Štev. 15. Leto LXVI. V Ljubljani, 15. aprila 1926. Poštnina plačan« »tovinl. Vse spise, v oceno poslane knjige itd. ¡e pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna. Frančiškanska ul. 6/I. Vse po-šiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312. UČITELJSKI 10VARIS Stanovsko politiško glasilo UJU. - Poverieništvo Ljubljana Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 60 Din, za inazem. 80 Din. Posamezna štev. 1-50 Din. Članstvo ¡p Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po Din 2*50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197. Naš odgovor na klevete. (Izjava odbora učitejskega društva za Mežiško dolino.) Premeščenja po so se že Težka je borba, da se vsai zaustavi partizanski val nri nameščanjih. Nesrečni člen 71. činovniiškega zakona ie vzel tudi učiteljsko stalnost in je uvedel pri učiteljskih nameščanjih in premeščanjih predvojne partizanske metode. Nekateri trde. da nimamo več uči" teliske stalnosti; toda m: se iim upamo dokazati, da obstoia še in ie vsebovana v še vedno veljavnih starih šolskih zakonih. ki iih absolutno ne razveljavlja činovniškj zakon in četudi ie podanih že oar odločb državnega sveta bi se uipal; trditi, da so bile dotične orito/Jbe premalo argumentirane. Prva personalna zadeva, ki nas ie presenetila v sedanii dobi. ip bila upokojitev nadzornika Matka. ker ni imela sklada s členi čin. zakona, ki govore le o upokojitvi s polnimi službenimi leti in tudi. ker se ip unokoiitev izvršila z nepravega položaja. Drugo nas je presenetila oddaja služb ob razpisu, ker se ie prezrlo še vedno obstoječe veljavne odredbe glede namestilne komisije in se ie Prezrlo uči" teliske zastopnike, ki bi morali sodelovati pri predlogu. Presenetilo nas ie pa tudi to. da so bila vkliub zatrdilu z me-rodainega mesta o naiobiektivneišem oostooaniu. še vedno odprta za nekatere stranska vrata pri nameščaniih. pri čemer se čutijo mnogi prezrte in s čemer ie omajan člen 62. čin. zakona, ki nai b' bil podlaga pri nameščaniih. Tudi o reparacijah bi se upali dvomiti. ' če so bile povsem neoporečne ih neovrgljive Zato se nam zdi. da bodo nekatere le vzbujale hudo kri in kar je najslabše, da bodo dale bodočemu režimu še vedno priliko, da bo glodal na njih. Naislabeie na ie. da se ie pričelo v zadniem času zopet z napačno metodo uporabljati člen 71.. kar nam iasno kaže Golobov slučaj. Ni dovoli eklatanten vzgled vladajočim strankami reakcija, ki jo ie vzbudila uprav zloraba člena od preteklih režimov med učitelistvom. da ie buknila reakcija s tako silo na dan; še greio naprej in še zahtevajo žrtev za uči" teliski stan. To nas uči. da še ne bo konec per" sekucii in da čalkaio učitelistvo še težke dobe preden se bo ob njegovih sklenje- 21. 71. in enaka pričela! nih vrstah ubil partizanski val in bo zru" šil nepostavnost ter vzpostavil pravno razmerie. zakonitost in red. Po štirih režimih ie dozorelo v uči-teljstvu prepričanje, da se to more zgoditi le ob sklenjenih vrstah učitelliskega stanu. In no štirih režimih ie dozorelo v učiteljstvu prepričanje, da se more to zgoditi le ob prerojenih vrstah učiteljskega stanu. In prvi klic tega prerojenia ie klic na članstvo, da se dosledno drži v vseh slučajih stanovske discipline ter nai odločno odklania sodelovanje, če ie naperjeno nroti stanovskim tovarišem(icam)'. To ie prvi oogoi. da se vsai omeji, če ne ustavi val preganjanja nad učiteljskim stanom s strani vladajočih režimov. Če je strankam za pravilno in objektivno postopanje, nai se obnneio na organizacijo. ne pa na posamezne niene zaupnike iz učitelisk h vrst. kakor se ie to prakticiralo do sedai ter nam ie prineslo toliko gorja. Kdor se oa kljub temu pregreši in izrablja trenutni politični noložai napram svoiim stanovskim tova;lšem drugačnega političnega nazirania. ta nai pomni, da se kolo časa hitro vrti in da ga ista nezakonitost, ki io uporabna sedaj nad drugimi, lahko kai kmalu zmelje njega samega. Organizacija bo morala dobti v članih toliko zdrave disciolline. da bodo taki slučaii nemogoči in da bodo okraima društva vsakega člana, ki se bo v tem DOgledn 'Pregrešil in kršil discinlino. iiz" kliučila in postavila na sramoten Oder ter bo organizacija pričela iavno bičati v svoietn glasilu napake takih stanovskih netovarišev. Tedai se bo tudi ubil ob učiteljskih sklenjenih vrstah partizanski val v dobrobit učiteljskega stanu, v dobrobit napredka narodnega šolstva in narodne prosvete. Odločilne faktorje pa bi resno svarili. da nai vsai omeie. čp že ne morejo takoi ustaviti orgij, ki so se uganjale v preteklih dobah nad učitelrskim stanom in šolo. Naš protest velia proti vsakemu nameščamo in premeščanju po čl. 71. Dospeli smo torej z načelno debato o deklaraciji, ki bi jo moral vsak razsoden tovariš pozdravljati kot politično šolo za nas, tja, kjer se pri nas običajno vse konča — pri osebnostih. Osebni interes je baje deklaracijo rodil, ne-značajnost se zanjo zavzema. Očitek je tako go-rostasen, žalitev tako lahkomiselna, da ju ni treba še zavračati. Sram nas mora biti. Kako smo pač majhni, tesni! Pritlikavci v veliki dobi! Edina naša skrb je, da si domačo ograjo čim više zgradimo. Bojimo se, da bi svetel žarek kake nove ideje posijal v tinino naše idejne revščine. Tre-semo se za tradicionalne vzore in ideje, ki niso niti v preteklosti, še manj pa danes imele kakršnekoli zveze z zivljenskimi vprašanji naroda. Krivi proroki so nam vsi, ki prihajajo z novimi nazori. Svet je pokvarjen, povsod vlada sebičnost, ne verujemo nikomur! Ali nismo gospodje danes, ki smo bili včeraj hlapci! Kaj vedo drugi o našem trpljenju! — Da, tak je naš mentalitet, inentalitet gospoda, ki je bil včeraj hlapec, ne mentalitet svobodnega državljana, ampak osvobojenega sužnja. Kaj osebni ponos, kaj tuja čast! Za deklaracijo nosimo v polnem obsegu odgovornost mi in kdor ima z urednikom Dimnikom kak račun, naj se zmeni z njim in pusti nas pri miru. Če mislijo oni, ki so odgovorni za gonjo proti njemu, da zadajo smrtni udarec deklaracijskemu gibanju, ako onemogočijo njega med učiteljstvoin, se kruto varajo. Zmaga bo tam, kjer je idejna in moralna sila, ta pa .je — o tem smo prepričani — na naši strani. Ni naša dolžnost, da branimo tov. Dimnika. Nas ne vežejo napram njegovi osebi prijateljski ali drug, oziri. Svoje mnenje pa smo dolžni povedati. Dimnik je v naših očeh hudo grešil, ko je svoje izredne delavne sile udinjal smeri, ki smo jo smatrali s stanovskega stališča za kvarno, zlasti ker je tu k očitnim napakajp starega režima. Napadi ik so ga v naših očeh deloma rehabilitirali, deloma se je rehabilitiral sam, ko je v stanovskem glasilu še pred deklaracijo kot prvi odločno opozoril na etične temelje organizacije in na pogubnost materialističnega pojmovanja njenih nalog, ki se je razpasel v naših vrstah. Takrat je duhovno že prelomil s preteklostjo — drugo je moralo nujno slediti. Najgrša neznačajnost moža je, ako dela proti svojemu prepričanju, ako proti boljšemu spoznanju vztraja v zmoti. Kdor drugo trdi, ne ve, kaj pomenjajo notranji boji moža s samim sabo, V zavrnitev člankov proti deklaraciji, 'zadostuj nekaj kratkih ugotovitev. Kar smo dosedaj čitali, so večinoma pamileti, a ne stvarni ugovori. Vnašajo v deklaracijo, kar ni v njej, kar pa je, nočejo videti. Vsak njen stavek je v praksi preizkušen in bo vsebinsko držal, ko bo stara ideologija že zdavnaj predmet zgodovine. Katere so glavne njene misli, o katerih pravijo, da so nejasne, meglene. Ker se jih je toliko potvarjalo, smo dolžni sebi in svoji stvari, da jih na kratko ponovimo in označimo stališče nasprotnikov. 