FRANCE JESENOVEC 
ŠKOFJELOŠKO NAREČJE 
Uvod 
O škofjeloškem narečju je na kratko spregovoril že dr. Fran Ramovš tako 
v sedmi knjigi svoje Historične gramatike slovenskega jezika (Dialekti) in 
v Kratki zgodovini slovenskega jezika. Naši Loški razgledi doslej o tem, za 
Ločane pač zanimivem jezikovnem vprašanju še niso spregovorili, pač pa so 
v drugem letniku (1955) prinesli v domačem narečju Loško pesem. Spesnil jo 
je pravi pravcati ljudski pevec iz Puštala Tine Sever. Ker je v tisku te pesmi 
precej tiskovnih ali pa narečnih napak in ker tudi naše znanstvene dialekto-
ioške knjige govore samo o nekaterih najznačilnejših črtah škofjeloškega 
govora,' je prav, da v temle članku obširneje in kar se da popolno zajamemo 
vse pomembne pojave našega narečja. 
Prof. Ramovš je praviloma črpal podatke za naš govor le iz škofjeloške 
okolice, kajti v mestu samem je govor pač pod vplivom knjižnega in pogovor 
nega jezika. Kljub temu se hočem v svojem opisu opirati predvsem na govor 
našega narečja v samem mestu, kakor ga govorim sam, moji najbližji, posebej 
pa še na govor meščana Lovra Planine, ki je praznoval lani svoj sedemdeseti 
jubilej.^ Zato se bo tale opis škof jeloščine v nekaterih jezikovnih značilnostih 
ločil od Ramovševega opisa, v marsičem pa ga bo skušal tudi izpopolniti. 
Nastanek in nekaj splošnih značilnosti škofjelošcine 
Skofjeloščino govorijo poleg samih meščanov, posebno starejših, tudi v 
bližnji in daljni okolici, se pravi v Poljansko dolino do Zminca (do koder 
teče zaje, naprej proti Poljanam in Žirem pa zejc), v Selško dolino do Pra-
protnega, na Sorskem polju v smeri proti Kranju do Zgornjega Bitnja. tako 
da Stražišče spada že v gorenjsko narečje, proti Medvodam pa na levem bregu 
do Gorenje vasi in Jeprce, na desnem bregu pa do Gosteč in Pungrta. Potem 
takem meji škofjeloški govor na poljansko, selško in gorenjsko narečje in ima 
zato z vsemi temi govori marsikaj skupnega. Največ skupnih črt ima škofje-
loščina s poljanščino, saj obe spadata po Ramovševih ugotovitvah v tako ime 
novano roDtarsfco d'ia/efctično .sfcupino. Ime je dal tej narečni skupini po 
Rovtah, ki leže pri Črnem vrhu nad Idrijo. Omenjene skupnosti s sosednjimi 
narečji bomo v članku nadrobneje sproti omenjali. 
Na Sorskem polju bi sicer pričakovali gorenjski dialekt, a zgodovinski 
dogodki nam pojasnjujejo, zakaj se do Jeprce in Zgornjega Bitnja govori 
škofjeloščina. Na tem ozemlju so bili do X. stoletja neprehodni gozdovi, torej 
še nenaseljena ravnina. Ko so upravitelji gospostva brižinskih škofov začeli te 
124 
gozdove trebiti, so ob pomanjkanju domače delovne sile začeli tam naseljevati 
nemški živelj s škofovskih posestev na Bavarskem. Priča tega doseljenega 
nemškega življa so še danes osebna in krajevna imena v Škofji Loki in njeni 
okolici: Hafner, Hartman, Langerholz, AVolgemut — Crngrob, Dorferji, Vir-
uiaše, Vincarje, Vešter, Binkelj itd. Omenjeni del Sorskega polja je kasneje 
preplavil slovenski živelj iz Poljanske doline in asimiliral nemški živelj vse 
škofjeloške okolice. Tako je dobil na našem področju poljanski dialekt po 
seben odtenek — in to je škofjeloški govor na meji med rovtarsko dialektično 
skupino in gorenjskimi govori.^ 
Kolikor ima sedaj škofjeloščina skupnih jezikovnih pojavov z gorenj-
ščino, so vsi mlajšega izvora, ker so pač kasneje segli z Gorenjske ravnine v 
škofjeloško okolico. Imenujemo jih lahko dialektične izposojenke v škofje-
loščini. 
Med splošnimi značilnostmi škofjeloškega dialekta naj omenimo tole: 
govor je glasovno zelo visok, ker ima izredno ozke samoglasnike, in razmeroma 
hiter; intonacija poudarka je samo padajoča; pravih dolžin pravzaprav sploh 
ni, razen v posebnem psihičnem poudarku, se pravi predvsem v vprašalnih 
stavkih, ob začudenju itd. Pač pa ima škofjeloščina poleg pravih kračin ne 
kake na pol dolžine ali nadkračine. Ramovš je tudi nadkračine zaznamoval 
s kratkim padajočim poudarkom ', jaz pa skušam te ločiti od pravih kračin. 
zato nadkračine zaznamujem večinoma z dolgim padajočim poudarkom ". 
Končni soglasniki so še vedno na pol zveneči. Vse naštete značilnosti dajejo 
splošni akustični vtis našemu narečju. Ta vtis je precej nežen, kar ženski, 
zlasti ako ga primerjamo z odločnim moškim gorenjskim narečjem. 
Ker naši bralci na splošno ne poznajo dovolj slavističnih in drugih jeziko 
slovnih del, naj na tem mestu navedem, kaj pomenijo različna znamenja 
'^ pričujočem orisu škofjeloškega narečja. 
Samoglasniki: 
e, 6 — pika nad samoglasnikom označuje izredno ozka in napeta e in 6 
(cesta — most), 
e, g — vejica pod samoglasnikom pomeni odprta in široka c in p (l^^k 
dons), 
q, o — kljukica obrnjena proti desni, pomeni nosni izgovor, 
n, i — polkrog pod samoglasnikom označuje samoglasnike v dvoglasniških 
zvezah (ei beri približno kot ej!), 
q — krožeč pod samoglasnikom označuje srednjejezični samoglasnik § — 
jevske barve, 
a — je znamenje za polglasnik, 
a — pomeni izredno široki c (brat), 
e — je znamenje za praslovanski jat, 
«,6 — sta znamenji za praslovanska redukcijska vokala (polglasnika) jor 
in jer. 
