KALENDAR
NAJSVETEJŠEGA
SRCA JEZUŠOVOGA
KALENDAR ZANAROČNIKE NOVIN I MARI]INOGA LISTA.      .\
XVIII. LETO.
NA 1921. LETO H
Z dovoljcnjom preč. knezoškQfijsiva v Maribori.
CENA 5 KRON.
Dobi sc v Crcnsovcih, Prekmurje, pri vredništvi :-:    Novin, štero je kalcndar na svctlo dalo.    :-:
. Tiskarria sv. Cirila v Mariboru,
Marocnikom!
D r-a g i n a r o č n i k i! Lani smo vam dali vii-panje, ka z pomočjov Jezušovoga Srca letos vekši kalendar dobite do rok. To viipanjc nam je ne odplavalo. To mate vaš lcpi zra-sčeni kalendar.. pozdravlja Vas z starov ljii-beznostjov. vabi Vas z bogatov vsebinov. čtite ga radi, prcčitite ga od kraja do konca i vzemite si k srci njcgove zlate opomine, štere vam z temi rcčmi sad-i globoko v srcc; Prekmurci, Slovenci, če ščete meti lepo bodočnost v novoj domovini, štero Vam je Bog dao, podpirajte njegove liste, liste krsčanske. Če si vsaka hiša v Prekmurji naroči tak evangeličanska kok katoličan-sKa ,,Novinc", lepi tjedenski krščanski list, če si vsaka- katoličanska driižina pri-vošči pobožen mesečen list, ,,Marijin lisl", te jaz do kleti pa zrastem, debe-lejši postanem. To Vam pravim jaz ka-lendar Srca Jezušovoga. — Jaz urednik pa ešče pristavim to, ka te Novine i M. List tiidi' zrasteta.
Crensovci. Prekmurje 1920. sept. 21.   Osmina Križova.
Kiekl Jožef,
BLAGOSLOVLJENO
N O V O    LET.O
1921
Septuagesima                23. jan.                   „   .                       oo
Pepelnica                       9. febr.            ^v Trojstvo                 22. maja
Viizem                          27. marca         Jelov?     v                   ^ Pa^
Vnebohod                       5. maja           Srce Jezusovo                3. jumja
Risaiska ned.                15. maja            L Advent ned'             27" nov'
Kvatrni in driigi posti.
>                         I. kvatre, postne 16., 18. i 19. februara.           ¦":'¦¦¦'.
II. kvatre, risalske 18., 20. i 21. maja.
¦            III. kvatre, jescnske 21., 23. i 24. septembra.            .     .    ;
IV. kvatre, adventne 14., 16. i 17. decembra.
Posti pred vigilijami so s križcom (f) zaznamuvani, kakti k Risalom. Vsem Svetcom. Božiči i k Velikoj Meši.  Na Veliko  Soboto po obedi mine post
Letni časi.                        ;
Sprotoletje ali pomlad se začne 21. marca.      .         ,:.:•;, Leto ali poletje se začne 22. junija. Jesen se začne 23. septembra.                                   .
¦•{•¦•:    Zima se začne 23. decembra.      ,         ,        t . -, -_      x
¦ ' ¦¦  '¦ ¦¦¦.    .:..,-     ¦..                                                                                                                                   .         ...  .""a    •""'¦"'*
Stince i mesec
^potemneta 1. 1921: Suncc prvič 8. aprila ob 7. viiri 52 min. vgojdno in trpi do 12. vtire 38 min. popoldne, drugič 1. oktobra ob 11. viiri 27 min. dop. in trpi do 3. ure 44 min. popoldne. Prvo potemnenje se pri nas vidi, drugo ne.
Mesec potemne: Prvič 22. aprila ob 5. uii 57 min. zjutraj; drugič 16. oktobra ob 9. viiri zvečer. Vidio se bo pri nas samo 2. potemnenje.
-                               .           .   -         .... .j.^^iV
Mesečna znamenja.                           ....     ."
Mlad m                 ..  -                Pun •                      -^i^-
'      ' •'". " '   Prvi krajec 3          '           "'       Zadnji krajec C    :---»f:>r--i%' j
Premekljivi svetki.
__.    9   __.
Vladarska hiša kraljestva Srbov, Horvatov i Slovencov.
Njegovo VeličanstTO krao Peter I. Karadordevič-Petrovič (Karagjorgje-vitj-Petrovitj) roj. 29. jun. 1.1884 (po srbskom kolendari 12. julija), za srbskoga krdla zebran jun. 2. 1. 1903 (po srb. k. 15. jun., koronan v Belgradi 8. sepL 1904 (po srb. k. 21. sept.).
Deca: Njeg. Visokost kraljevič Aleksander roj. na Cetinji 4. dec. 1888 (J>o srb. k. 17. dec.) Regent. — Princesa Jelena roj. na Reki (Fiume) 23. okt 1. 1884 (po srb. k. 5. nov.), zdana 21. aug. (po srb. k. 2. sept.) 1. 1911 s Konštantinom Konštantinovičomj kotrigov bivše ruske carske rodbine. — Princ Jiirij rojen na Cetinji 27. aug. (po srb. k. 9. sept.) 1. 1887.
Narodni osvetki.
24. raaja: Praznik naših apoštolov Cirila i Metoda.                  .      .
28. junija: Vidov den, spomin na bitko na Kosovom 1. 1389.
12. julija:   Rojstni den i god Njeg. Vel. kr&la Petra I.
1. decembra: Osvetek nar. zjedinjenja  Srbov, Horvatov i Slovencov.
17. decembra: Rojstni den Njeg. Vis. regenta Aleksandra.
Prekmurec pravi:
Sečen: Pavlov veter je ne dober. — Vedrno novo leto da nam dobro žetvo. — Či je toplo v januari, sprotoletjc se pokvari.
Sflšec: Topla Svečnica sneg, mraz prinese; mrzla Svečnica oba odženc. — Den Matjdša brezi lčda, sledkar ga naprosi zl^hka.
Mali traven: Kakše na den Mantrnikov je vreme. tLkše nam štirdeset dni \-           ne pobegne.     L    ;,   m .            ;:....
Veliki travetl: Siiša v aprili škodi rastlini, a vlažen april da sada obil. — April slane ne trpi, či ednok že v njem grmi.    .
RisalšČek: Za vol' mraza bod boječi, den Vrbanov pridc z peči. -- Dnevi Servac, Pongrac, Bonifacija lepi, z sladkim vinčekom nam napunijo kleti.
Ivanšček: Štirideset dni se nebo skuzi, če na Medarovo ž njega rosi. —¦ Vidove megle se žito boji, či Morčar jo vidi, že v žetvi dvoji.
Jakopešček: Jakob či je lepi, mrzli bodo svetki. — A obilna bo jesen. v vsakom sadi vsem ljttdem.
Mešnjek: Vclka meša lepa, vroča; si za vino moč, sladkoča. — Kakši je Lovrenc - Brtalanov den, takša po navadi bo nam jesen.
MihalŠček: Či na Mihalovo sever vleče, veliko zimo i sneg prinese. — Kakše je vreme na den Male meše, takše nam štirideset dni ne odteče.
Vresvišček: Moker Dioniz mokro zimo da, Gallus čj je suhi lepo leto ma. Andrejšček: Mraz Vsehsvetcov to pomeni, ka Martina den bo lepi.
Prosinec: Lucija krati den, je znano vsem ljudem. — Slaba bo letina, malo dobiš, či je mokroča na sveti Božič. — Viizem je na peči, či je Božič na trati.                                         ->                .
3  —
Sečen — Januar
SiiŠec — Februar
1	S	I Novo leto               L	1		Ognjeslav (Ignac) p.	
2	! n	Ime Jezusovo	2	'   S	i Svečnica 1	
3	i  P	Genovefa	3	: č	Balaž p.	
4	i  T	Tit, p.	4	p	Veronika, d.	
5	!   S	| Telesfor, pp. m.	5	; S	i Dobroslava (Agata), m.	
6	č	Sv. Trije kralji	6	i N	3. predpostna	
7	p	Zdravko,« p.	7	!  P	Romuald, apat	
8	s	Severin, ap.	8	i T	Pust Janoš                •	
9	N	l.,po treh kraljih •	9	S	Pepelnica, Apolon.	
;10	P	Pavel, pušč.	10	č	Šolastika, d., Viljem	
11	T	Božidar, ap.	11	p	Prikaz. D. M. Lurske	
12	S	Ernest	12	s	Humbelina, dev.	
13	č	Veronika. Bogomir	13	I N	1. post. Katarina	
14	p	Veselko (Hiorij) pk.	14	P	Zdravko (Valentin) m.	
15	s	Maver, pušč.	15	T	Vitomir (Sigfrid)       3	
16	N	2. po treh kraljih	16	S	Julijana, d., kvatrc	
17	P	Anton, apost.            $	17	č	Donat i tov., m	
18	T	vSv. Petra stol v R.	18	p	Simeon p., kvatre	
19	S	Kanut, kralj	19	s	Julijan, sp., kvatre	
20	č	Fabijan i vSebeštjan	20	N	2. post. Elevterij, p.	
21	p	Neža (Agneš)	21	P	Eleonora. d.	
22	s	Vince i Anastazij	22	T	Stol sv. Petra v A. @	
23	N	1. predpostna	23	S	Peter Damij. p.	
24	P	Timotej, p.                ©	24	c:	Matijaš, apost.	
25	T	Spreob. Pavla ap.	25	p	Valburga ap.	
26	S	Polikarp. p.	26	s	Vladoie (Tiktor)	
27   i	č	Janoš Zlat, p. c. u.	27	N	3. post. Baldomir (Lean.)	
28	p	Julijan, p.	28	P	Roman, apat.	
29	s i	Frančišek Sal.				
30	N  !	2. predp. Martina			• ¦   " ¦' '¦¦	
31	P	Peter Nol., sp.          L				
Januar: Posvečcni sv. Driižini: Jezuši, Mariji, Jožefi.                "",.'    /'" !
Februar: Posvečeni presv. imeni Jezužovomi.           ,.                             .    ;
Vreme:  S^cčen: Či  dcž ide  na  den novoga leta,   tak   ho  tOdi  meŠDJeka
Je januara mokrilo, polje de slabo nosilo. Stišec: Či je svečna mraz, je v malom travni moker obraz.
Kda sc fašenk na sunci peče, ti leto obilen pov nesč. Januar meglen z snegom i velikim mrazom.                        ; /
Februar deževen, proti konci meglen z snegom.       V ¦'
__   4   __
Mali traven
Marec
Veliki traven — April
1	T	Belko, (Albin) p.      L
2	S	Simplicij, pp.
3	Č	Kunigunda, cas.
	P	Kazimir, spoz.
5	s	Agapeta, m.
6	N	4. postna, Fridoiin
^. /	P	Tomaž Akvinčan
8	T	Janoš od Boga. sp.
9	S	Frančiška Rimska    •
10		40 mantrnikov
11	p	Heraklij, Cozim, m.