1 Mežiško društvo je poslalo priložen zagovor tik po sklepu ožjega sosveta, ki meri za tem, da naj se z deklaracijsko debato konča. Menimo da je povsem pravilno, če se da beseda še Mežiškemu društvu, ki je to debato otvorilo, da jo tudi s svojo sklepno besedo konča; posebno pa še, ker Mežiško društvo v svojem spremnem pismu na to apelira z besedami: »Pravice, da branimo svojo čast, nam ne more nihče odrekati.« — Uredništvo. 1. Življenski interes stanu in šole zahteva eno samo stanovsko organizacijo za vse učlteljstvo v državi. To bodi naše Udruženje, poleg katerega ne moremo priznati nobene druge stanovske organizacije osnovnošolskega učitelistva. Tudi nasprotniki deklaracije to trdijo, a iz-begavajo na vse načine pred zadnjimi konsekven-cami tega postulata. Naš pogum, naša iskrenost in doslednost v izvajanju teh konsekvenc — to je naš veliki greh. 2. Dobrodošel nam mora biti v organizaciji vsak stanovskozaveden učitelj in vsakemu mora biti zajamčena v njej popolna svoboda vesti in mišljenja. Zastopniki stare smeri trdijo isto, a se zapletajo v protislovja, ko ugovarjajo zahtevi, da zastopaj organizacija programatično, t. j. za vse člane obvezno samo to, kar nam je vsem skupno in zato ne sprejemaj v svoj program nobenih spornih načel in idej. Očitno potvarja resnico, kdor trdi, da je vladala v naši organizaciji popolna duhovna svoboda in da se je spoštovalo vsako mišljenje. V mnogih društvih da — nikdar pa v vodstvu našega Doverjeništva, kjer je vladala in se nam usiljevala najtesnejša duhovna smer, ki je s svojim plitvim, politično pojmovanim naprednja-štvom odbijala najboljše duhove med nami. 3. Kot edina od nas priznana organizacija je Udruženje moralno odgovorno za svoje delovanje celemu stanu, ne le članom. Tudi to načelo si osvajajo zagovorniki stare struje. Kakšna pa je bila praksa? Ali nismo bili v Sloveniji vedno ločeni v dva stanovska tabora, ki sta si stala sovražno nasproti? Ali so poznali njuni voditelji le najmanjše ozire drug napram drugim? Ali je segala njih stanovska morala kdaj preko mej lastne organizacije? 4. Organizacija mora varovati popolno neodvisnost na vse strani, prvič da lahko paralizira kvarne vplive dnevne politike na šolstvo in drugič, da lahko zastopa interese šole in stanu napram vsakemu režimu. Prvo, pravijo naši nasprotniki, bi bilo sicer potrebno, a ni v moči naše organizaciji, drugo pa označujejo kot materialistično, proračunano stališče, nevredno borbene organizacije z visokimi cilji. Veliko bi radi, pa si malega ne upajo doseči. Taka politika n,i niti realna, niti idealna. Trezna stanovska politika se zaveda predvsem mej svojega vpliva in uspešnega udejstvovanja, ne stavlja si nedosegljivih ciljev, pa tudi ne kapitulira pred stranko. Vsi se dobro zavedamo, katere so najnujnejše naloge organizacije. Cemu trositi sile! Dajmo stranki svoje in organizaciji svoje. 5. Svojo moralno silo mora iskati organizacija v scskladu svojih zahtev z obče narodnim interesom, ki ji mora biti vselej in v vsakem slučaju najvišji zakon. To je nasprotnikom premalo. Naša največja »neznačajnost« je menda ta, da ne jemljemo v organizaciji patriotizma in narodnega mišljenja v zakup za gotovo nacionalnopolitično smer .in ne delamo razlike med »patrioti« in »antidržavnimi elementi«. Ali more to biti naloga stanovske organizacije? Ali nimamo nad sabo oblasti in zakone, pa še druge varuhe? Ali se zavedamo, da je država naš delodajalec in ne mi' njeni protektorji? LISTEK. Koncert „Učiteljskega pevskega zbora" v Ljubljani. Naše učiteljstvo ie proslavilo dne 10. aprila dvojno krstno slavo, eno posvečeno našemu velikemu skladatelju o. Hugolinu Sattnerju ob priliki njegove 75-letnice in drugo v proslavo svojega lastnega zborovega rojstva.. In prav ie. da si ie naš najmlajši zbor zavzel Sattneria kot nekak simbol zvezdo vodnico svojemu nadaljnemu obstoju. »Iz naroda za narod« ie bilo geslo Sattneria. »iz naroda za narod« bodi usmerien cili nadvse požrtvovalnemu našemu tovarištvu. Sattner sam ie g'as-beni slikar narodnega živlienia in čustva. zajetega največ iz zakladnice ne-nrekoslrivega goriškega slavčka Simona Gregorčiča, ki mu ie bila domovina, pri" roda. narodna duša. neizčrpni vir bla-godoneče noeziie. Sattner ie bil. ki si ie orvi osmelil v vrtič našegfa kmeta zasejati blagodišečih vrtnic,- ki mu orav nič, niso kazile in motile tradicionelne vzgoip niegovih »nageljnov«. Polagoma sicer. pa vztrajno ie trebil grmičevie in si našel pota. ki sega »z globine in v globino narodne duše. Naše ljudstvo živi s orirodo. z nio sp veseli. z nio tuguie. vsa čustva oa se mu izlivajo v molitev, z molitvijo prelivajo v pesem, a pesem sama ¡p znak in odsev vseh njegovih čustev, katerih vsa se koncentrirajo v »slavi božji«. Tu je zastavil Sattner svoje siie. Pilil in gladil ie Cerkveno narodno pesem, vmes je» vsajal nežno dišeče cvetke »majnikovih šmarnic«. katerih seme se je bliskovito razpršilo no vseh cerkvenih korih, iz njih na vrt. na polje, v borne koče. Robate zapuščine starih »organi-stov« so se začele sramežljivo umikati nežnim dihliaiem Sattnerievih proizvodov. In ko ie vzgojil cerkveno oesem in uvedel nebroi mojstrov na stezo svojega delovanja, ie poskušal poiskati v kočah tudi onih. ki iim pota niso usmerjena v hrame božje. Našel jih ie. Z Gregorčičem se iim ie približal. V gloriioli poezije se jim ie razodel, omamil — in sledlili so mu. polagoma, korakoma, mimo bornih koč. božjih hramov db tesne' samostanske celice. Pred veličino njegovega duha. ponosno vzravnanega moža. skromno odetega frančiškana ie klonil mož po-svetn.iak; občuduioč niegova velika dela. namenjena samo Bogu in narodu. Učiteljski zbor ie navzočemu skladatelju poklonil lep lovoriev venec v priznanje njegovih velikih zaslug na po- liu narodne vzgoie. naiboli oa ie odlikoval starega skladatelja s svoiim lepim, vzornim nastopom, proizvajanjem njegovih najlepših skladb in ustanovitvijo temelia nevskega zbora, ki bo pototji članstva v naiožiih stikih 7 narodom samim. Koncert ie bil prirejen pod okriljem »Društva učiteljev glasbe«, ker učiteljski zbor doslei še ni bil definitivno ustanovljen. Prav srečno ie bilo zasnovano stopnjevanje vzporeda