Soglasniki: 
• X — pomeni mehkonebni pripornik h (v nemščini je pisan ch). 
y — pomeni mehkonebni pripornik, ki ga moramo ločiti od zapornika g, 
kajti tega je škofjeloščina izgubila in ima le y. 
125 
Druga znamenja: 
a — pomeni dolgo rastoče poudarjeni a (tega škofjeloščina nima), 
& — pomeni dolgo padajoče poudarjeni a, 
S — pomeni kratko padajoče poudarjeni a. Škofjeloščina ima le oba pa 
dajoča poudarka, dolgega in kratkega. A tudi dolžine so redke, le nekake 
nadkračine. Ker se dolžina v mestu dobro sliši na izredno ozkih e in 6, sem jih 
praviloma zaznamoval e in o, 
I, r, in, n — pomenijo samoglasniške, zlogotvorne /, r, m, n. 
Samoglasniki in poudarek 
a) Dolgi .'samoglasniki: 
1. Vsi e-jeoski samoglasniki v dolgih zlogih, se pravi stari jat, nosnik ^, 
stari dolgi e in novo akutirani e, so se v škofjeloščini razvili v en sam glas, 
to je v izredno ozki e, ki je nastal v mlajšem času iz poljanskega dvoglas-
nika ie.* Ta glas sliši nedomačin skoraj kot napeti i. 
Primeri za jat: biseda, ubrezat, sioede. 
Primeri za nosnik: sreča, petk, začet, divei. 
Primeri za e > e; /sen, peč, pud drivesam. 
Primeri za e: i reku, sedm, perie. 
2. Podobno so vsi o-jeoski glasovi dali v dolgih zlogih izredno ozki 6, ki ga 
nedomačin sliši že kot napeti u: to so stari padajoče poudarjeni kratki 8, 
nosnik o in novo rastoče poudarjeni o. 
Primeri za o > 6: srota, snoč. pruso. 
Primeri za nosnik o: zob. mož, pol, not (noter). 
Primeri za o: koža, dobar, škoda. 
3. Drugotno, od 14. stoletja dalje poudarjena e- in o-, ki sta dobila po 
udarek ob preskoku le-tega z zadnjega zloga in sta v goreitjšeini in knjižnem 
jeziku izkazana kot dolga in široka e in 6, sta v škofjeloščini ob preskoku 
z zadnjega odprtega zloga ostala indiferenlna ter kratka, ali pa sta se hkrati 
s tendenco našega narečja po ozkih samoglasnikih tudi ta dva zožila v & in 5." 
Prim.: žena ali žena, čel, noya ali noya, uoda, ali oda. Ob preskoku z zaprtega 
zadnjega zloga pa je slišati tudi široka kratka e ali y; ie.sk, zWin. kgnc. 
4. Sainoglasniški r. najsi je poudarjen ali nepoudarjen. se je v škofjeloščini 
razvil v -ar-. Prim.: vart, biiru, smardl, martu.^ Tudi začetni r- se je razvil 
enako: Urdeč, armen, arjhu, arjuha — toda raž, rodilnik pa seveda aVž«. 
5. Samoglasniški | se je v poudarjenih zlogih razvil v on ali še dalje v p, 
v drugotno poudarjenih zlogih v a, v ncpoudarjenih pa v u. Prim.: phuxn, 
bhun, vbiik — b^xa, tolk duYa i naredu.'' 
h) Kratki samoglasniki: 
1. Kratki o- pred poudarkom se je zožil v u kakor v gorenjščini (g-, b-
ali u-}. Ta pojav bi lahko imenovali ukanje. Prim.: utrak, .^pumlM, pudyana. 
2. Podobno se je c- pred poudarkom zožil v i. kar je tudi nadaljevanje 
gorenjskega ozkega e-. Prim.: pricesia, pripiTica, tilo, miso. Zato je treba ločiti 
takale dva primera: b lo,š prinesu (= prenesel) — b loš parnesu (= prinesel), 
ker je pri- dalo pr- in to par-. 
5. Tudi -e za poiidarkom se je zožil v -i. Prim.: prldija, Išim, kna pa be 
rite; mestice je dalo mestce, nesite, za kna pa tresite iapka? (povedni naklon!).' 
126 
4. Na drugi strani pa -o za poudarkom in tudi kratko poudarjeni o pre-
hiija v -a. Ta pojav imenujemo v jezikoslovju akanje. Ker je škofjeloško 
narečje na meji med rovtarsko dialektično skupino (v lolminu in Cerknem je 
središče tega pojava, saj tamkaj vlada popolno akanje, se pravi, da prav 
vsak kratki o prehaja v a) in med gorenjščino, ki ima tega pojava razmeroma 
malo. ima škof jeloščina akanje v mnogo močnejši meri od sporadičnih pojavov 
v gorenjščini. /a naš govor hi bilo oi\ieniti akanje v tehle primerih: 
a) v zaprtem zlogu za poudarkom: žalaai, piisebnast, Bleyaš; 
b) v zadnjem ali pa edinem odprtem kratkem zlogu: sma, delama, yrem 
u yj!^'i: 
c) v kratko poudarjenih enozložnicah z zaprtim zlogom: naž, yrab, šk^f; 
e) sporadično akanje. to se pravi v izjemnih primerih, ko bi namesto a 
večinoma moral imstopiti u: damii, dapdune ali dupbune, lakata, siraxka, 
5. Kratko poudarjeni a je prešel v našem govoru v široki a: brat, mlad, 
slaxk. 
6. Kratko poudarjeni 'i se je razširil v e: /i&č, leč. pe.še (iz ])išče). 
7. Kratko poudarjeni il se je preko o razvil v temni §:" kra^ in krb%, 
iikap. sakn. 
o * o o 
8. Polglasnik je v našem narečju na splošno prešel v široki a: kak i daš 
šflf/. tiink, taš (iz tešč). Drugotno poudarjeni polglasnik v tipu mayla pa je 
v soseščini labialov namesto v a prešel v n (srednjejezični glas), kar je skupno 
vsem dialektom v rovtarski dialektični skupini. Prim.: mayla, paku, pa^nt. 