12	s	Budislav (Gregor)
13	N	5. postna (tiha)
14	P	Matilda. kr.
15	T	Klement Marija, sp.
16	S	Hilarij i Tacijan
17	č	Jedert (Gertr.)d.,Patr. 3
18	p	Ciril Jeruz., p.
19	s	Jožef zaročnik iM. D.
20	1 N	6. postna (cvetna)
21		Benedikt, apat
22	T	Benvenut, p.
23	:    S	Viktorijan, muč.       ©
24	; c	f Veliki četrtek
••25	p	f Veliki petek
26	j.s	f Velika sobota
27	N	Vfizem
28	!  P	Viizemski pondeljek
i29	: t	Ciril, p.
30	I s	Angela Fal., d.
31	c	Modest, p.                 C
1	P	Hugon, p.
2	S	Frančišck Pavl.
3	N	1. po Vuzmi (bcla)
4	P	Oznan. B. M. Dev.
5	T	Vince Ferer, sp.
6	S  :	Celestin p.
7	č;	Hprman Joč. spoz.
8	P	Blažcnka                   •
9	S	Marija Kleofa
10	N	2. po Vuzmi, Mchtilda
11	P	Leon 1.. papa
12	T	Sava, m.. Radovan
13	o	Varstvo sv. Jožefa
14	č	Justin, muč.
15	p	Svetoslav. sp.           9
16	S	Bela, d.
17	N	3. po Viizmi, R;idoja
18	P	Apolonij. muč.
19	:   T	Leo IX., Ema, d.
20	S	Marcelin, p.
21	č	Anzelm, p.                «§
22	! p	Sotcr i Kaj.. pp., m.
23	! s	Jurij, m.. Vojteh, p.
24	' N	4. po Vuzmi, Fidel S.
25	P	Marko, cvang.
26	:  T	Kiet i Marcel, pp.
27	S	Bogoljub
28	'   Č	Pavcl od križa
29	p	Peter, muč.
30	s	Katarina Sij.              C
Marc: Posvcčcni sv. Jožefi.                                               .            ;     . i ., ,
April: Posvečeni božoj Glavi i sv. Janoši Evangelisti. Vreme: Mali traven:  Zemla de  v leti  malo pila,  či v siišcl jc prevec •     !:    .        vlagc dobila.
Kak vremc pepeinicc kaže, tak se celi post pokaže. ^v i-.    *    V e 1 i k i t r a v e n: Žito ma žmetno klasovjd, či česmigovec lepo cvcte.
Či siišca sneg leti, se v travni že beli.
:, .,.      Marcius snežen, proti konci lepi.             '    :        ....
'        April meglen i deževen.   r. %       ¦'¦      %   •  . -         '
—  5  —
Risalšček — Maj
IvanšČek — Junij
1       N     5. po Viizmi. Filip i y.
2       P     Atanazij, p.
3      1"   :  \ajdba sv. križa
4   .   S     Cvetko. 'Florijan) m. 3      (:     Kristušov vnebohod
6      P     Janoš prcd lat. vr.
7   i   S     Stanko, p.                 @
8 9 10 11 12 13 14
15 16 17 18 19 20 ¦21
N
r r s (:
6. po Vuzmi, Prik. Mih.
Rudislav\Taz.,(Greg.)p.
Izidor
Mamert,. p.
Pankracij, m.
Servacij, p.
Bonifacij, m. f         3
N P T
S
C l'
s
Risali. Prih. sv. Duh. Risaoski pondeljek
Paskal, spozn. Venanoij, m., kvatrc Celcstin, papa Bernardin, kvatre Zdravko (Valent.) kvatre
22   |   N   !. I. po Ris. Sv. Trojst.
23   j   P   . Viljem, vojv.
24   |   T   | Marija D. pom. kr.
25   |   S   ' Vrban, pp.
26   |   Č   ; Telovo
27   !   P   • Beda sp.
28   '   S   ' Avgušttn, Milan____
29   i  N i 2. poRis. Magdal.P.C
30   ;  P  ' Berko, Noja, Štef. d. r.
31      T  ; Angela, d.
1	S	Juvencij, muč.
2	c	Marcelin, muč.
3	p	Srce Jezusovo
4	s	Frančišek Kar., sp.
5	N	3. po Ris. Bonifacij
6	P	Norbert, p.                #
7	T	Bogomil, apat
8	s.	Medard, p.
9	č	Primož i Felicijan
10	p	Marjeta Šk., kraljica
11	s	Barnaba, ap.
12	N	4. po Ris. Janoš F. S>
13	P	Anton Pad.
14	T	Bazilij, p.
15	S	Vid, m.
16	č	Franč. Regis, sp.
17	p	Bratoljub (Adolf), p.
Joc	s	Srečko i Fortunat
19	N	5. po Ris. Bogdan
20	p	Silverij, p. m.           •
21	T	Vekoslav, (Alojzij) sp.
22	S	Pavlin, p.
23	Č	Zdenko, Eberhard
24	P	Rojstvo Jan. Krst.
25	§	Viljem, apat
26	N	6. po Ris. Ivan i Pavel
27	P	Ladislav, kr., Hema
28	T	Leon, p.                    C
29	S	Peter i Pavel, ap.
30	č	Spomin sv. Pavla
Maj: posvečen preblaženoj Devici. Junij: Posvcoen presv. Srci Jezušovomi. Vreme: Risalšček: Risalšček moker, ivanjšček pa mlačen, kmet tisto leto boš žeden pa lačen. Hladen majuš da dosta slame i sena. Ivanšček:  Žitno leto slabo rodi, kda se na Televo nebo skuzi.
Vreme ivanščeka se v griidni ponovilo bo. Maj i junij večinoma lepi, okoli začetka i sredine veter, dež.
—  6  —
Jakopešček — Julij
Mešnjek — August
3
4 5
6
7 8 9
10 11 12 13 14 15 16
17 18 19 20 21 22 23
24 25 26 27 28 29 30
31      N
P  ; Presv. Rešnja krv S   i Obiskavanje Mar. D.
N P T S Č P
s
7. po Ris. Heliodor
Urh, p. Berta
Ciril i Metod           ©
Miroljub
Vilibald, p.
Jelislava, kr.(Elizabeta)
Veronika, dev.
N   j 8. po Ris. Ljubica, d.
P   j Pij L, p.
T   i Mohor i Fortunat    3
S   ; Marjeta, d. m.
Č     Bonaventura, p.
P     Vlad/mir, vojv.
S     Škapul. D. M. Karm.
N P T S Č P
s
N P T
S
č p
s
9. po Ris. Daroslava Miroslav (Friderik) Zora, m., Vince Pavl. Česlav, sp.               ©
Danko, Olga Marija Magdalena Apolinar p.
10. po Ris. Kristina Radoslay, ap. (Jakob) Ana, m. M. D. Rastislav, m. Vladko, pap. (Inoc.) 3 Marta, dev. Abdon i Senen, m.
11. po Ris. Ognjeslav
1	P
2	T
3	S
4	C
5	P
6      S
7
8
9
10
11
12
13
N P T
S
č p
s
Verige Petra, Nada Alfons Lig., Porcij. Najdba sv. Štef. Nedeljko, Neda. d. Marija D. Snežna Gosp. zpremenitev
12. po Ris. Kajet, sp.
Milan, p.
Roman, muč.
Lovrenc, muč.
Zužana, muč.
Klara, dev.
Hipolit i Kasijan, m. f
14 15 16 17 18 19 20
N P T
S
č p
s
21 22 23 24 25 26 27
N P T
S
č p
s
13. po Ris. Evzebij, p. Vneb. D. M. Vel. meša Rok, spoz. Miron, Mira, muč. Jelena, d.                 &
Ludovik Toled., p. Bernard, ap., Štefan kr.
14 po Ris. Ivana F., d. Timotej, muč. Zdenko, p. (Filip) B. sp. Jernej, Bertalan, ap. Ludovik, kralj Cefirin L, pap.         €
Zlatko, m. Jožef Kal.
28      N
29      P
30   '  T
31       S
15. po Ris. Avg.5 p. Obgl. Jan. Krst Rbza Limanska Rajko, sp. (Rajmund)
Julij: Posvečeni presv. Krvi Jezušovoj.               • t. ,     ...
August. Posvečeni prečist. Srci Marijinomi.         '•'     -,
Vretne:  Jakopešček: Štirdeset dni b© še lepo, či je driigi den julija vedro-
Vreme desetega jakopeščeka, tudi za mešnjek obvala. Mešnjek: Kda je na Lovrencovo grozdje raehko, Goričanec sL obeta vino sladko.
Črv ti orehe pokvari, če je Ivan glavosek škropi. Julij, vročina, stiho vreme z raalov spremembov. August molffir.    -..«     -.- ..;l.     -;i    •*:#....       :    -•
1 2
__  7 __
Mihalšček — September
Vsesvišček — Oktober
11
12 13 14 15 16 17
18 19 20 21 22 23 24
25 26 27 28 29 30
C P
S
Ilij, ap., Verena, d. Štefan, kralj Doroteja, d. m.
4   i  N   '  16. po Ris. Rozalija, d.
5       P   '  Rlagoslav
6      T   :  Hermogen, m.
7       S   i  Bronisiava. nuna
«   i  Č   i  Rojstvo Mar. Dev.
'9   '   P   I  Korbinijan, p.            3
10   I   S   j  Mikloš T., sp.
N P T
S
c
p
s
N P T
S
č p
s
17. po Ris. Prot. i Hij. Imc Marije D. Notburga, d. Povišanje sv. križa 7 žalosti M. D. Ljudmila, dev. Lambert, p.              &
18. po Ris. Jož. Kupert Jenko, m. (Januarij) Evstahij, muč. Mataj, ap., kvatre Maoricij, m. Tekla, d. m., kvatre Mar. D., kvatre        C
N   j 19. po Ris. Kleofa, sp.
P   j Ciprijan i Justina
T   ! Kozma i Dam., m.
S   [ Venceslav, m.
Č   | Mihao nadangel
P   ! Medo,Jeron.,sp.(Orem.)
1   I   S     Remigij, p.
9 10 11 12 13 14 15
16 17 18 19 20 2.1 22
23
24 25 26 27 28 29
30 31
N P T S Č P
s
20. po Ris. Angeli čuv. Evald, muč. Frančišek Ser., sp. Velimir. p. Vera, d. m., Brunon Rožnovenska D. M. Brigita, dovica         3
N P T
S
č p
s
21. po Ris. Dion., p. Frančišek Borg sp. Nikazij, p. Maksimilijan, p. m. Slavoljub, kr. sp. Kalist, papa m. Terezija, dev.
N P T
S
č p
s
22. po Ris. Gal. ap. 9 Jadviga, kr. (Hedviga) Lukač, evang. Peter Alk., sp. Janoš Kanc, sp. Orša, dev. m. Kordula, d. m.
N   |  23. poRis.JanošKap.
P   |  Rafael, nadangel       C
T   j  Krisant, m.
S   !  Evarist, p. muč.
Č   ,  Sabina, m.
P   |  Simon i Juda, ap.
S     Narcis, p.