tako v skladbah, kakor tudi izvajanjih. Prvi dve točki Sattnerievi: »Gori na planine« in »Pozimi iz šole« ie izvedel g. J o s. B r n o b i č s sredniešolsko mladino in sodelovanjem g. Betetta. Venec ljubkih belo oblečenih deklic ie že s svojimi pojavom očaral občinstvo, ki ie do zadhiega kotička napolnilo oPTom--ne prostore Unionske dvorane. Ko oa so oddoneli blagoglasni, akordi, .ie bila z gromovitim odobravanjem izrečena kri" tika. Mili. polotroški soprani so dajali vsebini skladb nežen značai. lepobar-vani s krasnimi alti. dOčirn tenor ni nri-šel do orave veljave vsled maloštevilnih glasov, ki so S£ porazgubili med nesorazmerno močnejšimi basisti! G. B e t e 11 o bi bil s svojim močnim. krasnim glasom pač zelo primeren pri učiteljskem, ne tako pri mladinskem zboru. Zdel se mi ie kot oče sredi številnih otročičev. ki iim s silnim oatozom oriooveduip nekai nerazumljivega, bai" nega. o lepoti naših planin. Naslednje točke ie vodil g. Srečko Kumar z mešanim učiteljskim zborom. sestoječim iz ca 80 oseb Skladbe same ne rabijo ocene, ker so se že ope-tovano razlegale z naših javnih odrov. Konstatirati ie le. v koliko so se izvajalci poglobili v težka dela. kakršna so »O nevihti«. »Naša pesem«. »Gozdina samota«. »Jefteieva prisega«. Ker smo učitelii že od nekdaj vajeni na ekspres-ne vaje ob raznih skupščinskih koncertih in ker smo že tud!i doživljali prav ne" liube pojave ob takih nastopih, nam je bilo kar tesno pri srcu ob pogledu po širni dvorani, v kateri so bili zastopani domalega vsi ljubljanski pevski zbori, Glasbena Matica po ravnatelju Mat. Hu-badu. gg. skladateljih Laiovic. Adamič, zastopnikih oblastev. UJU Ljubliana in Zagreb i. dr. Takoi po prvi skladbii smo zaznali, da ie in bo zbor kos svoii nalogi. Vse gradivo ie bilo dobro naštudiratio in se ie brezhibno skladalo z orkestrom. Iz nežne tišine so akordi prehajali v imoo-zantne ff. izogibaioč' se brutalnemu rjovenju. ki se prav često pojavlja v ad hoc sestavljenih zborih. Vojke g. dirigenta Naročnike za 8. številko Zvonika nam javite zanesljivo do 20. t. m. 6. Dolžnost organizacije je, da zastopa skupne duhovne, socialne in pravne interese stanu ter odločno ščiti državljanske pravice učiteljstva. Ugovarjajo, da duhovnih interesov, ki bi bili vsemu učiteljstvu skupni, ni — vsaj v Sloveniji ne, brez varuštva od strani organizacije pa bi se državljanska svoboda lahko zlorabila in na šolstvo bi dobili vpliv elementi, ki mladine ne bi vzgajali k »verski strpljivosti« in k spoštovanju do onih, »ki državo vodijo v pravi smeri«(!) Kaj je to: duhovna svoboda, ali duhovna tesnosrč-nost? Ali je naloga organizacije, da vtesnjuje državljansko svobodo svojih članov? Svoja kulturnovzgojne naloge rešuj organizacija v smeri in okvirju, kjer bo lahko sodeloval vsak vzgojitelj in v kolikor sega v javno izven-šolsko življenje, dopolnjuj delovanje drugih prosvetnih organizacij in institucij. Proti temu členu je bilo največ protestov. Prepričani pa smo, da bodo oni, ki najglasneje ugovarjajo, najprej protestirali proti njegovi kršitvi. 7. Naloga organizacije je, da vzgajaj in navajaj članstvo k samostojnemu mišljenju. Odklanjamo zato v organizaciji vsako stremljenje po političnem ali duhovnem uniformiranju stanu in smatramo svobodo stvarne kritike kot pogoj za zdrav razmah organizacije. To je baje fraza. Mogoče za one. ki niso čutili duhovnega terorja v organizaciji, ker so ga sami izvajali. 8. Naše stremljenje naj gre za tem, da dvignemo stanovsko moralo, zavest in disciplino, ki mora temeljiti v jaki zavesti članstva, da je vsak posameznik odgovoren za svoje delo stanu v celoti. Ost tega načela bi radi obrnili proti nam. Vprašujemo: Ali so deklaraši zakrivili, da je padla stanovska morala tako daleč, da je mnogo orga-nizirancev smatralo organizacijo kot nekako družbo za eksploatiranje političnega položaja? 9. Organizacija si najresneje prizadevaj in v kolikor je treba, prelomi tudi s tradicijami, da si pribori oni položaj in ugled, da jo bo morala vsa javnost brezpogojno priznati in uvaževati kot edino pravo zastopnico celega stanu. Ali se to pravi zametavati vse tradicije? Ko bi ne bilo slabih, bi tudi kritike ne bilo treba. Zlo ni izviralo iz kakih osebnih ambicij bivšega vodstva, ampak te zgrešene načelne smeri. Sklicujete se na dosedanji ugled in na dosežene uspehe organizacije in se pri tem dosledno istovetite s celotno organizacijo. Na uspehih celotne organizacije imajo svoj delež tudi možje, ki ne zastopajo vašega stališča. Storili so svojo dolžnost, kakor ste jo storili vi. Od doseženih uspehov ne moremo večno živeti. Razmere na Hrvatskem pričajo, da nas sedanji ugled in vpliv organizacije ne more zadovoljiti. Pravite, da je organizacija po krivdi dekla-rašev zgubila na svojem ugledu? — Mogoče mimogrede v enem političnem taboru, ker se je spor zanesel v javnost, drugod nismo mogli nič izgubiti, samo pridobiti. Pa zakaj gledate na zadevo s tako tesnega staiišca? Naš pogled je usmerjen v bodočnost. Za celo organizacijo nam gre. Ni resnega pokreta, ki bi ga ne spremljali nevšečni pojavi. Očitate nam, da smo zanesLi razdor v vrste naprednega učiteljstva! Kdo vam daje pravico, da gledate na zadevo s svojega strankarskega gledišča? Ali ni treba naravnost pozdravljati, da se učiteljstvo otresa značilne svoje politične' lahkovernosti in nekritičnost.? Ali nam stanovska organizacija in stanovsko edinstvo ne pomenita nič? Brez preokreta bi moralo prej ali slej priti do razcepa v naši organizaciji. 10. Udruženje smatraj kot svojo posebno nacionalno nalogo, delovati za duhovno zbiižanje in spoznavanje skupnih vzgojnih nalog učiteljstva iz vseh delov države in slovensko učiteljstvo stoj v prvih vrstah v prizadevanju, da se odstranijo ovire za vstop še nevčlanjenih hrvatskih in slovenskih učiteljev. Tudi to je fraza za one, ki se nam rogajo, češ da nismo pridobili še enega člana iz drugega stanovskega tabora v naše vrste, kakor da bi pameten človek mogel pričakovati in zahtevati, da drugi dve stanovski organizaciji takoj likvidirata na ljubo nam, ki se moramo v svojih vrstah še boriti za priznanje temeljnih načel prave stanovske organizacije. Brez pridržka priznavamo: deklaracija ni popolna. Radi vzrokov, ki so jo rodili, začrtava predvsem meje in okvir za delovanje organizacije. V programatienem oziru je potrebna izpopolnitve. Zlasti bi bilo treba eno misel in zahtevo v njo vnesti in podčrtati: to je nalogo organizacije, da po svojih močeh sodeluje na izgradnji šole, šolske uprave in zakonodaj v demokratičnem in socialnem duhu s posebnim ozirom na široke sloje naroda in na priznana napredna pedagoška načela. — No, dosedanja kritika tega ni pogrešala. Opredelili smo ponovno svoje stališče, zakaj vabimo zagovornike stare struje. da povedo točno, katera načela postavljajo oni kot temeljna načela stanovske organizacije. Naša načela za-metujejo ali jih le s