Ta pojav sodi med labiovelarizacijo. 
9. Proces moderne vokalne redukcije, se pravi prehoda kratkih samoglas 
nikov i, u in jata v polglasnik in še dalje v njegovo popolno onemitev, je 
našemu govoru znan v enakem obsegu kakor v osrednjih slovenskih narečjih. 
Pri ni.: arota, palca. I po. rošca. 
S tem jezikovnim pojavom je v zvezi prehod dvoglasnika -ai > -ei > -ii > 
-i: neki, taki, komi, zmeri, in to v nepoudarjeni obliki; v potidarjeni pa se je 
ta proces ustavil že pri dvoglasniku ei: zdei. zdeile ali d^ile, nej. 
Podobne rezultate je dala moderna vokalna redukcija v končnih dvoglas-
nikih: -an > -ou > -iiu > -u, -in > -au > -ii. Prim.: pisu. .st3č». kotu. Tako 
v ednini. V množini pa je zaradi nujnega razločka od ednine odpadel samo -i. 
Prim.: s§ delal, sa nii.sil, sa edl. 
Soroden pojav je tudi prehod nikalnice ne > na pred potidarkom: 
nadoif/.n. naoii.ilio. naoiirn itd. 
10. Mikavno je. da škof jeloščina v števniku pozna enako mesto poudarka 
koi |)oljanščina: anaift. trinhist, štirnaist.^" 
Soglasniki 
1. Mehka F (Ij) in n' (nj) sta otrdela v / in n. Prim.: žele, Ibihna. nidela; 
nioa. pona i š&u, znamne. 
2. Skupina -la- se ni spremenila v -na- kakor v sosednji gorenjščini, mar 
več je — skupno s selškim narečjem — prešla v -Za-: kuhlla. blat, žlimphla. 
~i. V škofjeloščini je znana diferenciacija // > {n: zato je deležnik mislila 
po moderni vokalni redukciji dal najprej mltlla. nato pa niislna. 
4. V skupinah čre- in žre- je pri nas r izpadel, tako da imamo v škofje 
loščini če- in že-, Prim.: čeul. česna, čpina. žebu. žebc. toda — žrei. 
127 
5. Ako je bil v dveh sosednjih zlogih glas r, se je drugi izgubil po preko-
zložni di.similaciji. Tako je iz trikrat iiustaJo trikut. \'o tem zgledu se je gla- r 
v zvezi -krat analogno izgubil v vseh podobnih primerih: enkat, mhlkal, 
uhenkat}^ Semkaj spada tudi izguba glasu r v prvem zlogu: mMrat, masirat, 
kuailr. — Na precej podoben način se je disimiliral n > r v besedi pestunja. 
Ta je dala najprej pestana, nato pestnna, imzadnje pestUrna}^ — Posebej naj 
v ti zvezi omenim loški fašk, ki je nastal po asimilaciji r > i: faržak, fažžak, 
fažk, fašk. 
6. Drugotni n, ki se je izobrazil pred zobniki, je znan tudi našemu na 
rečju: baratač je dalo baranthč. Podobni primeri so še: španclr, štenye, žTin-
krufi, spudrencat. Namesto -n- se pojavi lahko tudi m: puttemplat.^^ 
7. Vrsta moških samostalnikov, ki se v imenovnlniku ednine končujejo na 
-1} ali -I in dobivajo v naslednjih sklonih med osnovo in končnico glas -n-. je 
v našem govoru mnogo daljša kakor v knjižnem jeziku. Nabral sem jih 36 in 
naj jih navedem po abecednem redu: Ablna, anylna, apostlna, blzlna, bddhia, 
brenclna, biirllna, biitlna, cetlna, datlna, frilklnu. Franclna, jbklna, kabina, 
kemblna, knedbia, Kbrlna, krunclna, kremplna. tinilna, milšlna, n&vlna, nii-
o ' a ' o o' 'u o a / o ' 
dlna, paklna, pantoflna, pllrklnu, viidlna, rabina, smarklna, škratbia, štdrclna, 
štemplna, štrudbia, štrukhia, templna in acitjnu, 
8. Za naše in poljansko narečje je posebno zanimivo, da je po redukciji 
vmesnega vokala oliranjcna poenostavljena skupina dveh zobnikov.'^ Tako je 
iz hodit nastalo hott, iz videt vlit, iz pridit pr^lt, iz naidii nMtt. Podobno še 
neasimilirano skupino zobnikov imamo v primerih zž v /.i, šš: ariieiyat, iirižalu 
me ie, arššla sta se; kna s pa iirssuu? 
9. Pri soglasniku p naj omenim, da so v Škofji Loki znani prehodi pš v uš, 
pc v nč, p v fc in p v f}'^ Prim.: lenš, uširuca, us^n; klopčk je dalo kJhučk; 
kumarhnča, škrufit, druffina. Prav tako je znana pri nas metateza ali premena 
p-r v r-p: ripiinice. 
10. V sekundarnih skupinah il in dl, ki sta nastali po izpadu redukcijskih 
vokalov iz tbl in dhl, je nastopila diferenciacija v ki in gl}^ Prim.: hl&pc i šA^f 
p^^klat, firklc kikla, to i carkViu, kanyla, ceylc. V podobnem prehodu In v ^'fi 
je v Škofji Loki znana samo knala. Ni pa nastopila diferenciacija v primerih: 
Slinast; fuk sfri fletna, de se rn kar šitn zdi. Pač pa je v škofjeloščini znana 
asimilacija -dn- v n: br'^zn, br'^zni, breznu (rodilnik množine breznov), pbune, 
auMsi. 
11. Tudi analogno menjavanje med t in d je znano v našem narečju. Tako 
je cvetem po deležniku preteklega časa na -I prešlo v cijedirn.^' Primerjaj še: 
pumedim, pumiden ie, kranclni sa splidhi, a i že umedu rhifnk?, srna pihdl. 