N P
24. po Ris. Klavdij, m. Vukoslav, p. f         9
September: Posvečeni angelom čuvarom in Mariji sedem žalosti. Oktober: Posvečeni Kralici sv. rožnoga venca.                                     Vv-   ¦',
Vreme:  Mihalšček: Či sveti Mihao drži z žerjavi,  pred Božičom se nč mej zime bojati.
Jaj ti stavec, še za pečjov boš juhetao, či de zdolc s sevrom na Miholovo pometao. Vsesvišček: Zima raa z repom bdije,. či dugo topl(> sunce sije
Kakše je vreme na Oršinje, na takšem se rada zima nese. ¦    S e p t e m b e r na sredi i na konci lepo, ove dni vretend, spremenljivo. Gktober samo na sredi lepi.            »         = •        ,:,•'»; —
1 3
__    ^    .__
\
Andrejšček — Novemb.
Božič
December
	1 2 3 4 5	1 T l   S Č P s	Vseh svetcov Vseh vernih diiš Viktorin, Krstivoj Dragotin (Karol), Živan | Mirko (Imre)	1 3	; c i   P i   S	i Božena, m. Bibijana, muč.  ' j Frančišek Ksav. sp.	
				i     4  i  N  '¦ 2. adv. Barbara, d. m. 5      P   ' Sava, ap.			
	6 7 8 9 10 11 12	N p T i  S č p s	1 25. po Ris. Lenart, ap. 1 Angelko, p. (Engelb.) 3 Bogomir, p. (Gottfried) j Božidar, muč. (Teodor) Andrej Avelin sp. i Martin, p. Teodor Mena i Davorin (Martin) pap.	!     6 !                7 :     S 9 10	T S č p s	Mikloš, p.         ! •     ' Ambrož, p. c. ud.     3> j Nevtepeno, pop. D. M. Peter For., p. Loretanska M. B.	
				11      N 12      P		3. adv. Damaz, p. Sinezij. muč. I.ucija, dev. Dušan  p., kvatre Kristina, dev.            & Čedomila, d., kvatre Lazar, p., kvatre	
	13 14 15 16 17 18 19	N P T S č l	26. po Ris. Stanko K. Jozafat, p. Lavoslav, v. (Leop.) # Edraund, p. Budislav, p. (Gregor) Odon, apat Jelislava, kr. (Elizab.)	13 14 15 16 17	T S c: p s		
				18 19 20 21 22 23 24	N P T S Č P s	4. adv. Gracijan, p. Nemezij, m. Liberat, m. Tomaž, a^.                C Deraetrij, m. Viktorija, dev. Adam in Eva j;	
	20 21 22 23 24 25 26	N P T S č 'p s	27. po Ris. Srečko, sp. Daruvanje M. D. Cecilija, dev. m.       C Milivoj, p. m., (Klement) Kreševan, m., Jan. križ. Katarina, dev. m. Konrad, p.				
				25 26	N P	Rojstvo G. Božič Števan, mant. Janos Evang., ap. Drobna deca Tomaž, p.   '             • David, kr. Silvester, pap,             ^	
	27 28 29 30   1	N P T S	1. adv. Virgilij, p. Eberhard, p. Vsi sv. 3. r. sv. Fr.    • Andrej, ap.	27   | 28   j 29   \ 30 31	T S č p 1 s		•
November: Posvečeni priprošnji za verne diiše.   '   / .'           ,-     -,^
December: Posvečeni Božemi Deteti Jezušeki.                                           ^
Vreme: Andrejšček: Na Božič gazo boš po blati, kda se Martinova goska .-.:.     šklai po ledi.
= ¦»¦* :'r>:«:.     Mlatec se veseli mertika, či sneg na suha spadne tla. •.¦..-•; v-f  Prosinec: Pun mesec bltizi Božiča, južno vreme nam zagviša.
, ;.v:rii:y,.,    Dež, veter pred Božičom, delo da pokopičom. a-   .      Novemberprvednilep,zatemspretneuljiv,moker,nakoncispadnesneg.
'''.¦          December na sredi lepi; ove dni megla, veter? na konci sneg.
__     C)    _
Gospodi v oltari.
^iospod, ti poznaš mene,
Moje potrto srce.
Srce. ki ti diiše spravlja
režko-bridko o že zdavna .
i'i poznaš rnene.
Ti poznaš rai poti... Joc križa ž njih doni: Strašno trnjc i prepadi So na njih mi samo znani. Krv so ž njih cedi.
Diiše ti iščem Gospod, Ti znaš, le diiše povsod. Tvoje diiše z zanke svčta, Da bi bila vsaka sveta, ^Rešiti želem.
Poznaš, Gospod, sva sina Pogled ga tvoj predira:
V  njem so edne misli, žele .
V  ete venček so se splele: Jezuš naj ži\6!
Jezuš naj živc — živd! To ponavlja mi srce, To guči — grmi — šepeče. Le za to ječi, trepeče. Znaš za to Gospod.
Gospod, ti poznaš mene, Vidiš mc vsikdar kre se. — Leta dugo dan za danom Se ti vklanjam prcd oltarom Grešnik ubogi.
Leta dugo vsaki den Srce le za Tč odprem, Iščem tvoj'ga Srca želo, Da bi veVko diko želo Pri vseh dušicah.
To ščem...Ti poznaš mene... Za to mi žitek teče .... Za to ... Za te... Za tvojo čast, Naj srce nam ne vživa sldst, Nc ... nego Tebd.
Jezuš, že rad bi te meo, K tebi gor splezo kak meo .. . Ma britko-sladka križna pot Naj hitro vodi me odtod Gor k tebi, Gospod.
Srčen.
Nesebično Ijiibimo Jezušovo Srte.
Nesebično, to je ne sebi na vremenitni hasek ljiibimo Jezušovo Src^.t Z tem ne včinimo driigo, kak je samo Jezušovo Srce včinilo. To je iskalo jiamo naš hasek i diko nebeskoga Očč. Delajmo rai ravnotak. Živirao, naj Iiasnimo Srci Jezušovomi i odičimo našega dobroga nebeskoga Očo, šteroga večni Sin nosi v svojih človcčih prsah nam predrago i premilo Srcč Jczušovo.
Že sv. Pavel apostol se britko toži: ,,Vsi svoje išcejo, ne pa to, ka je Jezuša Kristuša" (Filip. II. 21.) Pa on je samo nas iskao, samo za našo srečo je bilo njegovo bože Srce. Vsi svoje iščejo. Vsi, skoro vsi so sebični, nesebičnih je malo, na prstah bi je človek lehko prešteo. Eden išče "bogastvo, driigi zdravje, tretji kinče, štrti dosta njiv, peti lepoto, šesti znanost, sedrai visoko čast a vse to za sebe. Ka bi iskali povrnenje grešnikov, srečno •^mrt vmirajočih, ka bi devištvo podpirali, Jezušove namestnike proti ogriza-vajočim  zagovorili,   dobre  knige  podpirali,   sirotam  vsakdenešnji  zasliižek
•    —   10   —                                   •                   ¦'"'',
voščili. podirajoče krščanske šole, cerkvi podarili, gorečnost pri sv. prečišča vanji biidili. dosta diiš na vcseljc .Srci Jczušovomi scm spravili — što o štc moli,  dela v tc namcn !   Velika večina ljiidi ne pozna Jezušovoga Srca i vSo ne potriidi, da bi spunila njcgove žele, išče samo sebc, samo svoj vremenitm časni dobičck.  Pa to Srce je nasprotno delalo.  samo za nas je bilo, živelo. vmrlo i vse kaj jc melo samo nam jc razdelilo^
I^o sv. Pavli apoštoli nam pravi sv. Diih Bog, veena pravica : ,,Za vašc voljo je siromak postao, gda je bogat bio, naj pu njcgovoift siromaštvi vi obogatite,,. (II. Kor. 8-9). Xa veliko bogastvo je bilu Zveličarovo Srce navezano i to vse je ostavilo zi\ nas. Veliki kmct svojo kmetijo razdeli siromakom, naj tei ne do brez zemlje, on sam pa želar po-stane. Ste čiili že kaj takšega? Je gda sveta že bilo tak darovitno kmeeku srce. Piavimo ka je bilo; pravimo ka jc cšče knilevsko tekšc bilo; krale-stvo razdclilo. vendar toliko niedno ne dalo i ne moglo dati kak Jezušovrv i tak veliko nezahvainost kak to niedno ne ženjalo za svojc dobrotc. Čeravn*'«-je vse dalo, vendar: ..vsi svoje iščejo ne pa to ka je Njegovoga. Pa bi radi znali kaj je Jezušovo Srče ostavilo za nas i nam. Posliišajte božo reč, štcra to svedoči: ,,Tvoja so nebesa i tvoja je zcmlja, celi s v e t i k a g a n a p u n j a v a s i t i v t r d o." (Ps. 88-12). Bog nosi v svojih človečih prsah Srce. bože jc to Srce. Moč toga Srca je potrdila svet šten celi njemi sliši. Vsi kinči, vsa kraljcstva. vsi svetovi na nebi i naš mali zc-meljski so njegovi. I vendar v štali pride na svet i z miloščine (almoštva,-žive. I vcndar nagi na križi vmerjc i za zadnje počivališče dobi tiiji grob> Zakaj? ,,Naj bi po njegovem siromaštvi mi obogateli/' naj bi zavolotoga njegovoga siromaštva, štero je neskončne i neprecenlive vrednosti pred Bogom, mi rešeni pekla njegove neskončne, ncprccenlivc kinče v nebi vekomaj vživali.
„1 nebes nebesa te ne morejo zapopasti1' (III. Kral. 8-27). .,(Ja nebes je vzvišcncjši" (fob XI. 8). To je njegova čast i slava, tak ve-lika njemi ide, ka je niti večna, nezmerna nebesa nc morejo zapopasti... Clovek pa preklinja toga Boga, se ogiblje njegovoga Srca . . . Pred najprostejšim * i najzavrženejšim človckora se lcpše držijo, kak pred tcm najboljšim Srcom .. ^ Ono puno večne slave nc sliiži od milijonov, da bi je pozdravili, v oltarskom svetstvi, ne sliiži, da bi se pred njim konči tak pošteno obnašali, kak se obnašajo v krčmi med pivci, šterim dajo poštenje, Njcmi. Večnomi Bogi ic pa odtegnejo . . . Siromaški 'Jezuš. ...
,,Niti nebesa neso čista pred njegovim licomu (Job. XV.-5'> svedoči sv. Diih od njega. Tak čista je kak Vcčna Modrost. štera sc jc včlo-večila i nosi v sebi Jezušovo Srce, ka ,,nikaj zamazanoga ne pridc k njej" (Modr. VII. 25). I to neskončno čisto Srce prebiva v prašnatih cerkvah, v črvojednih oltarih, krasota njcmi je pavočina i blato od miih. Pa le prebiva, pa le ostane, naj more čistiti nečistc, zamazane diiše! Si viipa što lepo obleko zato vtepsti naj stem driigoga opoti, ka dc pazo na svojo"-Je što tak nesebičen? Jezuš je neskončno bolc. Svoje večnolepo Srcc položi med gniisobc, naj te opere. Pa da bi se še dale zmivati! Večina grdih diiš beži pred njim, zaman se vlači za nje nebeska čistost ... Pa li ne povrže naših oltarov to Srce . . ! Je gde vekša nesebičnost?!