pridržki priznavajo, tembolj so dolžni jasno povedati, kaj hočejo. Poznali bi radi vsaj vodilno idejo, ki bi je mi brezpogojno ne priznavali in katero so oni pripravljeni brezpogojno uveljaviti v stanovski organizaciji. Poznali bi radi deklaracijo, o kateri govori Vlada Petrovič v svoji izjavi in ki jo je prejel od bivšega poverjenika. Na dan z načeli, proč z osebnostmi! V Mežici, dne 10. aprila 1926. Ivo Feinig, predsednik, Kari Doberšek, Rudolf Mencin, Eliza Kert, Janko Gačnik, Vinko Modern-dorfer, odborniki. Društvo za zgradbo Učiteljskega konvikta v Ljubljani. (Poročilo o blagajniškem stanju za poslovno leto 1925. Poročal na obenem zboru 11 aprila 1926 blagajnik .1 o s i p K o b a 1.) V zrnislu sklepa upravnega :n nadzornega odbora z dne 21. marca 1.1. oo-daiem v naslednjem svoie prvo noročilo o blagajniškem stanju našega društva: Članarina in darovi Poslovanje v letu 1925. moram razdeliti na tri dobe. Prva sega do izrednega občnega zbora, ki se ie vršil 21. junija 1925. Dotlej ie vodi! blagajaiške posle tov. Al. Keceli. V te i dobi ie bilo 119 rednih članov, ki so piačali nO 10 Din skupaj 1190 Din članarine Omenim naj tu korporativen pristop 53 članov kranjskega učiteljskega društva. Daril Da ie Dreielo društvo 4628 Din. skupaj torei 5818 Din. Dne 24. junija sem prevze. blagajniške posle iaz in jih vod.l do 27. s-.-p-temibra 1925. V tem času ie pristopilo društvu i 17 rednih članov in plačalo redne članarine 170 Din. Ostali prispevki so znašali 854 Din. skupaj 1024 Din. Dne 27. septembra so se izvršile volitve no novih pravilih, pri katerih sem bil iizvolien ponovno za blagajnika. In to ie tretja doba poslovnega leta. V tej so plačali društvu redne članarine 163 člani v znesku 1630 Din: med temi omenjam 54 člane okrajnega učiteljskega društva za litijski okraj Ostalih darov ie bilo 4629 Din 50 o. skuDai torej 6259 Din 50 d. Iz teh podatkov ie razvidno, da je bilo v tem letu 299 rednih članov, ki so plačali 2990 Din. ostal h darov Da 10.111 Din 50 o. skupaj 13.101 Din 50 o. kolikor sem izkazal v »Učit. Tovarišu« štev. 50 z dne 31. decembra 1925. Skoro polovi-ca teh prispevkov odpade na 3. dobo. Vseh prejemkov je bilo v tem Poslovnem letu 77.185 Din 99 n. izdatkov pa 75.146 Din 79 o. torej prebitka 2039 Din 20 o. ki sem ga prenesel na novi račun v letu 1926. Da ne bi morda koga motile pravkar naveden« številke in na prej izkazani članski; prispevki, pavdariam. da ie zaoooadeno v zadnjih zneskih ' vse društveno denarno poslovanje: dvigi in vloge v hranil, 'in posojil. Učit. kovikta realizacija hran. knjižice št. 483 v znesku 21.454 Din 40 n in prenos kapitala na novo knjižico št. 564. dalje denarno poslovanje za zemljevid v znesku okroglih 36.000 Din. 5000 Din podpore društvu za učiteljski naraščaj. 1000 Din podpore neki učiteljevi vdovi in še drugi manrši zneski, ki so natančno razvidni v blagajniški knjigi. I. ročni zemljevid Ljubljanskega okrožja. Glasom računa Mariborske tiskarne z dne 28. tulita 1925 smo prejeli 10.300 izvodov tega zemljevida, ki obsega Kamniške planine. Ljubljansko oolie in 'Kranjskjo ravnino. Zemljevid je naročil prejšnji odbor v dobni veri. da bi odprl konviktu nov vir dohodkov. To se doslej ni posrečilo. Stroški natiska in honorar avtorju znašajo 35.000 Din. Po pogodbi smo morali doslei plačati 30.000 Dn, Dolguiemo še 5000 Din. Do konca poslovnega leta smo prodali oziroma dali v komisijsko prodajo 1723 zemljevide. — Prejeli smo zanje 7753 Din 25 o. terjatev imamo pa še 5290 Din 75 p. Večjidel so to zemljevidi, ki se nahaiaio v komisijski nrodaii pri posameznih trgovcih 'in ori Učit. domu v Mariboru. Izmed šol dolguje samo ena. Koncem poslovnega leta so bili v zalogi 8344 zemljevidi s tržno vrednostjo 62.580 Din. Od manjkajočih 233 zemljevidov smo večino razposlali v reklamne svrhe. precej pa se jih je pokvarilo. Ob tej priliki p o v d a t i a m, da j e za dobro in ceno učilo le premalo zanimanja, zlasti od strani tistih šol. ki so zaznamovane na zemilje-vidu in za katere ie v prvi vrsti izdan. Naročajte ga pridno, da pokrijemo v par letih vsa i stroške! Skuono Dremožen"e. Po teh poiasnil.h preidem na poročilo o skupnem oremoženiu no stanju z dne 31. decembra 1925. Razdelil sem to poročilo na 7 delov V prvem delu so vrednostni papirji, in sicer: 5 bonov v vrednosti 1763 Din. 3 potrdila III. avstr. voi. posojila v znesku 450 Din. 2 srečki, vredni 100 Din in 2 avstr. drž. rentni obligaciji v vrednosti 75 Din. V avstr. poštni hranilnici ie naloženih 292 Din 96 p Reichova polica ie vredna 500 Din. Vsi ti papirji reprezentujeio skupno vrednost 3180 Din 96 d ki pa ie dvomljiva. Obveznice. Obveznic 7% drž. investicijskega oosoiila ie imelo društvo koncem leta 233. v nominalni vrednosti 30.300 Din, kurzna vrednost p« ie znašala samo 22.634 Din. Za realizacijo kuponov smo prejeli 2305 Din obresti. Zadružne knjižice V 2. delu sta zadružni knjižici Učit. tiskarne v vrednosti 3000 Din in hranil-in posojil. Učit. konvikta. vredna 137 Din 50 p. Na obe knjižici prejmemo vsakoletno dividendo v znesku 189 Din 59 p. Hranilne knjižice. V 3. delu so hranilne knjižice. Na vležn: knjižici št. 564 hran i, itn posojil. Učit. konvikta je znašalo stanje 15.539 Din 66 p. Ta vloga se je proti oni1 v letu 1924 znižala, ker srno morali plačati stroške za zemljevid, ki sem iih zgoraj omenil. Znižalo se ie tudi stanje brezobrestnega oosoiila. ker smo morali to na zahtevo nekaterih vrniti. Ta vloga znaša 33.088 Din 22 p. v kateri vlogi ie vštetih še nedarovanih 13.680 Din. ki so naše breme, tako da znaša aktivno imetie brezobrestnega posojila Te 19.408 Din 22 n. V mestni hranilnici ljubljanski je naloženih 5795 Din. To ie Travnov legat. Obrestujejo nam no 7%. V kmetski posojilnici na Vrhniki ie 207 Din 21 p. v hranilnici v Kopru oa 105 Din. Skupno stanie vlog znaša torei 41.055 Din 09 p (+ 13.680 Din). Posoila. 4. del obsega oosoiila. Je to edino posojilo, ki ga imamo. Sega daleč nazaj v leto 1907. Odtlei ie naraščalo leto za letom. Koncem leta 1925. je doseglo po računskem izpisku Učit. tiskarne z obrestmi vred 178.538 Din 54 p. Obrestuje se po 10%. Torei so znesle obresti v tem poslovnem letu 16,230 Din 78 p. Denar ie po moiem rnneniu varno naložen. ker ie Učit. tiskarna aktivna. Največ pomislekov ie delala tvornica učil in šolskih notrebščin. Mislim na. da se bo ugodno likvidirala, v kolikor sem poučen od merodainih in interesiranih či" niteljev. Inventar. V 5. delu ie naštet inventar. Ta obsega 2 omari, 1 stelažo. Brockhausov leksikon. Brehms Tierleben in nekaj »rol« za razpošiljanje zemljevidov v skupni vrednosti 1600 D'n Semkai spadajo tudi 8344 ročni zemlievildi liubldan-skega okrožja, vredni 62.580 Din. Dalje zemljevida ne bom omenjal, ker sem podal natančen račun zgorai. Terjatve. V 6. del sem uvrstil terjatve, ki jih imamo za razposlane in neplačane zemljevide. Znašalo 5290 Din 75 p. Danes je ta znesek maniši. ker so nekater? dolžniki svoi dolg že poravnali Gotovina. 