12. Skupina tj se je razvila v fc:^* ta trek; tja je prešlo v ke: sam pa ke. Iz 
proti — tja je v Škofji Loki nastala oblika prek: prik Iblhn sa za udari. 
13. V skupini -vzd- v našem narečju d izpada: uziynM se m ie, uziyn me!] 
14. Skupina -mn- se je diferencirala v -jm-:" spbunt, upbunu me ie. Sku 
pina -mk- pa se je asimilirala v -nk-: zlonk, za zlonka. 
15. Nov prehodni i se je tudi v našem narečju razvil skoraj pred vsemi] 
zobniki: plhiš, oisiar, bais (pomeni debeluharja), pud pai.ika (po naslonitvi na! 
samostalnike z obrazilom -ka^" je iz pazduha nastalo paiska), kurhža Dila, 
beiž, beiš kam! 
16. V obrazilu -hk-, -Ik, -uk ali -uk in -ovhcb, -o\tc, -uc je v našem narečju! 
izkazan zadnji rezultat -uk, -uka, -uc. Prim.: pišuka, Isenuc, smarkuc, pokuc,\ 
farkuc. 
128 
Skica področja, kjer govorijo škofjeloško narečje 
17. V Škofji Loki je kot dialektična izposojenka iz gorenjščine znan pre 
hod skupine dk in tk v y^k:" sla%ka, siraxka, ylsixk. 
18. Skupini ik in dk sta se včasih tudi poenostavili v k: ke, ker, nker. 
Podobno je prešla skupina -td- v d: pedisit, šedisit; skupina -gd- pa v j*: 
drugdi je dalo darye. 
19. Skupina -čk- je Ovstala ali pa prešla v -šk-.^^ Tako imamo: mičkhn, 
toda phška. Tudi skupina -čn- je izkazana kot -šn-: svešnca, u SDehj.c, 
20. Kakor v gorenjščini je tudi v škofjeloščini znana redukcija zapornega 
elementa t v skupini šč, ki je nato prešla v šš in se nazadnje poenostavila v en 
.sam š. Prim.: šurk, kleše, straniše, "tšiš, puyuriš^ itd. 
21. Mehkonebni zapornik g je prešel na vsem slovenskem zahodu v pri-
pornik y:'^ y(ira, duya (dolga). bayat, anylci. V absolutnem koncu besede je 
9 I.iiški ruzgie(]i 129 
ta -y ostal ali pa preide kakor v gorenjščini v -%: sney ali snex, Bdy ali Bo%, 
roy ali r6%. 
22. Oblika pbun je prevzela pripono -xan:'^* P'^\^%n. 
23. V našem narečju je znana redukcija velarov^' v primeru kakšen v 
kašn. Prim.: kašn, marskašn, yli% in li%, ylei in lei: (Tki ya na!). 
24. Staro drugo mehčanje v primeru driizega je v Škofji Loki znano ali 
pa že opuščeno. Tako najdemo za podobne primere kar tri oblike: druyya, 
driizya, driiiya. Nemški gerhabe je dal pri nas eruf, nem. Gerstenbrei se glasi 
ešprin; dalje erbas, erbšna in uerbšna, puuerbu ie. 
25. V škofjeloščini je znan tudi prehod x ^ f'^'^ yjft nlift, zanaftal se ni ie, 
pr&štaf iz nem. Br\isttuch, farmonka poleg xarmonka. 
26. Skupina -tm- se je po diferenciaciji razvila v -km-:^' Tolminec je dalo 
Tuminc, Trninc, KmUic, na Kmhiskm. 
o 
Oblikoslovje 
1. V tožilniku in orodniku edine ženskega spola pri -a-sklanjatvi in v 
orodniku edine ženske -i-sklanjatve je po zgoraj omenjenem akanju končni -o 
prešel v -a:'"' mož ima velka hrUda; s pamiija se i skreyu; u Loka sm§ paršl. 
V poudarjeni obliki -o seveda ostane: pud pičjo se i skrbu. 
2. LsL rodilnik množine ženske -a-sklanjatve navaja Ramovš^' za naše na 
rečje oblike na -a; suzd, uda, žina. Pripomniti pa je treba, da v Škofji Loki 
govore v tem sklonu tudi oblike brez sklonila -a: žen, ubd, sbuz. 
3. Mestnik edine moškega in srednjega spola izkazuje pri nas sklonilo -u, 
za mehkim r — ki pa je danes otrdel — nastopa sklonilo -i, a -u se v lastnih 
imenih večinoma reducira.*"' Prim.: par Foikari, par Ferbari, par Filavari; 
par kbnu, pu mostu; par doxtari sm b\u, par Midved, par Pepit, par Jamnk. 
4. V imenovalniku množine moškega spola je pri samostalnikih sklonilo -i 
večinoma ohranjeno, utegne pa se tudi reducirati. Zato pravimo: Lučani in 
Lučkn, Idarčani in Idarčan, prifeseri, midvedi. V pridevnikih in deležnikih 
pa sklonilo -i redoma odpada: su bli len, sa bli žle^t, srna reki, Lučani sma 
fletn Ide. Poudarjeno sklonilo -J pa seveda zopet ostane: .sma bli, sma šU. 
V tem sklonu nastopa jjoleg sklonila -i tudi -je iz stare moške -i-sklanjatve, 
a redoma samo v poiidarjeni obliki in ob redukciji -i. Prim.: muze, zube, lase; 
toda le: kmeti, miščani, tatbvi ali tatbu. 
Samostalnik lonec ima v imenovalniku in tožilniku množine poleg moške 
oblike lonci tudi dialektično izposojenko iz gorenjščine v srednjem spolu 
lonca:^^ lonca sma puhli. 
5. V Škofji Loki je znan prehod samostalnikov srednjega spola v moški 
spol, tako imenovana maskulinizacija nevter, kajti končni -o se je izgubil ali 
fonetično po redukciji -o > -u > O, ali pa, kar je še verjetneje, morfološko, 
se pravi analogno zaradi enakih sklonov v obeh spolih:^^ ker je mesta, mestu 
enako brata, bratu, se je izenačil še imenovalnik mest po imenovalniku brai. 