,,Jezcrokrat   jezero   njemi   jc   dvorilo  i   desetj ezerokrat
stojezero jih je stalo okoli njega" (Daniel VII. 10). Milijone i mili-
lijone najčistejših angelov vseh devetih vrst jc vido stati sveti Daniel prorok
.okoli tistoga, ki nosi v sebi Srce Jezušovo. I vse te nebeske vladarejopo-
— 11 —
vrgo pa prišo na zemljo po nas kak najvekši siromak. Zadovoljen je bio tii z sliižbov siromaškoga sv. Jožefa, na krili sirote matere ga je par bogih pastirov pozdravljalo v raztrganom oblačili, kda pa odraso, vu nešterih ribi-čah i 2—3 ženskih je meo svojo skromno dvorbo . . . Viditc kam je prišo!? Spoznate razloček med njegovim nebeskini i zemclskim življenjom? Pa za-kaj te veliki razloček? Naj bi m i obogateli. naj bi dobili angclsko sliižbo, stcra je ivjcmi šla. naj bi vladarje nebeski na nas pazili, nas vodili, nas pri-pelali na veliko slovesnost nebesko: na naše kronanje ... I kak tc, kda je šc po zemlji hodo, tak i zdaj v tabernakli koga ma za dovrjenikc? Što nje mi sliižijo? Največkrat je sam v ccrkvi! Par vor včasi ma obiskovalcc, a vsikdar jih menjc ma kak svet i hiidi diih. Pa štere ma, so lehko angeljev. Grešniki ubogi, ki čeravno ga Ijiibijo, vendar so proti angelora mcnjc kak črv proti krali. Pa je zadovolen ž njiini. zadovoien, ar ncščc kak je pravo 7a\ scbe sliižbc nego driigim š;čc sliižiti. ]c vckša nesebičnost? Jeste srcc k Jczušovomi spodobno?
Jezušovo .Srcc je neskončno nescbično, iščc samo moj hasck. Ka pa delam jaz? Za koga živem? Za kaj mi bije srce? Za svet? Za penez? Za jclo — pilo? Za ples? Siromaško, maio, sebično srčece! Se ne veš više vzdi-gniti. Xaj te višc pomaga zgied Jezušovoga Srca. Lepšc, vckšc rcči ljiibi, te najvckšc i najlepše reči ljiibi. samo Jezušovo Srcc Ijiibi — moraš je ljLi-biti! Posliišaj! Posvctitco toga Srca. Sv. Diih. ti grmi to zapoved: ,,Ce što ne ljiibi našega (iospoda Jezusa Kristuša, naj bo prekleti" (I. Kor. XVI. 22). Ljiibi jezušovo Srce! Želi tisto. kak žclc Ono, delaj tisto, kaj de Onomi na radost! Ljiibi Jezušovo Srcc! ,,Ljiibezen je — pa — p o t r p 1 j i v a . . . j c n e n e v o š č c n a . . . s e n e d a r a z d r a ž i t i . . . :ljiibezen vse pretrpi" (I. Kor. 13. 4-7). To Bog pravi. Z tov ljiibczno-stjov Ijiibi Jezušovo Srce — ta, samo ta Ijiibezen je nesebična.
Plavala je galija ....
Narodna.
Plavala je galija po morji, Plavala je galija po morji, Plavala je galija po morji Haj!
Srečala je z Beltinec devojko. 7,Ka mc gledaš, nikaj tc ne pitam?i: -S čem pa ti svoje golobc hraniš?-,,Scbe režem, vse golobe hranim." ,S čem pa ti .svojc golobe pojiš?" ,,Skuze točim, vse golobe pojim.': Igrala je igrala Radujova banda; Plesala je, piesala bcltinska devojka.
Rešena vganka.
Zakaj pa ljiidjč tak radi na diihovnikah slabo vidijo, zakaj njim vse hiido pripišiijejo, zakaj jih vnogi tak sovražijo? Zakaj nje i samonjč? Ofi-cerov, šteri so je v boj vodili, uradnikov i driigih, šteri so meli tiidi kaj opra-viti z bojnov. nikaj ne sovražijo. Ve je jedino prav, da jih ne sovražijo. Ali
¦--------                                                                          J..\')___                          •
zakaj pa diihovnikc, štcri so z bojom gotovo mcnjc meli za opraviti ? To je vganka. Pa jo moremo rešiti. Priti njoj moremo do dna. do korenja.
To vganko rešiti (vgoniti) je lehko. Diihovniki so toga sami krivi ar neščejo sebi dobro. Zakaj pa ljiidem nikaj veselja ne privoščijo? Čc bi diihovniki štcli vživati mir i prijaznost. bi mogli delati ščista nači. kak zdaj delajo. Predgati bi etak mogli: ..Bratje vesclte sc. ešče ednok pravim, vcselte sc! Zato ljiidjc boži, privoščitc si pijaec. brez šterc nc na sveti nikšega veselja; idite v kremo, zapovejtc si jo i privoščite si je, da de pod sto tekla. Pa za-vrtite se pošteno, poscbno ponoči je najpripravnejši čas za to, tc konči po-dnevi lchko spali! Pa dečki, glcjtc, da dc mco vsaki svojo deklino (šoco)! To je najpripravncjša driižba za mladoga dečaka. Kda sc jc navoliš, jo pa piistiš i driigo dobiš. vc jih je dosta! Vc deklc, le rade hoditc dečkom na roko!" — Če bi diihovniki tak predgali. bi vnogi — nej vsi — pravili: To so vara popi! Takšc smo si že davno želeli. Tiidi v gostilno bi mogli iti, vinske bratce vkiip pozvati i pošteno za pijačo dati. Potem bi bili pri krčma-rah bole zapisani, kak so zdaj.
Diihovniki pa neščejo tak predgati i dclati, nego ravno naopak, ljiidem takše veselje zabranjiijejo i zato so vsi križi nad njimi. Diihovniki se vsta-vljajo grešnomi poželenji — i to vzbiija o'dpor. Da, diihovnik se bori proti vsem strastem i vse strasti se borijo proti njemi. To je rešitev vganke.
Človek žele biti prosti, neodvisen. samostojen. Dclati, gučati, misliti, ka sam šče. Ka bi mi što ravnao i zapovedavao? To si ne dopiistim. Tak si vsaki misli, če se že toga zavc ali ne zave. Prostost je človeki jako pri-jetna. Sami svoji smo, delamo. ka ščemo! To se prijctno glasi. Zdaj pa stopi duhovnik prcd ljiidstvo s knjigov zapovedi božih i cerkvenih v roki i pravi: Krščenik, to morcš i to morcš, če ščeš prav živeti, to i to pa ne smeš! Nc vmori, ne praznuj, ne kradni, ne laži, nc ogrizavaj, ne žcli nikaj hiidoga. Tc se pa vzdigne nekaj tajnoga (skrivnoga) v človeki, gizda se zdigne v njem, pa što bi mi zapovcdavao i prepovedavao, što me vezao i omejiivao? I za-činja se v srci (nc v vsakom) roditi odpor, nevola, mržnja, sovraštvo proti tistomi, šteri njemi brani delati, ^ka bi sam šteo. Človek sc toga morebiti niti ne zave, a je tak i ne nači. Što količkaj pozna človečo naturo, zna, dajc tp istina. Što to taji, človeka nikak ne pozna ali pa nori sam scbe i driige.. Če to nc bi tak bilo, zakaj so pa tc sovražili i pobijali tiidi Ijiidi. šteri neso nikomi nikaj žaonoga včinoli. ljiidi ncdužne i svete, kak sv. Števana i milijone njegovih tovarišov? Če to ne bi tak bilo, kak bi bilo mogoče, da vnogi sovražijo diihovnika — ne ar je slab ali da bi njim kaj hiidogo prikacao, nego samo zato. ar je diihovnik? Navadno Ijiidjc sovražijo samo tistc, šteri so njim kaj hiidogo včinoli. I če bi na diihovnikah grajali samo to, ka je zaistino graje vredno, što bi se mogo pritožiti? Tii pa se zabavlja (norčarij i sovraži poprek brez kakšega vidnoga zroka. Zakaj ? Zato ka je diihovnik, čeravno slabostim podvržen sam na sebi živa prcdga i za grešnike karajoča diišnavest. To i nikaj driigoga nc more biti zrok, da nešteri čarnc siiknje viditi ne morejo. da njim skipi žuč, kda jo zaglcdnejo, kak purani pri pogledi na rdečo ciinjo. S tem je vganka vgonjena.
To so naravni zroki sovraštva do diihovnikov. Itak si pa s tcm skoro ešče ne moremo popolnoma razlagati te prikazni. Ali sc nc skriva za tovi rečjov ščc nekaj driigoga? Da če bole natenko pomislimo, moremo včasi praviti, da pri tom delajo tiidi tajne sile (moči) . . . Ali ne vidimo na sveti včasi reči, od šterih nehotc pravimo: to ne človeče, to je peklensko, šatansko!?
—   13 —
Pa to ne samo tak povedano, nego jc istina. ()e se spomnimo, kak so man-trnike mučili, ve bi bio namen popolnoma dosegnjcn. če bi jc bili kratkoraalo obglavili — zdaj pa tak zebrane, dugotrpeče, nečloveče moke (na priliko za nohte cveke zabijati. z klepačom zobe izbijati — pomislite ka se to pravi!) i pa to veselje nad takšimi mokami. Čc jc čiovek, šteri to dela, ne sam šatan. morc pa biti neko driigo bitje, stcro v njem i po njem to šatansko delo zvršava. — Pa tiidi ce pomislimo, ka so diihovniki vse za slovenski rfarod včinoli ne samo v verskom, nego v narodnom, gmotnom (posojilnice, dužnikom na fal intereš itd i kulturnuni (včcnje) pogledi, — pa primerjamo s tem to večdesetletno ..popovsko gonjcr (ogovarjanje, potvarjanje, prega-njenjc ravno dobrih, delavnih diihovnikov) po slovenskih časopisah, (novinah,. kak srdito so se zaganjali v nje kak najvekše sovražnike naroda, raoremo praviti: to nej naravno; zdrava pamet si toga skoro ne raore razložiti . . . Le čiiditi se je,  da je naš narod ostao,  pri vsem tom   ešče nateliko veren.
