) n >> ui i xa^iaajai, jo o iiauv/ior jino podobo s kroglo vred 120 gold f na kteri Je stala Z doštetimi poprejsnimi 1263 « No vičar iz domaćih in ptujih dežel V Ljubljani 10. julija 1865. Skupaj 1383 » Dr. Jer. Županec. Ž Mislilo se b 9 da 15. dne t. m. se končá širj » a ne bo tako. Zbornica poslancev je & <* v u», u m v L , a uo w tcviw. jw přejeli, ai prevec zasasnj en je, jser sega v aogouuo svečana sicer končala posvetovanje O državnih dohodkih in stro- meseca in je po takem ob vso zanimivost. Al kadar Vam doiđe Listuica vredništva. Gosp. J. Pr. v Roj: Dop Va smo P kašnjenje, ker sega dogodbo č ških za letošnje leto in sedaj praznuj poska še ni dospěla do konca; zbornica go tudi dožene svoj brž prošnja, tako ali tako, takrat, prosimo » nam rade bojo „Novice" brž prvem listu razglasile nalogo y ostaj potem se razprava o tem y kako zbornici poravnale svoje navskriž-misli kl financni zakon da 1865. leto. Previ se si bote oglasno sta bila utegne tudi pritakniti nekoliko radostnega spomina na ■■to takrat Čaoova dneve oklica vojniškega in pomorskega ministra v zbornici Kursi na Dunaji 11. julija gosposki dne t. m., po kterih i bilo na znanj 5 % metaliki 70 fl. 25 kr. Narodno posojilo 75 fl. kr Azijo srebra 106 fl. 75 kr, Cekini 5 fl. 22 kr. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Tiskar in založnik: Joief Blazilifc v Ljubljani.