Prim,: kurit, let, kusll, ftfcn. Pri tem je sklonilo -e ostalo, prav tako pa tudi 
poudarjeni -o. Prim.: pole, sarce, sonce, uko. Da je ta maskulinizacija v našem 
narečju popolna, nain pričajo moške oblike pridevnikov in deležnikov pri 
samostalnikih srednjega spola: uroč sonce i siaii: ta velk bkrj. se i ubbu; uxo 
me i tak bhlu, de ni blo za pristaiat; žyane m ni več dišu. 
6. Na drugi strani pa ima naše narečje skupno z gorenjščino tudi femi-
nizacijo nevter, se pravi prehod srednjega spola v ženski spol, a to le pri 
130 
pridevnikih in deležnikih, ne pa pri samostalnikih.^^ Prim.: hrastuve urata sa 
se pudarle; ta suxe diiroa sa že zlužene; kusmate ušesa sa me bulele. 
7. Prehod sklonila -om in -ih v -am, -ah je analogičnega izvora po -am, 
-ah v ženski -a-sklanjatvi, kar se je najprej zgodilo pri srednjem spolu, kjer 
je zvezo tvoril -a v imenovalniku množine, nato pa je analogija prešla tudi 
v moški spol, in to pri trdih in mehkih osnovah. Prim.: ušesam, kbnam, s klč-
kam, par khnax, kar pu stMa% i skaku. Ce pa analogni formant -ah ni nastopil, 
se je -i- v sklonila -ih reduciral: pu urMx i zbiiu, pu Ticx mu tečiia s8yzc. 
8. V orodniku množine pa sklonilo -ami ni nastopilo. Tukaj se je posplo 
šilo sklonilo -mi iz -i-sklanjatve in -u-sklanjatve. a končni -i seveda po re 
dukciji odpade: s konin, z utrocrri, s stolm ruputa, z ušesrp. Triiya. 
9. Samostalnik oče ima v škofjeloščini v imenovalniku edine obliko še po 
ženski -a-jevski sklanjatvi oca, a se sklanja naprej po moški sklanjatvi:'* naš 
flča, našya 3ča, našmu oču, nMya oča, par našm.u oču ali bč, z n^šrn ali 
nMmu Mam. Množina se sklanja po konzonantni -t-sklanjatvi: učeti, učelu, 
z učetm. 
o 
10. Samostalnik dan je stara -n- osnova, a je kasneje dobiJa vplive iz vseh 
drugih moških osnov.'"' V Škof ji Loki sklanjamo dan takole: leb dhn ie. lepya 
dne i paršu damil, k dnevu, dhn zuni (zvoni), par dnevu, z dnem i ijstbu, 
puzlm sa dnevi zla kraxk, kolk dm i še, pet dni i hodu, u lepx dnex- z dneum. 
Oblika phune je postala samostalnik in se tudi sklanja po -t-osnovah: ukol 
pbunita, prik pbijnit yre. 
11. Samostalnik kri se sklanja kot v knjižnem jeziku: kri, kanji, s karuio. 
12. Pri zaimkovni in zloženi sklanjatvi pridevnikov in zaimkov bi bilo 
omeniti, da se je mestnik edine v moškem in srednjem spolu nadomestil z da-
jalnikom:'" par nhšmu bču, par beumu kuničk ali kuničku, par nemu sm hiit. 
13. V imenovalniku in tožilniku dvojine srednjega spola je nastopila ana 
logna pluralizacija.^' To se pravi, da je po obliki dva brata nastalo tudi dva 
bkna, dua drivesa, du^ tileta. Nato je tudi v ženskem sjjolu nastopila podobna 
pluralizacija; po obliki due tudi ženske: due piince, dne x'še, due ceste. 
14. Pri stopnjevanju je v škofjeloščini nar iz naže dalo po asimilaciji 
obliko nar; ta nar veči, ta niir leuš. ta narbel armen. 
15. Svojilna zaimka tvoj in svoj sta izgubila svoj -v- in se uravnala po 
moj v toi in soi:^^ sbie idi, toi plhiš. soi i&.sfc. 
16. V 1. osebi dvojine imamo pri nas pri glagolu pluralizacijo smo, kar je 
po akanju dalo sina: .srna šR — sma š/3, yrema. midve sma pele, srna žele. 
17. V 3. osebi množine sedanjega časa je pri atematskili glagolih po aka 
nju nastala oblika na -da, po naslonitvi na druge glagole in po akanju pa 
analogna oblika na -ja, tako da imamo v Škof ji Loki takele dublete: bada in 
baja, yreda in yreja, veda in včja, jeda in feja. 
18. Kakor v gorenjščini in poljanščini se je tiidi v škofjeloščini v dvojini 
in množini sedanjika pri glagolih III/2 in IY. v^rste po analogiji glagolov 
I. vrste zamenjal osnovni -i- z -e-;^" po yrema tudi spema, sul^ma, tarpeja, 
eni pa res dbbar žueia (primerjaj pri Prešernu: »... v tvojo opombo pijemo ga 
ga zdej!«). Omenjene mlajše oblike so pri nas danes skoraj edine, tako da 
starejših oblik žue, tarpe, bule skoraj ne slišiš več. 
19. Za velclnik pri glagolih 1/4 bi bilo pripomniti, da se je -c- kot rezultat 
druge palatalizacije po naslonitvi na -č- v sedanjiku spremenil v -e;*" reč mu 
na kei!. hitar speč krayj, Ipo me ustrjž! 
«* ' 131 
20. Nedoločnik v istem razredu 1. glagolske vrste na -či (reči) se je ana 
logno uravnal po vseh drugih glagolskih vrstah z nedoločnikom na -ti in tako 
dobil novo kombinirano obliko na -čti," po redukciji -i- pa -čt: morš rečt, na 
morm spečt kriixa, dbns se pa že morm ustrlčt. 
21. Kakor v poljanščini sta tudi v škofjeloščini ohranjena kratki in dolgi 
nedoločnik." Kratki nedoločnik je v vseh vrstah razen v 1/5 in 1/6 ter v 
III. vrsti. Za dolgi nedoločnik prim.: mlet, užmet, umret, žuet, tarpet. Za 
kratkega pa primerjaj: krhst, ubit, nest, rečt, znat, kl.xtit, mhlt, i^skat, kupavat, 
zapelat. 