Sezna, brez ,,uspeha" (haska) njihovo delo nc bilo: vnogo so jih pokva-rili, vnogo odtrgali od cerkve i od Boga, vnoge oropali — zveličanja . . . I koraaj ka je bojna minola, še nej popolnoma minola, že so začeli pali po staroj navadi. Če smemo sklepati po pisavi nekih listov, moremo praviti, da nešteri ljiidje besnejo od sovraštva do diihovnikov i do cerkve. I če glcdamo i posliišamo po spraviščah kriče i divjanje, moremo sklepati: tii odzajaj more skrita biti neka driiga moč. Ve se driige stranke (part) tiidi med sebov po-bijajo, a nikdar tak srdito, kak kda se ide proti veri, ali kak pravijo proti ,,klerikalizmr; (našo krščansko stranko ,,Kmečko Zvezo^ ali ,,slovensko ljudsko stranko" tak conajo). Kda se ide proti toj stranki, te se stranke, štere so med scbov nasprotne kak voda i ogenj, se mcd sebov pogodijo i vz združenimi močmi'' po njej vdarijo. Dokazali bomo driigi pot, da je nešterim, ki dosta gučijo od naroda i domovine, sovraštvo do cerkve i diiho-vnikov več kak narod i domovina i driigim, šterih program je (cio) socialna reforma (ali revolucija), sovraštvo do cerkve i diihovnikov več kak socijalna reforma ali revolucija: da je to sovraštvo naj-močnejša diiševna sila na sveti . . . Spominamo se med driigim kak grde laži so si med bojom ednok zmislili od Ijubljanskoga piišpeka (škofa), je dali štampati i širili med vojaštvom. Zakaj? — Kak povcdano, naravno jc, da Ijiidje sovražijo tisto, ki so njim sovražni i škodljivi (i niti to nej dovoljeno!) Tii je pa takše sovraštvo brez kakšega vidnoga zroka! Kak si moremo to razlagati? Ne moremo nači kak praviti: to je šatansko! .. . Da neso nej prazne Kristušove reči od peklenskih vrat, štera se mlatijo v Pe-trovo pečino (Matercerkevj. Diigoč je pa pravo Kristuš Petri: ..Šatan vas je šteo meti, da bi vas prescjao kak pšenico". Kak tedar, tak dnesden žele šatan prescjati i zmleti tiste, šteri se vojskiijejo proti njegovomi kraljestvi. No naj se što ešče tak špotlivo smeje — za verne krščenike ne nikšega dvoma, da je tii zmcs tiidi peklenska moč . .. To nam vganko še bole razre-šiije. Zdaj nam je ta reč popolnoma jasna.
V nekom horvatskom listi smo čteli nedavno dve zanimivi zgodbici. šterive prijetno posvetita ravnozdaj povedano. Zapisao jih je vojni plcbanoš (župnik) v Zagrebi, Rihtarič Matjaš. Etak se glasita:
1. Nešteri den se sprehajam med Dubrancom i Odrov pa molim brevir. Pridem do pastera, šteri je svinje paso. ^Hvaljen Isus!;' me pozdravi. ,,Ka delaš?" ga pitam. ,.Svinje pasem." ..Čiiješu, pravim, ,,ti si pastčr i jaz sem tiidi paster. Ali je kaj razločka med nama?" Dečko se nasmeje i pravi: ,,Vi ste paster diiš, jaz pa svinj.a ,.Ka misliš; što rajši posliiša. tebe tvoje svinje
•    14 -
ali menc moje diiše?'1 Dcčko sc zamisli i odgovori: ,,Dobrc diiše vas rajši bogajo kak mene mojc svinje: so pa tiidi takše dušej štere vas menje po-sliišajo kak mene moje svinje. Pa tiidi takše so, kak sem čiio, štere sc valajo v blati kak moje svinje". ,.Ti misliš v grehi?" ,.Da v grehi preklinjanja. kraje i ncčistosti."
2. Na Šalati (brcg za stolnov cerkevjov v Zagrebi) srečam dimnikara ..rafonkerara, roraša). Pristopim k njcmi ivnjemi pravim: .,Čujete prijateo, šteri zmed naj je bolc earen. vi ali jaz?i{ Čarni mož se nasmeje i neve ka bi odgovoro. ,,Tak e čaren vi, čaren jaz. A kaj mislite, na koga svct kak čarnoga bolc rarzi. na vas ali na m-ene?" .,Vsakojački na vas", pravi dimni-kar. ,,A zakaj?" ,,Zakaj? Zato ka vi čistite diiše, jaz pa dimnikc (rorc). Da jaz čistim dimnike, to vraga malo moti. A da vi čistite diiše, to ga moti pa ešče kak. Zato preganja vas i vse diihovnike." ..Pa jaz vas nesain pitao, na koga mrzi vrag, nego na koga bolc mrzi svet." »E, kaj je svet! Svet se ravna po hudora duhi" — pravi dimnikar. (Iz prelepe knjige ,.Primite tatii", štera sc dobi v Ljubljani v jugoslovenskoj tiskarni po 2 K).
Ftiček mili ti . . . .
Narodna.
,,Ftiček rnili ti. ftičck mili ti. Ti boš šou zdaj z mcnov! Ka boš mojemi, ka boš mojemi, Sineki popcvao."
vvlaz Pa nebom šo. jaz pa neboin šo
Ti bi mene.bujla;
Perjc moje bi, perje moje bi
Dol z^ mene poskiibla;
Meso moje bi
Sama ti pojcla;
Contc moje bi
Vse do edne ta liičila,
Jaz pa ruj zletim
V dozorjeno pšenico;
Tam se naskumlam
Dozorjene pšenice.                    "
Zatem pa odletim
Na to bistro vodo;
Tam se napijem                .
Onc bistrc vode.'"'
,,Novine" i Jarijin Llst" pod boijševiki.
%?*¦' Zadnje ,,Novine" pred boljšcviki so izišle 1. 1919. marca 23. Nosilc so 12. številko. Te smo že meli komisara dr. Obala, šteri je prvedni marca gučao v Soboti od autonomije, štero bi pripravna bila dati Karolvijova vlada
— 15 —
nam Slovencom, kak naznanjajo Novine. Zednim pa tiidi opominajo: ,.Slo-venci, ne zaspite. Pazte, da ne oslepijo vas s sladkimi rečmi. Drobtinc nam ne dojdejo". Madjaroni so naime proti svojemi-lastnomi narodi dclali i obe-čano autonomijo z najvekšim srditim preganjanjom dol pobijali. Dolenski g. pleb. mlajši Klckl Jožef. naš narodni ncdužen mantrnik je bio te urcdnik Novin. On jc zapisao te reči. On je v toj zadnjoj številki naznano nadalc boj za krščansko stranko proti nekrščanskoj stranki malih kmetov i socialnih demokratov. šteri zadnji so v Soboti s strojnimi puškami (mašinskimi) razbili shod kršeansko mislečih kmetov, pri štcroj priliki so v ramo strelili tiidi gospo dr. Škrioca. zdravnika. ,,K nam najbližc stoji krščansko socialna stranka,, — pišejo te zadnjc Novinc. ?;Bi podpirali stranko malih kmetov (Kisgazdapart) iiiego ona je odplavala od nas na driigi breg. Mi za njov ne bodemo šli. Či 'kaj šče, naj nazaj pride". (Stranka malih kmetov se je naime razdvojila, en del je odvrgo podlogo vere) . . . ,,Za krščanskoga človcka jc nej sociaina demokracija. Ka ona dobroga žeii, je vso najti v krščanskom socializmi; ka pa v njcj zavržti. s toga neprosimo! V prišestnom števili razložimo razloček med dvojov strankov. Vsaki se lehko prepriča. da sta tak nasprotni, kak ogenj i voda. Slovenci! Pazite, da vucje ne pridejo mcd vas \* ovčenom gvanti!"
A toga obečanja urcdnik več ne mogo spuniti, razločka raed krščanskim i socialnodemokratičnim naziranjom ne mogo popisati. Prišestna številka Novin je že boljševiška bila. Obliko so obdržalc kak prvc samo saga je bila driiga. zato ka so je drtigi ljiidje vrejiivali. Cveno Novin so taki podignoli. To jc bila prva stopnja. Vreditelstvo so si razdeliii etak : nadvrednik: IHisztai Jožef (martjanski vučiteo i kantor) dcla nadpomomočnik (nova reč slo-venska iz boljševiškoga slovara), odgovorcn vrcdnik Tkalec Vilmoš (črensovski vučilco i kantor), Kološa Jožef (dijak z Ivanec, šteri še cele gimnazije ne zvršo). Lastnik i izdajatel: Tkalec Vilmoš. Na prvoj strani so ..Oglas" poslali gospodjc boljševiki slovenskomi Ijiidstvi. Te sc etak začnc: .".Oglas k liidstvi slo-Tenske okrogline! Delavci! Piirgarjc! Soldacje! Vdarila jc ona vora. gda je proletarstvo prisiljeno na to, ka naj samo vzeme v roke ravnanje vladc i se zasvojo prišestnost skrbi. Tomi zrok je Antant. Zakoj voljor Zato ar so navšo domovino raztepsti. raztrgati, nas pa pod oblast česki, romanski i jugoslovanski roparov šteli spraviti ..." NTadalc razpravlja zroke boja oglas i naznani ka je nastavljen direktorij za Prckmurje pod imenom : ,,Slovenski tanač ~Delavcov."Y tom tanači so bili pod vodstvom komisara Tkalca i tc Oglas tiidi podpisali Dr. Ritscher všamu, Fiilekv Jožef i Černovič vŠandor, en fiškališ, en dijak, en oštarjaš, pa eden učiteo po stani. po veri pa edcn židov. cden cvange-ličancc pa cden katoličancc. Po narodnpsti se nieden ne meo za Slovcnca. Kak so pa prišli boljševiki do Novin? Gda je \r Pcšti trrof Karolvi boljšcvikom dao prek ravnanjc orsaga. so tei naednok zaplenili vse tiskarnc, vse liste, ' ves papir z ednov rečjov celi štamp i prcjšnjim lastnikom kratko naznanili, ka je to vse več nc njihovo. nego boljševiške državc.
Mojih Novin zaplenitev sem etak dobo ha znanje. Prcd 30. ničirCom,. •šteri den'so prvič zišlc boljševiškc Novinc. sem v ccrkvi opravljao svoje " molitvc. Med njimi pride po mene dekla pa mi naznani, ka me iščeta dva gospoda. Šo scm taki. a meo sem slabe slutnjc. I zaistino vresničile so se. Pelam jiva v sobo. Resno mi tii rmnani bcijševiški komisar Tkalec, pred okrajnim glavarom, dr. C'iganj Janošom — teva gospoda sta me iskala — ka mi je Novine' zaplcno i ka sem njemi dužen prckdati naslove naročnikov i naročnino.   Poglednem ga. on mene. Spozna,  da se mi delo ne vidi.  Nato
16
pridene prejšnjoj izjavi: V celom orsagi vsi listi so zaplenjeni, vaš tiidi. ,,Vzc-mem na znanje/ odgovorim i pridenem šaljivo-porogljivo ,,na dohodkah sc bomo delili". .,Naj samo gor ne plačamo/' odvrnč on i v par minutah jc zgu~ bljeno vse, ka smo z tak velikimi triidi i stroški, z žerjavimi boji pridobili. Naše veiske i slovenske liste so dobili do rok kruti sovražniki vere i na-šcga slovsnskoga naroda. boljševiki. ki so sc nikdar ne za Slovence meli. ki so njim niti najmenjše narodne pravice ne šteli dozdaj priznati — so postali ,,slovcnske okrogline" voditelje-moritelje i zapeljivci. — Vse smo zgiibili v pai minutah i za par mesecov smo mogli začeti ešče z vckšov težavov izdajanje \ovin kak ob prvim, ar smo te samo na dug začnoli zdafc pa z dugami na jezere. Gledali do ednok nešteri naročniki, kak velikoj si--roti so odpovcdali plačati dužno naročnino za naracenc i stete Novinc.