7. del obsega gotovino. Glasom računskega izpiska št 80 poštne hranilnice v Ljubliani smo imeli naloženih tam 1883 Din 42 p. v ročni blagain;1 na glasom računskega zaključka blagajniške knjige 2039 Din 20 n. skuoai torei gotovine 3922 Din 62 o. ki sem io takoj po novem letu naložil v hran. in posojilnici Učit. konvikta. Skupno imetie Vse naše imetie ie znašalo koncem poslovnega leta 321.939 Din 46 o. Ako so krepko vplivale, da se posameznik, ne posamični glasovi niso spuščal; nepo-zvano v ospredje, kar navadno kazi ravno podeželske zbore. Z močnimi, odlično zastopanimi soprani so se zopet prav primerno skladali krasni', bogati alti. dočim tudi ori tem zboru tenor ni bil sorazmerno iak. Mladinski zbor ie pel bre7 not: dasi pa ie g. oevovodia oborožil učiteljski' zbor z velikimi mapami, vendar isti ni bil su-ženi papiria in ie povečini lahko sledil gibanju g. zborovodje. Vse skupne vaje brojiio baie 15 ur Da se vsak posameznik ne bi potrudil študirati »kod kuče«, bi uspeh sigurno ne dosegel one višine, kakor se mu io ie tako posrečilo doseči. Ne trdim, da ostri kritiki ne bi našli peg. ki bi iih bilo čistiti, vsj drugi se oa zavedamo. da zidarji temeljev ne gladijo, jim daio le lica. večio pažnjo oa seveda posvečajo gradbi sami. sloneči' na sigurnem temeliu. »O nevihti« je zbor izvajal tako izrazito. kakor io ie Gregorčič Sattnerju izrazito karakteriziral An podal v glasbeno udeistvitev. »Naša pesem« je mogočna kantata« ki bi z njo zbor lahko nastopil ob vsakršni skupščini. »Gozdna samota« ie skladba s soremljevaniem orkestra, ki uvede ženski zbor do lastnem uvodu v mehko ti- šino gozdne samote. V izvaianiu sem pogrešal one melanholije, ki se me nola-šča šetaiočemu ob mraku po naših gorenjskih gozdovih. Posamni motivi so bili nekam pretrdo izraženi. Ker Darti-ture nimam ori rokah, nisem mogel ta-koi Dresoditi. jeli skladatelj Laiovic trše narave, ali ie v zboru zavelo nepravo pojmovanje skladbe. Na.iimpozantneiša ie bila seveda »Jeftejeva prisega«, kjer ie bilo vse na mestu. Silni glas goso. Betetta se ie kot grom ored vihro porajal izza kipečih prsi naših pevcev, ki so g solista spremljali liki triumfatorja Jefteia tam izza bojnega meteža v mehki obuo nesrečne žrtve, obunanega junaka. Krasna skladba ie z neoDorečnim nastopom dosegla najpopolnejši uspeh in ta uspeh bodi plačilo Dožrtvovalnemu trudu naših tovari" šev in tovarišic. Njih uspeh — je naš usDeh! Naprej! Tosin Laoaine. Prirodopisne zbirke. Filatelija? Neoporečno ie. da bije v mnogih ljudeh neka posebna žilica, da iih čuden nagon skoraj sili. sestavljati zbirke najrazličnejših predmetov. Urejevanje in množitev zbirke iim dela na.ivečie veselje. Mnogim ljudem, pravim: morda je v vsakem izmed nas skritega več ali mani filatelista. Morda snada tudi skopuh (ki' zbira denar) v to rubriko; drugi Da zbiraio znamke, stare novce, pipe. ure. razglednice, rokopise, metulje, hrošče, rastline, porcelan itd.. Itd. Četudi izvira začetek take zbirke nedvomno iz »filatelističnega nagona«, vendar so mnoge zbirke gradivo za znanstvene študije; zbiralec ni le ugodil svojemu hrepenenju, ampak ie storil tudi znanosti veliko uslugo — bodisi da izvrši to znanstveno delo sam ali Da da gradivo drugim na razoolago Predvsem spada io v to skupino razne Drirodopisne zbirke. Cesto ie začel d i 1 e t a n t sestavljati zbirko, gledal io ie oa kasneie vedno boli z drugimi, ne samo filatelističnfmi očmi: sam ie začel Droučavati gradivo znanstveno: mnogo »diletantov« se ie že toliko poglobilo v svoie zbirke, da so objavili o nti-h dobre znanstvene razprave. Za učiteljstvo so prirodoDisne zbirke še Dosebei prikladne- večina živi na dežel; v neposredni bližini najdišč; rezultate lahko uoorabf pri svoiem poklicnem delu: praksa v prepariranju le 'dobrodošla za delo v šolski zbirki: onim, ki so na na postojankah »na robu civilizacije« bo intimni odlnošaf dto odrede vir neskaljenega veselia in bogato nadomestilo za bližino mesta. Prinašali bomo na tem mestu navodila za sestavljanje zbirk t^roščev, metuljev. sesalcev, rudnin, okamenin. herba-ritev itd.- skratka nairazličneiših narodopisnih zbirk. Sledila si bodo navodila v takem redu. da pridejo prei na vrsto one zbirke, ki si iih lahko sestavimo noool-noma brez stroškov ali oa z malenkostnimi izdatki. Da ugodimo potrebi Tuša (glej notico na drugem mestu), prinašamo naj-Drei navodila za zbirke mehkužcev. I. Mehkužci. V sami Sloveniji živi' nekoliko stotin vrst mehkužcev, med mirni tudi mnogo endemičriih vrst (t. i. takih, ki so naše speciialitete in jih drugod ni): verjetno ie. da ie v naši domovini skrita tudi še kaka dosedai neznana oblika. Najboljši pomočniki ori sistematičnem faunistič-nem raziskovanju so šole. ker orepreza-io vso deželo. 1. Prvi lov. Neobhodno potrebna aparatura za začetek ie tucat praznih škatlic (dobre so vžigalične im druge) in event. neka i platnenih vrečic v formatu približno 15 X 20 cm. ki se v vsakem gospodinjstvu napravijo iz drugače neuporabnih odrezkov. (Dalje prih.) nrimeriamo to vsoto z ono koncem Dostavnega leta 1924.. vidimo, da ie naraslo za 77.837 Din 30 d. Račune sta 29. marca 1926 pregledala člana nadzorstva tov. T i t Orčar in tov. Vita Zupančičeva ter našla v redu. Čisto imetie. Ker so me o našem čistem imetju Dovoraševal: že mnoei tovarni s, lahko iz zgoraj navedenih avtentičnih s e-vilk vsak sam izračuna to Ako odštejemo vrednostne papirje (izvzems: obveznice). inventar z zemlievidii vred v skupni vrednosti 67.360 Din 96 d. dobimo čisto imetie 254.578 Din 50 n v gotovini. ki ie plodonosno naloženo in se obrestuje s 5—10%. Vse obresti so znesle 22.240 Din 33 o. To čisto imetie lahko hiooma dvignemo. Mnogi tovariši(ice) so plačali svoiečasno brezobrestno posoiilo. ki so ga kasneie konviktu darovali. Zgoraj sem na navedel, da znašaio še nedaro-vana posojila 13.680 Din. Zavedajte se. da gradimo dom sebi1 v čast in ponos, naši deci v korist. Zato ne oklevajte, a m o a k s o o ' r o č i t e . da darujete brezobrestno d o s o i i 1 o konviktu! Segajte pridno do zemljevidu, zlasti oni tovariši(ce). ki; delujete na šolali, zaznamovanih na zemljevidu Olaišate si domoznanski oouk. poučujete uspešnejše in prihranite si mnogo časa. ker vam ni treba zemljevida risati. Vse te šole so ore:ele zemljevid na ogled!. Ne stane vas več nego nekai priporočilnih besed. Samo ^avedaite se da služimo vsi le za celoto. za skupen cili. ki nai se konča čimorei v oonosni zgradbi z napisom »Učiteljski konvikt«. Stan e 11. aprila 1926. Potrebno se mi zdi. da podam še kratko poročilo o blagajniškem stanju v tekočem letu. Predvsem navaiam v boljši pregled! plačevania redne članarine po oosameznlih okraiih sledečo razpredelnico: Zap. štev. OKRAJ Število javnih Sol ■C O £~3 X» T3 « O a Približno število učnih oseb Rednih članov 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 Brežice-Sevnica Črnomelj Kamnik Kastav Kočevje Kranj Krško Laško Litija Ljubljana Ljubljana okolica Logatec Novomesto Radovljica 20 30 41 9 51 49 33 21 33 20 57 19 42 31 1 9 20 22 24 7 ' 2 8 13 26 10 • 3 1 85 78 108 144 140 141 96 107 170 240 86 114 120 2 18 54 71 88 25 8 10 81 108 32 8 1 Skupaj . . 