Sintaktične, stilistične in leksikalne posebnosti 
1. Nemška zveza ohne dass — brez da bi —• se govori tudi v Loki: brez 
de b šhu kei gdr." 
2. V vzročnem podredju se je veznik ker obrusil v k: Lučhn pa Lučanke 
sm^ neki cist pusebnga zato, k mgma cist soi ij^sk. 
3. V knjižnem jeziku samostalniško rabljeni nedoločni zaimek nobeden se 
T škofjeloščini rabi pridevniško: ubedn iesk. 
4. Naše narečje loči rabo saj (^venigstens) od vsaj (doch) tako, da saj iz 
govarja sei ali se, psaj pa sSi; saj n p^r tilcatu; sej ali se ni čildy.. 
5. Tudi časovni veznik ko iz ka se je obrusil v k: k že u kam^čkix 
yuuarim ...; k sm b'iu pulet u xfip% • • • 
6. Veznik in je pri nas redko v rabi, na njegovem mestu skoraj zmerom 
govorimo pa: kamnu pa k^mnčku, Lučhni pa Lučanke, medla pa smoike. 
7. Veznik ali je navadno okrepljen z veznikom pa v al pa: Bardkus al pa 
Goliat, pokuc al pa farkuc, iblhnsk al pa zhyripšk. 
8. Sintaktična zveza se ne boš, se ne bo, se ne bomo, se ne bote, se ne bojo 
— so se zreducirale v: se nauš, se nau, se nama, se naute, se nauja. 
9. Imenovalnik sila nam služi tudi za prislovno določilo, kar šteje naša 
slovnica (1956) za izjemno rabo: s"/a parprhun tiren. 
10. Takoj se je obrusilo v fcoj, kai: kai nad plačam, kai pr'id! 
11. Za kazalnim zaimkom rabimo v Skofji Loki pridevnik v nedoločni 
obliki, kar je seveda zakrivila moderna vokalna redukcija: tak Mb mir. Pač 
pa so določno obliko ohranili pridevniki na -ji, spet seveda z asimilacijo -ji 
v -i: bMi mir, diui mož, cen bbži dan. Pri pridevnikih na -ski se pa -i zopet 
reducira: slunensk i^sk, sh^sk most, puleinsk yaiiar. 
12. Nazadnje naj navedem nekaj leksikalnih posebnosti in zanimivega 
drobiža iz škofjeloškega narečja: 
T m skala vargu. — Pleteršnik tega pomena skale ne pozna. V našem na 
rečju pravimo tako kamnu ali pa celo kamenčku, ki jih otroci mečejo po cesti 
Pri nas se otroci igrajo s kički. Drugod jim pravijo kamenčki ali pa kocke. 
Pleteršnik tega izraza v omenjenem pomenu ne pozna, v Škof ji Loki smo pa 
celo glagol naredili — kičkati se. 
Tudi loške jedi medla Pleteršnik ne pozna. To je jed iz kaše in moke, 
skupaj v kropu kuhano. 
Smojko, to je osmojeno repo — ali pa celo pečeno — pozna Pleteršnik 
z Gorenjskega, pa tudi iz Cigaleta, Janežiča in Valjavca. 
Peštati (stampfeln) in pešta Pleteršnik pozna, ne omenja pa izrazov pest 
in speštati; Ločani pa vse to poznamo in rabimo. Pleteršnik izvaja te izraze 
iz italijanskega pestare in ga izpričuje za Notranjsko. 
132 
Izraze luskati, luščniti, zaluščniti z vrati pozna Pleteršnik iz Cafa, Miklo 
šiča, Janeza Svetokriškega in Cigaleta, znani pa so tudi v Loki. Iz poljan 
skega narečja jih piše Ivan Tavčar: »... je lusknil s podplatom ob tlak.« 
(Kuzovci.) 
Rojim v pomenu divjam, razsajam poznata poleg našega narečja tudi 
Pleteršnik in Tavčar. Ta piše v Kuzovcih: 2>.. . je rojil in kričal.« Tudi v Loki 
pravimo: bča i zrdiu. 
Zanimiva je raba glagola rijem v zvezi, kakršna je znana pri nas in T 
Poljanah: sonce je rilo izza gorovja (Tavčar); kam pa riiiš? 
Hem.bran vamp — tako zmerjajo pri nas neubogljivega, porednega otroka. 
Izraz hembran navaja Pleteršnik v obliki šembran za Gorenjsko in iz Notranj 
ske. Dampa pa Pleteršnik v pomenu za nagajivega otroka ne pozna. 
Prav tako ne pozna Pleteršnik za otroka našega izraza pokovec: pokuc. 
Zakristiji pravijo v Loki žagrad, kar pozna tudi Pleteršnik, Tavčar pa 
piše žagred. 
Za otroka imaTiio tudi izraz frkovec — farkuc; Pleteršnik pozna frkovca 
iz Slomška in Cigaleta. 
Mikaven je škofjeloški izraz: srna se dariMkal pu cest. Ta ponavljalni 
glagol višje vrste je vsekakor imstal iz glagola dirjati, dirjaskati se, česar Ple 
teršnik ne pozna, a pomeni v Loki poditi se, preganjati se po cesti. 
Ramovš** navaja za Skofjo Loko izraz bezinc, češ da je m- v mezincu pri 
nas prešel v b. Pripomniti moram, da v mestu samem poznamo le mizinc, 
potemtakem je gotovo meščanom neznani bezinc v rabi v okolici našega mesta. 
Zanimivo je, da drugod Ločana ne razumejo, če ugotovi, da je žilpa 
plbuka. Pleteršnik pozna izraz v obliki plevek. plevka in ga navaja iz Poljan, 
kjer je kruh plevek, kadar ni dosti slan. kajti osnovni pomen izraza plevek 
je nem. geschmacklos, torej brez okusa. Loški pJhuk je povsem jasen: pleoek 
je dalo plenk in to po velarizaciji plbuk. Celo izvedenko plbijkast imamo. 