Boljševiškc novine so se od 13. do 2'6. stcvilkc štampale v Somboteli. Od 23. do 29. pa  v Lendavi.  30. št. so že  ne  meli  časa vodati,  tro se )c '""" boljševizem po celora Vogrskom i pripravljale so se tiidi jugoslovcnske četc, da zasedejo Prckmurje poleg odločbe parižke mirovne konferenče.   Dvc za-dnjivi številki Novin sta dobile že tc častni naslov: ,,rdeče".
Kak znano, junija prve dni je Tkalec, naj se resi z rok boljševiške budapeštinske vlade, štera ga j.e zato štela zapreti, ar je na ovadbo ednoga židovskoga pisača dosta penez sebi obdržao, pravim te dni iz teh zrokov je Tkalec razglaso ,,slovensko socialdemokratično republiko" i se opro Vogrom. Večina njegovih vojakov, kakših 350, je ž njirn potegnolo, ar njim jc obečao židovsko vrednost i popovsko imanjc. Madjari, narodnoga čiitenja so z njim potegnoli i ga podpirali kak Szmrecsanji višji oficer, groti itd.. ar je pravi dogovorjen namen, šteroga pa ljiidstvo ne zvedlo, to bio, naj se od Dravc do Donave to je celi kraj prek Donavc (Dumintul) spravi pod cdno madjarsko državico, štera bi potcm boljševikc v celoj ostaloj državi premagala i Ma-djarsko do Maribora raztegnola. Ljiidstvo se tiidi veselilo, ar je misiilo da se ide za osloboditev izpod boljševiškoga jarma. A šlo se je pri nešterih samo za žepc. Mi na Dolenskom smo sc zato nikaj ne meš-'li v celo delo tembole, ar je Tkalec iskao zvqzq samo pri N. Avstriji i Ta ijanih, Jugo,sl»>-vane jc pa zavrgo. Pa kak prav smo meli, jc razvidno s ' v^a, da so ga vsi na cedili piistili. dr. Ciganj, okrajni glavar tiidi, cela ponioč,, štero je dobo^ je bilo nekaj penez od grofa Stiirgha i nekaj njegovih hlapcov. SocialdeiriM-kratična slovenska republika je tisti den vmrla, šteroga sc jc narodila. boljševiške rdečc čete so v par viirah razpršile ,.belew'. zbcžalo je vse. trpelif so nedužni brez računa zavolo Tkalcovih švindlerij.
Po toj reberiji so Novine zišle v D. Lendavi. Na prvoj strani objavljajo; ,,Zapovid.u Začne sc ta etak: ^Pred štirami dncvarai voskričano Morsko republiko so samo neki švindlmje napravili, ki so si samo svoje :?epe na-punjavali. To jc že preminolo; tanačna republika to ne trpi. . . . Zrok tomi je bio eden ncvaldnec Tkalacz Viltnos, ki zapclavši tjiidstvo, je povrgao v, nevoli, naslednje je pa z penezami občinskimi na njega zaviipanimi odskočo v Austrijo." V toj ,,zopovediu potem so naznanjene ostre a ttidi čedne odre-dbe, da se ne sme ropati, opojne pijače piti. ne zbirati na vulici itd. Podpisao je to ,,zapovida novi direktorij: ,,Rivesz Nandor", politični zaviipnik ,,solda-čke krajine slovenske*', Udvaros Štefan, zaviipnik polgarske vogrskc-tanačne republike i kotriga direktoriuma Vasvarmegyovskoga, Fiileki Jože^ mladi Pusztai Jcžef, Vorčis Jeno, kotriga direktoriuma.
Zaniraivo je nadale, kak piše ta številka Novin od bivšega boljševiškoga* . komisara. Članeknosi naslov: Liibleni Narod! Glasi se pa te etak: ,.Tka-,-     *•
lecz Vilmos.  bivši zaviipnik politične slovenske krajine,  je   bio  samo  edenn prosti nevalanec, eden tolvaj.   On vas- je zapelao,   i tak zapelavši vas je na same povrgao. Okradno vas je od vsega. Z millionami po nepravoj poti spra-vlenimi je odskočo v Austrijo. On i njegovi vernicje so zdaj v velko nesrečo-prinesli te slovenski kraj.   Vnogo jih prejde, tcjm se bolc pole naše zapra-vlajo, ii on se pa samo smije, ka si je millionc spravo zapclavši vas.   Našo lejpo domovino je odao Austriji. Vam je  nalagao vsefele.  Dobre  odredbe. vlade naše je vam. preobrno,  to naopak tomačo  ali   ih  je  niti  vo nej dao. Mi dobro znamo,  ka je dosta liidstva prisilijo,  da  naj primejo orožje proti' našim bratom vogrskim. Na znanje vam damo, ka oni, ki so nikaj nej krivi.. šterc so po sili gnali v boj, so dobili obče amnestid (odpiist)  ino se slobo dno povrnejo k domi svojemi. A narodi pa poračamo, ka naj mcrno odpravla i nadale svoje delo. — Sovjet republika."
V zadnjoj 29. številki, aug. 3. v ,,rdečih Novinah" se karajo sobočki.. Madjari, zakaj ščejo oni, ki niti edne reči slovenski ne vejo, ravnati slo-vensko ljiidstvo i se razlaga, kak do se popovska imanja delila. Skopi piiš-pecje, debeli baratjo i popi so njim prišli v toj številki na pero — a obsle-dnjim. 30. številke aug. 10. so že ne meli časa vodati, 17. augusta so pa. pozdravile znova naše krščanske Novine ljiibljene Prekmurcc.
Ka so pisale boljševiške Novine?  Širile so boljševiške krive navuke.. naznanjale  krivične naredbe  komunistične  vlade,   lagale   pa   tak  kosmato.. ka se vse kadilo. V celoj državi nieden list ne smeo obstati, da bi brano pra-vico.  Vendar teliko moramo priznati,  da tak divje i nesramno neso nikdar pisale boljševiške Novine proti veri, kak včasi nešteri liberalni listi v Sloveniji. napriliko ,.Domovina", ,,Učiteljski tovariš", ,,Slovenski Narod*' itd. Niti boljše-viški list jc ne etak grdo napadao vere, diihovnike, kak ti listi. Tkalec Vil-moši  poleg  vse njegove pustolovščine i lehkomišljenosti moremo priznati, da je ne toti zavoljo ljiidstva, nego zavolo sebe, naj ga ljiidstvo boga i rado ma, boljševiške odredbe v Prekmurji na pou ne tak ostro vpelavao kak na Vogrskom i stohiijše bi se nam  bilo godilo,  če  bi  mesto  njega  driigi  bio boljševiški komisar.  Edno tiidi moramo priznati, da prle   kak je razglaso boljševiško republiko,  naj reši sebe   i   svoje peneze,  se je  zbiido  v  njem stari  madjarski  (madjaronski)  narodni  čut  pa  tiidi nekši  opomin njegove verske vzgoje i to ga je tiidi sililo,   da povrže tabor komunistov.   Dosta je vplivao na njega  v tom pogledi  Dr. Ciganv Janoš,   bivši   beltinski  okrajni glavar (F0szolgabir6),  ki je ljiidstvo proti boljševikom kje je li mogo, krepko-brano, zato pa tiidi mogo sam pobegnoti. Te je vplivao v Segedi na nesre-čnoga Tkalca, da jq prišo nazaj na pot,  i na njoj napravo prvo stopnjo do-Boga. Bog daj,.. da bi dale devao  svoje stopaje na toj poti i postao verva-joči krščenik, kak ga je včila domača slovenska hiša.
Naročnikov so boljševiške Novine mele 38. Več so jih ne mogli vkiip spraviti. Tiidi nam nej znano, da bi ti plačali svoje naročnine. A zato so No-vine pošiljali, po grofovskih automobilah je razvažali i je brezplačno delili. A vzeo jih je le nišče nej.  Grabe so pune bile  ž njimi.  Ljiidstvo  je   proti raztrgalo.   Pa čeravno so je kde mogli vzeti, nišče nc jih jc šteo.  Špeh so-siikali v nje pa salo, jaz sem si pa mesece dugo  mleko segrevao pri njih. Dr. Ciganvi se mam zahvaliti, da sem zavolo Novin boljševiških ne morjen.. Da je Novin nišče  ne šteo meti,  to je tak svadilo   rdeče gospode  pri njih. da so me v Pešti tožili  kak protirevolucionara  i  pred peštinske šoštare bi sermogo iti zagovarjat,  zakaj se ne širijo Novine.  Ka   bi   mi   ti milostivno-vajat prisodili,  ne trebe povdarjati.  Te nesreče me rešo dr. Ciganv, ki je:
— 18 —          .      '                      "     '
Tkalca od toga stopaja. da bi jaz v Pešt mogo iti na sod, vkraj držao. Po-
godila sva  sc te tak  z dr. Ciganjom,  ka oe nam Novine pošljcjo  je darao
toti do rok širitelom  i njim povemo ešče, a samo na zliik. naj je poniijajo.
Vsakomi posebi pa na srce navežemo, naj je nikomi ne preporača. nego naj
pove. ka se Novine ne smejo čteti i naročiti i so samo za siikanjc.  To za-
dnje scveda Tkalci nesva ovadila. Parkrat so prišle po toj pogodbi Novine,
-smo je razdelili za salo,  sladkor pa več ..mladi" pa ,.stari;; boljševiki neso
nas viipali dražiti   ž njimi. S. B.  pa M. B. podpise   so nosili  nešteri članki
"Novin^"Pomenijo tč litere: ..Stari boljševik i Mladj boljševilr'. Pusztai
Pozderec) Jožef je bio S. B. — stari boljševik, Šeruga Vince pa M. B.
— mladi boljševik. Pisateljc Novin so nadale bili Kiizma Pišta z Bogo-
\|ine.  bivši bogoslovec zagrabcčki,   Kološa Jožef,  dijak.  Šeriiga Vincc  jc
bio, kak se je sam Tkalec izjavo, njegov najboljši pisatel.  Te zadnji, ki je
narodni socialdemokrat, je vpelao slovenski pravopis v Novine i spravo v nje
•neki prekmursko-slovenski diih. Pri republiki slovenskoj jc potegno z Tkal-
com   kak Kološča i driigi,  pa zatogavolo mogo jesti kriih   pregnanstva tak,
kak tisti. ki neso bili boljševiki.