456 146 1629 506 1 III! Te številke eovore dovoli jasno. Ko bi vsi okraii storili svojo stanovsko in moralno dolžnost vsai v tol.ki meri kakor nekateri, bi nas bilo gotovo še enkrat več Omenjam tu še posebej okraia Ljubljano in okolico, ki sta se odzvala v prav častnem številu ter pokazala s tem umevanip do prenotrebne u dejstvi ve Učit. konvikta. ki ne bode služil njima v toliki meri kakor tovari-šem(icam) iz ostalih okraiev. Zato vsem še zaostalim: »Ne oklepajte, amoak javite takoi svoi pristop s tem. da nakažete že zapadle zneske do položnici, ki jo imate! Še ie čas!« Na hranil, knjižico št. 564 sem vložil od 1. januarja do danes 20.631 Din, tako da znaša nieno stanie danes 36.170 Din 66 d Hranilna vloga z brezobrestnim posojilom znaša danes 32.763 Din 22 d. Ta se ie znižala, ker ie neki tovariš zahteval povrnitev oosoiila v znesku 500 Din. Obveznic 7% drž. invest. posojila hranimo danes 246 v nominalni vrednosti 31.600 Din. Njihova kur zna vrednost na znaša 23.700 Din. Za 246 realiziranih kuponov, ki so zapadli v plačilo 15. marca, sem Dreiel 1106 Din. Kdor izmed tovarišev hrani še katero, prosimo zanjo, da ne bo samevala doma. amoak se bolje Dočutila v zbirki Učiteljskega konvikta med svojimi tovarišicami. Zemljevidov Ljubljanskega okrožja sem Drodal doslej 1883 izvodov 'in prejel zanie 8200 Din. V komisijski prodaji lih ie od teh za 5063 Dih. Od slik za uslužbenskj list sta mi iZDlačala fotografa 1430 Din. Vseh dohodkov, t. i članarine, prispevkov darov sem prejel no Novem letu do danes 23.187 Din 50 o. dočim smo prejeli vse lansko leto le 13.101 Din 50 d. kar ie vsekakor len usoeh požrtvovalnost; in zavednosti. Svojega Doročila ne morem drugače zakliučiti nego s orošnio in Dozivom: Vztraiaite in olačuite redno mesečn* članarino. Posnemaite mnoge stare borce. ki so odrinili naenkrat 100 Din! Vzpodbulaste še ostale tovariše in tova- . Med drugimi predlogi sem šlirjemu sosvetu UJU Ljubljana za sejo 10. januarja t. 1. predložil tudi sledeči Dredlog: »Pretežno število naših osnovn'«h šol tvoriio podeželske šole. pretežno število našega učitelistva Je podeželsko učiteljstvo. Te šole in to učiteljstvo oa Orna mnogo zahtev ii n teženj/ ki se razlikujejo od onih v mestih in drug.ih večiih kra-iiih. Podeželskemu šolstvu bo torei treba obračati mr.oeo več Dozornostl kakor dosedai. 'in sicer ? razn1 mi spisi, razpravami itd. v našem strokovnem in našem stanovskem glasilu. Predlagam torej: a) v »Učit. Tovarišu« 'in v »Popotniku« nai se otvori poseben predal, n. pr. pod naslovom »Naše podeželsko šolstvo« ali slično. b) Povabi nai se vse priznane in izkušene tovarišedce) podeželske učitelj e^ice). da se organizira a k c 'i j a za p o v z d i g o podeželskega š o 1 s t v a in se prične nato s * Poročal pri zborovanju učiteljske" ga društva za mariborski okraj dne 13. marca 1926 ter na ondi izraženo željo tukai priobčil. Ker ima vsak narod svoio kulturo, mora biti vsak njegov kulturni delavec zlasti v narodno Dolitičnih strokah ne samo učen in vešč. temveč tudi v tem smislu delaven, sicer se mu zna zgoditi, kakor Slomšku in Prešernu, da bode zamujal ugodne Driložnosti in s tem škodoval svojemu narodu. Učiteljstvo proglaša samega sebe narodno kulturnim činiteljem. ono hoče to biti tudi v prihodnosti, iz česar sledi, da se ne sme nilcdar razoolitičiti. temveč ie nuino potrebno, da se vsak njegov član poglobi tudi v znanje vseh strok narodne in državne politike, kar bode odlično koristilo šolstvu a oo njem narodu i državi. Jezikovni pomen e k s d o -n i ran«. Ta tuika ie izoeljana iz latinskega glagola expono-ere. exposui. ex-positum = izpostavljati se. vzbujati po-izornost, razložiti. Kdo Da nai presodi, kedai ie učiteli strankarsko izpostavljen (eksponiran)? Kje ie tista stoonia višine. na koii postanemo v strankarski politiki izpostavljeni? Posamezniki bodo to presoiali oo svoiem osebnostnem (subjektivnem) naziraniu in čutu. N. pr. klerikalec te bode morebiti že radi tvojega navdušenega govora o iugoslovan-stvu krivo dolžil. da si se s tem že strankarsko izDOStavil. oziroma demokrat te bode v enakem smislu obdolžil, ker si v svoiem govoru trdil, nai ne zametujemo avtonomi'e Slovenije. Osebnostna nazirania* ustvarjajo rada krivo sodbo in zmedo ter ustvarjajo težkoče. Le ostanimo pri dosedanjih svoiih izročilih '(tradicijah) ter volimo v svoio organizaciio tudi zananrei inače v vseh ozirih naisoosobneiše. sai se mo-raio izvoljeni tako gotovo ravnati do društvenih in organizacijskih oravilih. kakor bi iih sicer prihodnje volitve do-medle raz oder organizacije. člen IX. naj torej ves odoade. A. Vsebina. Točka 3. v čl. III. pravj iasno. da mora orcaniz varovati svoio DODolno neodvisnost napram vsem strankam in režimom in sme svoio moralno silo iskati le v skladu z obče narodno koristio kli ji mora biti vselei in v vsakem slučaju nai-višii zakon (suorema lex). T0 se vendar Dravi, da mora organizacij zasledovati takšno stanovsko politiko, da ne bode zabredla niti v odvisnost koie politične stranke, niti vladajočega režima in ^gojiti takšno narodno politiko, ki se bode vselei in v vsakem slučaju soskladala s koristio naroda. To izvrstno pravilo nam kliče na polna usta: »Upolitičite se še rišice. da pristopijo v naše vrste, čim več nas ie tem večii dohodki in tem orei dosežemo naš dolgo zaželteni cili — lasten svoi dom ki nai nudi nam vsem varno in prijetno zavetišče ob vseh časih in prilikah Postane nai last celokupnega učitelistva Ako hočemo, moremo in moramn to doseči! Driobčevaniem SDisov in člankov o tem šolstvu v naših glasilih!« Tako se ie glas'1 moi takratni Dredlog. čegar nadalina usoda mi ie neznana» Ta predlog sem izdelal v naglici» ga hotel nuditi v čimkrajši sestaVi. zato je tudi še neDOpoln Moi namen ie bil. s tem predlogom v zdrami t i v sla i p t 'i č e t e k toli važne in potrebne akcije Proučevanja podeželskega šolstva. Zakaj in kako — o tem hočem ko-liiklor mogoče k) r a t ko in oregled!-n o nadalievati. kajti problem nodežel-skega šolstva tvori tako obširno in težavno delovno polje. da se tokrat še ne morem SDuščat v podrobnosti. Podrobnosti so številne ter zahtevajo temeljito in večstransko proučena poglavja zase. Ze iz mojega oredloga ie orecei razvidno. zakai sem mačel podeželsklo-šof' sko VDrašanie. Smo v izrazito agrarni državi, ki razpolaga |p ? redko nase-janimi mesti in večjimi kraji. Dač P a polriiio to državo številne vasli. naselbine. mali trgi. SDloh maniši Dodeželskl kraji. (Dalje prih.) močneje iz naroda za narod! Razpoliti-čiti se ne sme nikdar, škodovali bi sebi in narodu!