Časovni prislov dbnlsb je v škofjeloščini znan v obliki dbns, kar je po 
Ramovšu nastalo iz do danas > do dnas > donas > donas > dbns.*^ 
Kazalni zaimek oni je dobil pri nas protetični g: oni > voni > gvoni 
> goni > glini > yi)n, yiina. 
Iz glagola cebati — Pleteršnik ga pozna s slovenskega zahoda — je T 
škofjeloščini po preskoku poudarka na prvi slog nastala oblika nedovršnika 
cebat in dovršnik cebig,t: te m tak c^bnu! 
Brehati, breham (nem. keuchcnd husten) pozna Pleteršnik s Koroškega in 
Gorenjskega, poznamo ga pa tudi v Loki: kud pa fcri/aš?; tak i brexu ush noč, 
de msm mbyla neč zaspM. 
Za obuvala poznamo v Loki izraze: čenli, clžmi, škorni. Solni in žbMe. 
Čižem (der Halbstiefel) je splošno kranjski izraz, zbale so pa iz italijanske 
besede stivale (Stiefel. die Stiefelrohre), kar je dalo v slovenščini štibale, a se 
imvadno govori štebale. Pleteršnik pozna štebale z Gorenjskega in Notranj 
skega. Za škofjeloške zbale je razvoj tale: stivale > štibale > .itabale > štbale 
> šbale > ŽbMe, podobno kakor je čabela dala čbela, džbela.*" 
A kei vičš? Vič na! — Druga oseba ednine v povednem naklonu in velel-
niku glagola videti kažeta torej precej nenavadno redukcijo hitrega škofje 
loškega govora. Vidiš je dalo oidaš, vidš, kar še govorimo, vidš pa se je asimi 
liralo v DUŠ, tš pa seveda ni nič drugega kakor č, od tod oblika vič. Na to 
obliko pa je še prišlo osebilo -š za drugo osebo ednine in tako je nastala 
oblika vičš. 
133 
v škofjeloščini je znan jo, ki po Pleteršuiku*' izraža »nekak nedoločen 
objekt«. Prim.: /§ na plač pamiahaš, ja mahniš pu štenyax, to .srna jq šTi! 
Tabernati — ein Wirtsliaus halten — je pri nas po tobernati prešlo v tu~ 
barnat: ker Mhčk tubama*^ (=kjer ima Maček gostilno). 
Vzklik ježeš, ki se je razvil iz oblike Jezus, je pri nas po stopnjah jezuš 
> ježuš > ježeš dal končno obliko i^/Aš: i^žiš na!; j&žiš, fcua se i pa nardU?^" 
Poznamo pa v Loki tudi vzklike iezez, jezes na, i^dit na, i^dita na! 
V našem narečju rabimo obliko štrlgalca za knjižno strigalica.^" Poleg 
živalce pomeni to tudi suhega človi'kti. 
Za brke pozna Pleteršnik izraza mustače in mustači, v Škofji Loki pa se 
je po prekozložni metatezi naredila oblika muštace: kMne muštace imet. naš 
bča! 
Opombe in literatura 
Opombe: 1. Fran Ramovš je v Dialektih 99—101 navedel le »najbolj tipične po 
teze« v oznako škofjeloškega govora. — 2. Kot pristni stari Ločan govori Lovro Pla 
nina Skofjeloščino zelo čisto. Ker njegovega govora, ki ga je imel svoj čas v radiu, 
zaradi tehničnih ovir ne moremo tiskati, smo vzeli v razpravo mnogo primerov iz 
njega. — 5. Nadrobneje o tem glej Fr. Ramovš, Dialekti, 47 sL, in A. Koblar. Loško 
gospostvo frižinskih škofov, IMD I, 1891, 56—58. Kar se tiče mej škofjeloškega narečja 
na Sorskem polju, mi je dr. Pavle Blaznik potrdil, da se lepo ujemajo z gospostvom 
brižinskih škofov: Zgornje Bitnje. Gorenja vas, Piingert in Gosteče. Posebej mi je pri 
pomnil, da so Stražiščani že spadali pod ortenburško gospostvo v Radovljici, zato se 
z zgodovino povsem sklada, da sega gorenjski dialekt vključno do Stražišča. Za na 
selitev slovenskega življa iz Poljanske doline na Sorsko polje pa govore le Ramovševi 
jezikovni dokazi, medtem ko zgodovinskih dokazov za to dejstvo po izjavi dr. Pavla 
Blaznika ni. — 4. Fr. Ramovš, Dialekti, 96, in ČJKZ VI, 254. Ta naš izredno ozek -e-
je Lovro Planina na primeru uirak veka — yuspod me pa vika — prav dobro razložil 
Škofjeločanu popolnoma jasen razloček med ozkim -e- pa napetim -(', ki ju nedomačin 
sila težko loči. — 5. Fr. Ramovš pozna le ozka & in S (KZSJ I, 132). medtem ko indi-
ferentnih ali celo k širokosti težečih e in S ne omenja iz škofjeloške okolice. Se celo 
pa ni zasledil širokih ^ in o ob preskoku poudarka z zadnjega zaprtega zloga na 
prejšnji zlog v tipu i^sk. — 6. Fr. Ramovš pozna ta prehod -r- v ar le za poudarjeni r. 
Dialekti, 100. — ?. Ramovš, 1. c., za poudarjeni I omenja sprva le o, v neposredni 
okolici Škofje Loke, se pravi v vaseh Pevno. na Trati in na Godešiču pa je našel tudi 
obliko Daiik. Tako je razumljivo, da tudi v mestu samem govorimo za poudarjeni I 
-OU-: Di)uk, phuzij, s3yza. — 8. Tega zoženja Ramovš, 1. c, posebej ne omenja, dasi 
navaja v Dialetkih, 100, t. U, primer Išim. — 9. Fr. Ramovš. Dialekti, 98, t. 14. — 
10. To posebnost nam je prof. dr. Ramovš v svojih ])redavanjih na univerzi omenil, 
v Dialektih pa jo je izpustil. — 11. Fr. Ramovš. Morfologija, 114. — 12. Fr. Ramovš, 
Konzonantizem. 85. — 13. Fr. Ramovš. 1. c., 101—103 in 109. — 14. Fr. Ramovš, Dialekti, 
98. 1.12. — 15. Fr. Ramovš, Konzonantizem, 181 si. — 16. Fr. Ramovš, 1. c, 207 si. — 
li'. Fr. Ramovš, 1. c. 206. — 18. Fr. Ramovš. 1. c, 225—227. — 19. Fr. Ramovš, 1. c., 94 
sL — 20. Fr. Ramovš. 1. c., 214. — 21. Fr. Ramovš, 1. c, 217 si.: Dialetki, 100. — 22. Fr. 