Jezik v boljševiških Novinah posebno v začetki je preslab i nerazumljiv, sledkar se je nekaj malo zbolšao i nikdar ne dosegno niti srednje vrednosti prekmurskoga narečja. Vogrsko premišlavanje, vogrske izraze so dorečno samo na slovensko prestavlali ne da bi gledali kak premišlava Ijiidstvo. kak je prav. Na priliko ^alezredeš" so prestavili na ..podjezernika", — kda se rezred" imeniije polk (regement). ,,;illasatol felmentette" so prestavili v .,od stališa gorodslobodo" ka bi vogrsld pomenilo ,.allapotatol fclszabaditotta". Ka ..ailas,, ,,sliižbo" pomeni, niti to neso znali.
Ka se tičc diiha narodnosti, so boljševiške Novine nc sledile načel boljševiških, polcg šterih ne poznajo državnih mej i narodnosti. nego samo proletarijat. One so pisalc v madjarskom diihi za madjarski orszag. Apr. 13. v 15. št. piše Kološša: ,,Mati zemla nam je bila tiid: dosehmao Madjarska, i odsehmao nam bo ona najmočnejša podpora." Te diih jc ostao zmerom v tom livSti, dokeč list ne vmroi Jugoslavije trpeti nikak ne mogo.
Na Marijin List gledoč teliko omenim, ka je Tkalec dovolo njegovo vodavanje a štamparija ga nc smela štampati. Od Boga polleta driigo ne bilo štampano v celoj vogrskoj državi, kak samo preklinjanje.
Popisao sam to. ne da bi koga šteo ogovoriti ali samo piknjico ga žaliti ali njemi škoditi: zgodovina za navuk so samo te moje vrsticc, štere sem poleg najboljšega spoznanja kak spoznavalcc, činiteo i sam preganjenec teh žalostnih, nemirnih časov pravično narovo.
_________                         ;   Urednik.
,     :                  .   Dekla šče bi bila.
Narodna.                                  '
Dekla šče bi bila,           Dečko šče bi bio,            Meni vseedno je,
Uekla ščc bi bila,          Dečko šče bi bio.            Meni vseedno je,
Či nebi odpirat šla.         d bi nebi vse zapio.       Mam jaz srebro. el' pa nej.
'   ¦¦        ...                                                   ---------------------                                                 Zapisao: I. I.
Jezik y Oolnjain l 6omjem Prekmyr]i.
Namen te razprave je, naj nakratči pokažemo razliko, štera obstoji med :rjarečjom na Dolinskom  i Ravensko-Goričkom.  Pod  madjarskov vladov  so
i
— 19
nas> dustakrat potvarjali, ka ,,štajarskr- pišemo. Bili so zagriženci. ki so to jiamcnoma dciali iz sovraštva proti vsemi ka je bilo slovcnsko pa včasi tiidi . ka jc bito vcrskoga. Te ptistimo. Največ potvarjanja je prišlo iz ncvcdnosti. Hog vari. da bi komi spodtikali kakše sovraštvo, ali odrekli dober namen, , .vimo to dejstvo šeemo presvetiti, ka napadi na našo pisavo so izvirali veči-noma iz toga, da napadalci neso poznali naših narcčj. Sam dr. Pavel Augu-btin. imeniten jezikoslovec je zagazo v to falingo v svojih lcpih znanstvenih razpravah, ar je poleg cankovskoga narečja ne poznao dolinskoga i bojne-č-koga, a vcčkrat je pa na faliilge prave tiidi pokazao. Ne bomo gledali po- . ;->ebi vsako dolinsko ali ravensko-goričlvo narcčjc, nego poprck samo gornje 1 dolnje, tii pa tam sarao zaznamcniijemo bližnji kraj, kde se tista rec izgo-varja. Xe bomo se na to tiidi raztegiivali, je pravilna tista rcč ali ncj, nego postavimo edno poleg driige samo zato, naj vsaki vidi, ka je več stotin razlike < gornjem i spodnjem narečji neračunavši razločka med izgovarjanjom litere Ty\ šteri sc v začctki reči na Dolcnskom izgovarja čisto, na Ravensko-<'.ioričkom pa ..g" ali gy (dj).
Dolinsko:
vrhnje
lonec
vilice
Krctati -kret • navio -^rmaditi, grnoti (krmo)
grable
senožat
raztepati (krmo) -iikvi. šalato trebiti
krčiti
krčenica
batek
roža
cmer
prt, lilchen (D. Bistrica-Hotiza)
plahta
cestar
koccn
tikvinje              ¦     ¦   >.,
licje
ruče
možar
cukovica
puška (od Črensovec dol)
zreto (Lendava)
inači, driigač (Gomilca)
početek. počnem si (Polana)
kapa
povezatni lanc
kvaka
matek       ¦                 •
žganica     •  •               ;.   ,.*•
Ravensko-GoriČko: smetena pisker rašoškc
gibati, (ravnati na brodi) (rud na brodi) plastič grablati
zobača (Sinik), grablc travnik brcati, trositi tikvi, šalato čistiti, pucati trebiti krčavka bomblek korina piišlec prt
gornji prt bekmajar stuček
bilje                                 i
rogoz
motvoz na turbi tegl
rebundija piikša
zrelo                                    '    '
nači                               :-     ¦"
začetek. začnem si oba                                               .                   •-    .  i ¦
žlajdrnca                                          ¦ :'
kliika
metiio, metulek (Goričko) palinka, žganicav viitki (Bojncčko)
20  —
Dolinsko:	Ravensko-Goričko:
-clile	okoroš
nalivek	trajtar
rebrnice	duge lestvice
s- držanci	brozde
,. na povance devati (požeto siljc)	na prgiščc
cimrača	trščenica
liičnica	sikerca
drvarica, sikfra	sikera
"' opora	ltič
- puter	zmočaj
-" rudič	ujica
kehnica	maceo
- poleno	preko
cepati (drva)	sekati
postenje	trnac
pojeta (med hižov in štalov pokriti trnac)	-------—
x pertjača	praoka
pralo	perišče
robača	vSrakica
mraz	slana
zima me ma	trešlka me pše, mrzlo mt je
— reklin	pančor, bujbeli
korčič	kebeo
jvijača	siirka lopata
. gimejsko rešeto	giimleno rešeto
kravsko mleko	kravje mleko
^ mlin	bint, roštao (Sebeštjan)
ritar	riftar, birov, župan (Sinik)
včslica	mali lopar
x petlika	štinglič
gudek	malo prase
golnice (litke)	litke
- pivajca	pijajca
'  šefica	šelefka
črep	pokrvatji cigeo
košara	krbiila
krapci	hajdinjače, pOvSilanke, krapci
vali (belicc kokoš)	leže
_ podlečck (položek)	položek
- ščava	pomije
kisiiina	sirotka
trda roža	slamenka
bi bio šo, gučo.. (Polana, samo ttl	bi šo   — guuo . .
poznam to obliko)	
pintna kanta	pintni glaž                             . '
ritovina, kukovica	ritonja, kukojca
šoc, šoca	pojbar, dekline
dečak	pojeb     ^
Tinek, Štef, Vanč, Tjaš	Martin, Stevek, Vanek, Majčif
jarmek            .  "    .   .        -a    .	remlek, klin za jarem
— 21  —
Dolinsko:                                             Ravensko-Goričko:
iojaea                                     _            dojonca
Mtara (bremej                                     bremen
napršnjek                                            fingrt (napršnjek, Goričko)
kantar                                                 kcrtofek
tastiti                                                  plasiti
svinec (olov)                                       olov
zmati. žmi                                           oči komi vkiip ido
konik                   .                              vratnica
mikati (zob, repo}                               zob skiibsti. repo brati
priseznik (Hotiza), eškiit                     škiit
Tn razliko samo za prvo silo popišemo. Že u te vsaki lehko vidi i spozna. da soditi, je štera reč prekmurska ali nej, samo tisti raore pravično, što pozna cclo našc narcčje. Cc k toj razliki šc tisto dodamo, štera obstoji flied štiremi narečji v Prekmurji i je tti še ne objavljena (repi, izrazi, naglasi) pridemo do zakljUčka, ka jc naš jezik ne samo slovenski nego ravnotisti, kak v ostaloj Sloveniji s tem razločkom ka je lepši i čistejši i ka se nje-gova lepota more v pismeno slovcnščino prenesti.
Od treh bratov.
Narodna.
Ednok je bio cden oca, pa je mco tri sinc. Te je pa že prišeo čas, ka   -so  sinovjc  dorasli.  pa bi je oča rad  obdelo.  Driigo njim je nej meo dati, samo ednoga bika. pa toga je nej znao. štcromi bi ga dao. Pravo njim je zato:
..Jaz vam driigo nevem kaj, vi si napravtc vsaki cdno štalo. pa v šte-roga štalo dc bik bcžao, tistoga tc bo.i;
Sino^e so resan tak včinili. Napravili so si vsaki edno štalo. Te naj-¦ starejšije napravo lepo zidano, tc srednji cimprano. te najmlajši pa, šteroga sta starcšiva zn norčastoga mela. si je napravo štalo z zelcnoga veja.
Gda so štale ^otovc bile. so piistili bika vo, pa so gledali, v šteroga sinii štalo bi bežao, ka bi te tistoga bio. Bik je en časek okoli glcdao. te se jc pa samo zbrcrH) v tisto stalo. ka je bila z veja napraviena. pa bi jo ¦šoc skoro podro.
Zdaj bi bik mogeo toga najmlajšega sinii biti. zato ka je njegova bila štala. v štero jc bežao. Oča si je pa nekaj premislo, pa je nej dao bika iiajmlajšemi sinovi, liki je velo vsem trem sinom, naj idejo sliižit, pa šteri si najiepšo obleko zasliiži. tistomi te d?t bika, pa tisti dc tiidi gospodar doma.
Sinovje so resan šli sliižit \si eden dcn. pa gda so do ednoga loga prišli. sta starešiva to nakanenjc mcla, ka svojcga mlajšega brata nasredi notri v log zgonita. naj ga tam kakša zverina. raztrga^ ka ga več nebi bilo. Pravila sta njcmi zato:
;,Ti zdaj pa idi nasredi po tom logi, midva va pa všla krc kraja, pa te na ovom konci vsi nazaj vkiip pridcmo."
Te najmlajši bnit jc tc šo nasredi notri v log. Hodo je celi den, pa je nindri nikoga nej najšeo, nej človeka, pa nej driigo nikaj. Gda je pa večer nastao. ka je sunco dol bilo. je prišla k njemi cdna mačka pa njcmi io, praviia:
-     o.v-"-
..Xo, dečko, kama idcšr"
On jc odgovoro:
,,Idem si sliižbo iskat."*
Mačka ga je nato prosila:
,,Vej pa pri-meni sliiži/'
On njoj pravi:
,,lJn-tebi jaz ncrarem sliižiti. Jaz idcm sliižit v takše mesto. ge bi ?>* kak najlcpšo obleko zasliižo. Gda de lcto dni, tc morcm meti kak najlepš<; oblcko. ovači me oča. či ta mojiva brata Icpšo obleko meia, stira od doma."