« Četrta točka III. člena predpisuje »... organizaciia ne sme gojiti in oodpi-rati (DrODagirati) nobenih naziratii (idej) in teženj ne kulturno političnih, ne družabno (socialno) političnih, ne drugih, ki bi nasprotovale orepričaniu enega dela članstva ali ki bi ustvariale načelne, pomisleke proti vstopu v organizacijo.« S to določbo si ie proglas sam vrgei vrv krog svo:ega vratu. Proglas goii in podpira namreč nazirania in težnje raz-političenia in te nasprotujejo prepričanju enega dela članstva naše organizacije, t i. onega večjega, ki ie oroti proglasu, česar ne sme gojiti in podpirati organizaciia. tega ne sme tudii n a sam proglas, sicer postane njen nasprotnik. Ako Se ie proglasov nisateli zavedal pomena tega svoiega jezikovnega sloga, nam oostaia iasno. zakai ni s^ega proglasa izročil zgodai vsekakor mnogo predčasno ooverieništvu UJU v Ljubljano. ne pa šele tik pred seio širiega sosveta. vedeti ie namreč moral naprej, da ga poverieništvo ali ne bo moglo v tako kratkem času Proučiti ali oa ga v smislu tega besedila ne bode smelo podpirati. Že sama ta določba i* upravičila bivšega poverjenika L. Jelenca proglas vsai za seio širiega sosveta kot nedozorelega odkloniti in ca zadostno opravi-cuie. zakai ni dovolil o proglasu v seji širjega sosveta razpravljati. Poverjenik L. Jelene ie namreč izvršil to. kar je Proglas od niega v ti točki izrecno zahteval. i; ;jf Iz te točke pa izhaja tudi nasprotno, da srn p organizaciia gojiti in oodtoirati samo ona kulturno in družabno politična nazirania in težnie. ki ne nasprotujejo orepričaniu nobenega dela njenega članstva. Ali so taka nazirania in težnie med nami. ki šteiemo mnogo tisoč glav. sploh možna? Nai nam to kdo drug obrazloži in zagotovi Meni se to dozdeva nemogoče. kajti kolikor glav toliko misli. Naj že bode kakor hoče. \r teh proglasovih določb ie dovoli razvidno, da se organizaciia ne da razpolitičiti in da tudi ta točka nasprotuie razpolitičeniu. Tudi 6. točka III. člena nasprotuje razDolitičeniu. »... da odločno ščiti vse državljanske Dravice svofih članov« — med te SDadaio tudi naše oolitične pravice — se vendar pravi, da mora naša organizaciia v obrambo teh naših pravic a) čuti. b) v slučaju potrebe pa dejansko vmes noseči, t. i. ona mora v politiki z deianii nastopiti. (Dalje prih.) Splošne vesti. — Potovanje U.IU v Češkoslovaško republiko. V zadnjih, dveh številkah »Učiteljskega Tovariša« smo priobčite program potovanja članov UJU Beograd, Zagreb. Ljubljana v češkoslovaško republiko. Ožji sosvet UJU — oov. Ljubljana ie na se.ii ožjega sosveta razDrav-lial o tem Dotovaniu in ie sklenil v zmi-slu dODisa Pov UJU — Zagreb, da stopi v stik z Ljubljanskimi učiteljskim dn> štvom. ki naj vso akcijo prevzame in vodi vse priprave. Potrebna pojasnila bodo obiavljena v »Učiteliskem Tovarišu«. Število udeležencev ie za Slovenijo omejeno na skrajni maksimum trideset. Dosedai se ie odzvalo neikai članov in članic, več iih ie pa zaprosilo še nekatera noiasnila. Tennrin ie kratek, zato no-zivamo vse članstvo. Iki se msli izleta tudi udeležiti, da to izvrši nailkasneie tekom enega tedna. Prijave ie za enkrat pošiljati še na Poverieništvo UJU Ljubljana. dokler se ne konstituira vodstvo liublianske sekcije tega izleta. Vsi oii tovariši in tovarišice. ki so nriložili svojim prijavam dopisnice, oreimejo tudi od tega vodstva odgovore in potrebna navodila. FERI.IALNO UDRUŽEN.JE IUGOSLO-SLOVENSKEGA UČITELISTVA. V Češkoslovaško! Na razna vprašanja sporočam, da Se vrši naš izlet oo češkoslovaški pod okriljem ustanavljaiočega se »F. U. J. U.« in ni v nikaki zvezi z izletom po Češkoslovaški, ki ga projektira UJU. OdObravati ie. da sta proiektirana dva izleta v češkoslovaško, ker vsakdo spozna, kako ie potovati v skupinah, ki presegajo število 50! — Za naš izlet je priglašenih 45 tovarišev(ic). in sicer: iz Slovenije 20. Srbije 11. Vojvodine 5. Hrvatske in Slavonije 4. Bosne 3. Dalmacije 2. Da odpade nepotrebno pisanje, sporočam. da se nadalini priglasi ne morejo soreieti. Tovariše(ice). ki žele potovati. nai se priglase pov. UJU v Ljubljani Priglašene tovariše(ice) ponovno opozarjam, da se do 15. maja priglase lokalnim sokolskim društvom radi vizuma in znižane vožnje. Spoznali se bomo po enotnih iugo-slovenskih znakih !in če bo mogoče v Mariboru kratek sestanek. Enotne znake preskrbi podoisanec! Ostale podrobne informacije pravočasno v »Učit. Tov.« lin event. v dnevnikih. S ferialnim pozdravom Slavko Mravlje. — Zakai »Učiteljski Tovariš« n"č ne niše n premeščanjih ki so se izvršila na Hrvatskem in v zadnjem času tudi v Sloveniji. 2e v prvih številkah »Učit-Tov.« so bili pozvani vsi oni. ki so jim znana kaka premeščanja in krivična nameščanja. da to iaviio vodstvu organizacije. Tudi glede premeščeni na Hrvatskem ie »Učit. Tov.« že zavzel stališče. Seveda ne stališče kakor ga zavzema dnevna politika in nieno časooisie. ki izrablja ta Dremeščenia v strankarske namene. ampak strogo stanovsko stališče in presojanje teh premeščeni s stanovskega stališča. Glede vseh slučaiev. ki so bili Drijavlieni organizaciji, je vodstvo že storilo korake in tolmačilo svoje stališče na merodainih mestih. Ne more oa teea storiti organ zaciia v onih slučajih. ki Ji niso oriravlieni in r> katerih n'ma avtentičnih Dodatkov. Zato leži krivda na vseh onih. ki slučaiev ne prijavijo vodstvu organizacije, na drugi strani pa se tako radi soodtikaio nad tem. da organizacija ničesar ne stori in »Učiteljski Tovariš« ničesar ne piše proti premeščanjem in krivicam. Posebno sedaj, ko se premeščanja vrše do čl. 71.. brez raz-Disa. takorekoč nod roko. ie. kontrola nemogoča brez sodelovanja vseh. ki iiim ie objektivno na tem. da se krivično nosto-oanje omeii in ustavj z iavno kritiko. — Na Hrvatskem in v Slavoniji je bilo premeščenih in odstavlienh nad 600 učiteljev In 28 nadzornikov — tako pi- ARGUS na)bol)on J» S-26' a brzojavni naslov Argua MIRKO VAUDA: Proučujmo vprašanja podeželskega šolstva in učiteljstva.