Ramovš, 1. c. 291 si. — 25. Fr. Ramovš, 1. c.. 234; Dialekti. 94; KZSJ I, 126; tukaj ugo 
tavlja prehod g v y za vso primorsko in rovtarsko dialektično skupino. — 24. Fr. Ra 
movš, Konzonantizem, 250. — 25. Fr. Ramovš, 1. c, 248. — 26. Fr. Ramovš, 1. c, 259. 
Ramovš pojav tukaj omenja, a ne za Škofjo Loko. V Dialektih za naše narečje pre 
hoda X \ f ne pozna. — 2?. Fr. Ramovš. Dialeti, 101; Konzonantizem, 209. V Dialektih 
navaja primer, v Konzonantizmu pa ne. — 28. Fr. Ramovš, Morfologija, 58. Taka 
sklona pozna vsa rovtarska dialektična skupina. — 29. Fr. Ramovš. Dialekti, 101. — 
30. Fr. Ramovš o teh oblikah v škofjeloščini posebej nikjer ne govori. — JI. Fr. Ra 
movš. Morfologija, 48. Tukaj omenja to obliko za gorenjščino in koroščino, kjer je pač 
izvedena maskulinizacija ne\ ter. — 32. Fr. Ramovš. Morfologija, 56. — 33. I' i-. Ra 
movš, Morfologija, 44 in 104. Tukaj škofjeloščine ne omenja, le gorenjščino in koro 
ščino. — 34. Fr. Ramovš, Morfologija, 74 si.; RZD L 392 si. Škofjeloščine v Morfologiji 
134 
ne omenja v točki 2, kamor naše narečje spada: prav tako navaja v RZD I le gorenj-
ščino, koroščino, Slovenske gorice in Beneško Slovenijo. — 35. Fr. Ramovš, Morfolo 
gija, 72—75. — 36. Fr. Ramovš, Morfologija, 90 — za zaimkovno sklanjatev. — 37. Fr. 
Ramovš, Morfologija. 50. — 38. Fr. Ramovš. Morfologija. 141; Dialekti 98; ZKSJ I, 132. 
V zadnjih dveh virih omenja Ramovš ta pojav za poljansko narečje, a v polnem 
obsegu velja tudi za škofjeloščino. — 40. Fr. Ramovš. Morfologija, 143. — 41. Fr. Ra 
movš, Morfologija, 150. — 42. Fr. Ramovš. Dialekti, 97—98. Tukaj govori Ramovš o 
dolgem in kratkem nedoločiiiku le za poljanščino, pri škofjeloščini tega posebej ne 
omenja. — 43. Loški razgledi II, 232. — 44. Fr. Ramovš, Konzonantizem, 97. — 
45. Fr. Ramovš. KZSJ I, 165. — 46. Fr. Ramovš. Dialekti. 101. Tukaj omenja žbaJe in 
Zhela. V mestu govorimo džbela. — 47. Maks Pleteršnik. Slovensko-nemški slovar I, 
828. — 48. Loški razgledi II, 232. — 49. Dr. A. Breznik, Slovnica IV, 28. Tam navaja 
Breznik tudi primer iz Tavčarja: »Ježeš. cesar!« je viknil Škile. — 50. Narečno obliko 
strigalica je Slovenski pravopis 1950. 772 zaznamoval s križcem, tako da je v knjižnem 
jeziku prepovedana. Glej tudi Breznik. Slovnica IV, 51! 
Literatura: Fran Ramovš, Historična gramatika slovenskega jezika VII. Dialekti, 
v Ljubljani 1935, 48—49. 99—101 in passiui. — Fran Ramovš, Historična gramatika 
slovenskega jezika II, Konzonantizem, v Ljubljani 1924, passim. — Fran Ramovš, 
Morfologija slovenskega jezika. Ljubljana 1952, passim. — Fran Ramovš. Kratka zgo 
dovina slovenskega jezika I. v Ljubljani 1936. 131 —132 in passim. — Fran Ramovš, 
Kratka zgodovina slovenskih narečij, Ljubljana 1933. — Fran Ramovš, Deklinacija 
slovenskega imena oča-oče iz ottci,, RDHV 1, 392—400. — Fran Ramovš, Razvoj pra-
slovanskega e v slovenskih dolgih zlogih. CJKZ VI. 8—21. — Fran Ramovš, Opomba 
o škofjeloškem refleksu za e, ČJKZ VI, 253—254. — Maks Pleteršnik, Slovensko-
nemško slovar, v Ljubljani 1894—1895. — Dr. Anton Breznik, Slovenska slovnica, 
v Celju 1934. — Slovenski pravopis. Ljubljana 1950. — Anton Koblar, Loško gospostvo 
frižinskih škofov, IMD I. 1891, 56—86. 
Z u s a m m e n f a s s u n g 
DER DIALEKT VON ŠKOFJA LOKA 
Verfasser beschreibt den Dialekt von Škofja Loka, der territorial eine Fortsetziing 
des Dialckts von Poljane darstellt, und z\var behandelt er die Mundart, die in der 
Stadt selbst. also niclit in ihrer Umgebung, gesprochen wird. Er untersucht die 
Besonderheiten dieses Dialekts im Konzonantismus, im Vokalismus, in der Morplio-
logie und im Worts(hatz. Dadurch wird die Darstellung des Dialekts durch den 
Lehrer des Autors, Univ. Prof. Dr. Fran Ramovš, die in dessen Historischcr Grani-
iiiatik der slowenischen Sprache VII (Dialekte). Ljubljana 1935. nur zviei Seiten 
umfast, erweitert und vertieft. 
135