* RADOSLAV KNAFLIČ: Proglas-Deklaracija. (Dalje.) šeio listi. Dri tem 'Da strankarsko politično izrabljalo ta premeščanja v svoie politične namene. Bo prišla druga stranka in se bodo preganjanja nadaljevala na drugo stran. Tudi mi iih gledamo s strankarsko političnega stališča mesto s stanovskega in čakamo drugega režima, da se maščuje nad drugo stranjo našega stanu. Batine seveda odnese vedno le naš stan. drugi ne. ki se igrajo z ni-m. Ako bi Da učitelistvo skupno nastopilo oroti takim krivičnim premeščanjem, bi se vsai omejila, če ne že odpravila. Že z ustavljeniem in omejitvami teih maščevani bi se mnogo doseglo v korifct uči-telistva. Težka ie borba celo za omejitev teh preganjani v Sloveniji, ker se ie vse preveč grešilo v preteklost" in se ne da popolnoma ustaviti, tega zlega veletoka. Velik plus za našo stanovsko stvar bi bil. če bi se nam posrečilo ustaviti! protizakonito in usnostavif', objektivno zakonito postopanje. Mli, uči teli moramol taka preganjanja presojati vedno s stanovskega. ne pa strankarsko polOtilčnega stališča in iskati tudi stanovska ne Da strankarskih sredstev, da to ublažimo in odpravimo. — Vsemu učitelstvu. učiteljskim društvom in šolskm upraviteljstvom mariborske oblasti sporoča »Uč. dom« v Mariboru, da si je občni zbor dne 19. marca 1925 osvojil predlog mariborskega okoliškega društva glede progresivnega davka za »Učit. dom«, kakor ga je to sklenilo dne 16. januaria 1926. t i. d a vsaka učna oseba plača letno 10% svoje mesečne d r a -ginjske dokllade za zgradbo »U č i t. dom a« a 1 ti po 1 % v 1 0. mesečnih o b r o k 1 h. Le "tnaiilmlaHše učitelistvo do 3 službenih let nlača samo 50 Din letno. t. i. v 10. mesecih do 5 Din. Potemtakem plača vsakdo: od 1—3 službenih let letno 50 Din ali 10 mesečnih obrokih oo 5 Din; od 4—14 službenih let letno 80 Din ali 10 mesečnih obrokih do 8 Din; od 15—20 službenih let letno 90 ali 10 mesečnih obrokih do 9 Din; od 21 službenih let letno 100 Din ali 10 mesečnih'obrokih oo 10 Din. Z dr" žavnimt uradniki poročene učiteljice prejemajo le V2 dragilnjskih doklad in plačajo seveda tudi samo polovico, t. i. do 4, 4.50 in 5 D'n v 10 mesečnih obrokih. S tem se ie ta sicer občutni a neobhodno Dotrebni davek izdatno znižal in obenem sorazmerno razdelil tako pravično. da odslei ne more imeti n i k d o upravičenega vzroka, da bi ne sodeloval Dri tei važne, socialni ustanovi. Zato kličemo: vsi, orav vsi na krov! Šolska vodstva, oziroma v to določene tov. poverjenike na posameznih šolah prosimo nrav iskreno, da ta denar pobi-raio sproti ter ga zabeležuieio v prejetih izkazih ter v članskih izkaznicah in ga odraituieio blagajništvu s vole ga učiteljskega društva. Le na ta način ie mogoča evidenca (in ooenostavlieme vsega Doslovanja. Učiteljska društva dobi-io še tekom tega meseca v tem oziru poseben dopis — Na ta način odslei ne bori o potrebovala šolska upravitelJstva s Č označenih položnic ter prosimo, da jih ob priliki vrnejo. — Poseben oddelek Tuša (Tvor-nice učil in šolskih potrebščin v Ljubljani) se bo bavil z znanstvenimi zbirkami. Prosimo vse nriiatel.ie za sodelovanje. Začnemo z zbirko mehkužcev (doI-žev in školjk). Želimo sestaviti kompletno fauno Jugoslaviie in potrebujemo v ta namen iz vseh krajev pošilike tam-kaišniih mehkužcev (po možnosti od vsake vrste večje množine). Ra-zun povračila poštnine nudimo primerno nagrado do oceni vooslanega materi-iala. Čitaite oazno podlistek »Prirodo-nisne zbirke»! — Kakor ooročaio dnevni politični listi, zahteva orosvetni minister g St. Radič od zagrdbškega Pov. UJU nazaj 294.000 Din. ki iih ie temu iDOverjeništvu naklonil bivši prosvetni minister g. Sve-tozar Prfbičevič od zaloge šolskih knjig. — Vse one tovariše in tovarišice, kj se zanimajo za imetje Učiteljskega konvikta. opozarjamo na poročilo bla-gajrtikja, priobčeno v današnji številki na drugem mestu. Prečitaite ie pazljivo in spravite! Opozorite nanje vse tiste, ki niso na iasnem o konvtiktovem imetju! Služi nai Da tudi v vzoodbudo onim. kj še oklevajo s pristODOm kot redni člani k Učit. konviktu. — Občni zbor Učft konvikta se ie vršil 11. aprila ob navzočnosti 50 članov. strogo stvarno in mirno. Vsi funkcionarji so podali temeliita poročila o društvenem gospodarskem položaju. Odbor ie do absolutoriju podal svoja mesta na razpolago. Na predlog tov. Repovša oa so bili vsi dosedanji odborniki do-novno izvoljeni. Tov. Lapaine je prevzel mesto predsednika le na splošno željo. Natančneje poročilo sledi. — Odborova seia Slovenske Šolske Matice se vrši v soboto, dne 17. t. m. ob 17. uri na deški osnovni šoli na Ledini. Odborniki in namestniki so vabljeni, da se iste sigurno udeleže. — Poziv okrajnim učiteljskm društvom! V zmislu pravil in poslovnika .ie voliti za glavno skupščino UJU. ki bo letos v Skoplju, na vsakih 50 članov do enega delegata in enega namestnika in za pokrajinsko skupščino istotako oo-sebei na vsak.h 50 članov 00 enega delegata in enega namestnika Po izvolitvi ie delegate in namestnike takoj nriiaviti Doverienlštvu. UJU Poverjeništvo — Ljubljana. — Članom Slovenske Šolske Matice za litijski okrai! Na prošnjo Mattei-nega poverjenika g. Bezelja'ka sem podpisani odposlal meseca ianuaria t. 1. v Litijo 50 garnitur knvig Slov. Šolske Matice za leto 1924.. t. i. tol.kokrat do tri kniige. kolikor članov m' ie prijavil svo-ječasno gospod poverjenik iz Litije. Je-li ste te kniige "rejeli. ne vem; vem samo to. da članarina za leto 1924 še ni poravnana za litijski okraj. — Za 1. 1925. ie bilo od strani Vašega poverieništva prijavljenih 68 članov: tudi za te člane čakam na poravnavo članarine. Razume se. da kniig ne morem odnosi a ti. dokler nimam v roki kritia. na katero čakam že drugo leto. Tovariši(ice) — člani(ice) Slov. Šolske Matice za litijski okraj, prosim, uredite čimpreie svov obveznosti napram Matici, da more tudi Matica zadostiti obveznostim, ki iih ima do t-skarne. — Pavel Plesničar. blagainik S. Šolske Matice v Ljubljani. — Zahvala. Gospod Franc Košir, lesni trgovec in posestnik v Loškem potoku ie daroval v spomin 25-letniee svoie poroke tukajšnji šoli lep. nov. bronast šolski zvonec (400 Din). Za ta vel ko-dušni dar se vrlemu prijatelju šole najlepše zahvaljuje Ferdo Wigele, šolski upraviteli. — Učitefska Samopomoč. Obveščamo člane, da ie umrl 3 alnrila 1926 član Ivan Stukeli v Frankolovem. 7 aprila 1926 na član. Anton Javoršek v Ljubljani Za obe oosmrtnini ie izplačalo društvo znesek 18.785 Din. Za ta diva — 112. in 113. — smrtna slučaja prejmete položnice koncem tega meseca. Prosim vliudno. da takoi nakažete plačila na položnice, katere ste prejeli okrog 1. aprila t 1.. da ne bo pozneie kakih zamenjav. — Za izplačilo posmrtmiine ie potrebno (§ 3. a) društvenih pravil), da preime društvena uprava mrtvaški in sprejemni list umrlega člana: brez tega se oosmrtnina ne more nakazati. Pošljite ti dve listini takoi no smrti društveni upravi, v par dneh bodete imeli oosmrtnino v rokah. — U. S. ima 1876 članov, oosmrtnina znaša 9380 Din. »BREZALKOHOLNA PRODUKCIJA«. L ubliana. Poljanski nasio 10'21 pošlje vsakemu naročniku »Učit. Tovariša« zanimiv cenfk brezclačno. Zahtevajte ga takoi: ne bo Vam žal! Upokojitve, napredovanja in imenovanja. —i Zopet nameščanja do čl 71. čin-zakona. Za stalno učiteljico ie imenovana v Škofii Loki Amalija Macak-Rajhma-nova: v Loškem 00toku za stalnega učitelja Aloizii GorJup; v Sodražici za stalno učiteljico Olga Vodooivec-Vobiičeva; v Dravliah za stalnega učitelja Avgust Šabec. —j Upokojitve. Upokojena ie Marija Kepic - Piškurieva. učiteljica v Cerkljah Dri Kranju; prof. JoSin Pavčč na učiteljišču v Ljubljani; Mihael Žagar, učitelj dodeljen v nisarni sreskega šolskega referenta v Brežicah: Marija Predikaka-Drobničeva. učiteljica v Studencih