Mačka njemi je nato pravila:
.,Yej pa ostani pri-mcni; jaz ti tiidi dam lepo obleko."
On jo je pa pitao:
,.Ka bom pa pri-tebi delaor*
Mačka njemi jc odgovorila:
,,Primeni driigoga dela nc boš men, gda jaz na peei na kiikco pridem. te me moreš tak dugu biti, ka ti skoz kljiieove liiknje  vujdem."
Dečko je te ostao tam. Driigoga dcla jc resan ncj meo, kak tisto mack>; jc vseli nesmileno bio. pokcč njemi jc ncj skoz kliičovc Itiknje vujšla. Jesti jc pa meo po voli. Xa kakšoštc hrano si je zmislo, vsaka. sc njemi jc Uo. sto postaviia, pa jo jc tc jo.
(>da njcmi jc že leto prti konci šlo. se je začao ncvolivati:
.,I^og moj mili dragi, lcto dni žc preteče, pa ščc jaz izdak ncman: obleke! Gde jo bom jemao?"
Na driigi dcn jc stano gor, pa je samo zagledno v hiši na klini obošent,-li tak Jepo obleko. ka jc šče takše nigdar nej vido.
Tc njcmi jc pravla mačka:
..No, to maš obleko! Obleci si jo. pa sc pašči domo. lJa či do tc jurn,. palik sliižit gonili. pridi nazaj."
Dccko si je oblekco lcpo obleko, pa je .šo prti domi. Oviva brata st« pa že doma bila, pa so vsi čakali. pa uledali skoz nad okno, če bi žc tc najmlajši odkod šo.
Najprle ga jc opazo oča, pa gda jc vido. kak lepo obicko ma. Šo pravii i svojiraa starešima sinoma:
,.Hodta zdaj glcdat svojcga brata. kak lepo obleko ma, ka kralesk* sin nema lepžc."
Crda je v hišo prišeo, so se vsi čtidiivali njcgovoj lepoj obleki. liila jc tak lepa, ka sc jc ščc vsc po steni lesketaio od nje.
Oča je pa zdaj itak ne znao. štcromi sini bi dao domačo vrcdnoščc. zato njini je vclo:
,,ŠH tc vsi trije nazaj sliižit, pa šteri leto dni najlcpšega konja zasliižiy pa ga prižene domo. tisti dc te tiišni gospodar."
Sinovjc so rcsan šli nazaj sliižit. Te najmlajši pa je šo zravna k tistoj mački, ge je prle sliižo. Mačka njcmi jc pa že proti prišla pa njcmi je pravila.
,,Xo, viš jaz sam znala. ka ti nazaj  pridcš."
On njoj je pa pravo:
,.}a, da zdaj ncmrem pri-tebi sliižiti. Zdaj morcm iti v takše mesto. ge si konja zasliižim."
Mačka njemi je odgovorila:
,,Nikaj se ti ne boj za konja! Yc\ konj žc bo. Kak si sc za oblcko bojao, pa je zato ]i bila. tak konj tiidi bo. Delao pa pri-meni driigo nc boš.. k.ak si delao prte."
__r>   ___   ^,
— 23 —
Dučko jc tc resan ostao tam, pa jc verno opravlao svoje delo, kak. prvo leto. Gda njemi je pa že leto proti konci šlo. si je pa začao mislitL. ge zdaj mačka konja vzeme, ka njemi ga da.
Na driigi den. gda je stano. je veio maeki:
..No, zdaj mi daj konja!"
Xato so sc dveri odprle, pa je že shrzao voni takši konj, ka si jc skuro-nej viipao na-njega scsti. Bio jc viditi čemeren. pa je jako grdo gledao.
Dečko si je zdaj pogučao:
,,Skoro ne viipam na toga konja. Da bi bar kakši driigi, bole krotki bio.~
Nej jc ščc to povedao, pa je že s čemernoga pa z debeloga konja. postao tak božen konj, ka jc skoro nanc iti ne mogeo.
Gda jc dečko vido toga konja, je pravo mački:
,.Tc konj je pa pa, tak božen pa grdi, ka se bujim, ci m<>jiva brata lepšc priženeta, pa te li ne bom jaz gospodar doma."
Mačka je nato pravila:
,.Sam'o vzemi toga konja, ga ženi domo, pa gda domo prideš ž njim. sc samo' trikrat obrni ž njim okoli, te de ti konj nazaj takši, kak jc bio prle, gda si nej viipao na-njcga sesti. Pa či do ti doma vcleli, ka bi šo nazaj sliižit, tc palik še pridi."
Dečko ie tc gnao konja domo, pa jc žc doma na giimli najšeo dva. kliikastiva konja, ka sta jiva njegoviga brata prignala. On je svojega tiidi na giimli privezao, pa je te šo v hišo. pa pravo:
..No. zdaj sam pa doma."                                              -             •
Oča ga jc pa včasik pitao:                  .                   ¦   ¦   ¦      ¦    '            .  '
..No, si zasliižo konja?:;                                        ¦.                       ¦     .     ,   r    ¦•    '
Sin njemi je odgovoro:                                           "                ' ' ¦         *
..Ja. sam. Etam na giimli sam ga privezao polcg oviva dva. Hodmo je zdaj gledat, šteri je lepši."
Te so šli glcdat. pa jc njegov konj bio tak grdi pa božen, ka sta oviva dosta lepšiva bila proti njegovomi. Brata sta se zatogavaia začala z njega šengariti, on je pa prijao svojega konja, se je trikrat ž njim okoli obrno, pa je tak lepi, kuražcn pa močen konj postab ž njega. ka je oča-včasik pravo svojima starešima bratoma:
,,No, višta; vidva njega za norčavoga imata. pa si on zasliižo tak lepoga konja, ka je ednok telko vreden, kak cela naša vrcdnošča."
Zatem si je oča nekaj premišlavao, pa je te pravo:
..Itak se šče nemre nieden domo ženiti. Šli te šče prlc odnok sliižuv pa šteri si lepšo žcno prižcnc, tisti de tc doma gospodar."
Sinovje so tak tiidi včinili. Šli so pa po sveti si sliižbe iskat, pa ženc spravlat. Te najmlajši je zdaj pa v log šo k tistoj mački, ge je že prle dva-krat sliižo. Mačka njemi jc pa žc pa nakraj loga prišla, pa njemi je pravila:
,,No, viš, ka sam jaz znala, ka šče ti ednok nazaj prideš."
Dečko njoj je nato odgovoro:
,,Ja, vej zdaj nemrem pri-tebi ostati, ka si zdaj idem ženo iskat. Ti.p,i mi žene nemreš dati." •         Mačka je pa pravila:
,,Ka bi nebi; nikaj se ne boj! Kak si obleko dobo, pa konja, tak ženo tiidi dobiš.u                                t                               .       .         .
Dečko jo je nato pitao:                     .                    ,,i      .     , _
,,Ge mi pa te ti ženo vzemešr"                                          , „' ,      ¦-iV>
Ona njemi jc pa pravila:                    .,      ,             .                 *J ;  ; ;.     |V, *¦
— 24 —
.Jaz bom tvoja žena. Zdtij pri-meni driigo nc boš delao, celo lcto boš \5trtino brao vkiip po logi. Toga moreš kak največ nabrati. pa gda leto dni preteče, te ti jaz že povem. ka boš delao."
Te je leto dni pa tak počasi preteklo, pa jc mačka.velela dcčki: ,,Viitro de leto. kak si k mcni prišeo. Zdaj moreš to strtino, ka si jo vkiip nanoso, viižgati, pa gda se razgori. ka de sama žareča prhajca, te moreš menc za rep prijcti. pa me notri v ogen vrčti. Liki nikaj se nesmeš •bojati. Jaz se v tistom ognji vse ščista razgorim, pa gda de žc samo prah s ti-stoga ognja, te de tam vo s tistoga ognja šla edna mrsko debela kača? pa de zraven prta tebi zevala. Ti se jc pa nikaj ne boj. zato ka bom tista kača jaz. Ta kača de nesla v čobaj kliič. Tisti kliič njoj ti, gda do tebo pride, pa de te štela požreti, moreš vzcti vo z čob.'"
Gda njemi je mačka to povedala, jo je samo zgrabo za rcp, pa jo je ¦notri v ogen vrgeo. Zatem je en časek čakao, pa se je li vJekla vo s prhajco edna mrska kača. Šla je zravna prti njemi. pa je že zevala, tak ka je on vse dreveni postao. Gda je do-njcga prišla, jc on popadno za kliič, pa njoj ga je vo s čob cukno.
V tom megnjenji je kača preminola. tak ka je nindri nej bilo več viditi, pa se je edna lepa lepa dekia kak kraleska hči postavila pred-njega, pa njemi je pravila:
,,Bog ti lepo plati! Zdaj si me ti rešo te moke. pa sebi si tiidi velko srečo spravo. Jaz sam kraleska hči, pa me je moj oča prekouno, ka sam nej štela tistoga mladenca vzeti za moža, šteroga mi je on zvolo. Pravo mi jc naj bom na veke mačka, či se neščem oženiti. Ja sam te včasik odišla od-njcga v edno mesto, tii, ge zdaj sam, pa šče to mesto je prekouno."
Te sta šla oba proti mačkinjoj hiši, pa sta tam kliič notri v dveri po-
rinola. Kak znaglič sta to včinila, je nindri nej bilo več tiste hišc; pa nej loga. S hiže je postao grad, z drevja pa, ka je prle log bio, so postali liidje; pa kak se je šteri v tistom megnjenji, gda jc krao prekouno, kama napoto, tak je tc zdaj bio. Vsi so hvalili dečka, zdaj že moža kraleske hčeri, paso jijemi skažiivali čast kak svojemi rešiteli.
Dugo ^ta hodila teva mladiva po mesti, štero je zdaj njidva bilo, pa sta se veselila. Mož je šče od velkoga veselja pozabo, či njemi domo trbej iti. zato ga je žena na to opomenoJa.
Te sta šla v grad, pa je včasik stopo pred njiva pidentar, pa jiva jc pitao, štere konje naj napreže. Žena njemi ,je velela naprečti štiri čarne konje. Gda je že vse kredi bilo pripravljeno, sta si sela na kočiije. pa sta sc pelala na njegov dom, k njegovomi oči.
Tiva starešiva brata sta žc te doma bila s svojiraa ženama. Prignala sta si nej ravno lepe, košaste baburdije, pa so zdaj vsi cakali toga naj-mlajšega brata, pa gledali skozi oken, či že skoro pride.
Ednok samo oča zagledne, ka se nekši gospod pela proti njihovoj hiži, zato pravi svojima starešima sinovoma:
,,Nekak se pela s štirimi čarnimi konji: lejko to moj sin, vajni brat." briigo nikaj  nej, ka  sc  kočiija henjaia  pred  podoknami,  pa   sta  ž
jijih stopila te najmlajši sin, pa njegova žena. Včasik sta šla v hižo, pa sta
želela zdravje oči pa materi.
Vsi so se zdaj čiidiivali, kak lcpo ženo si jc spravo te  najmlajži   sin,
šteroga sta starešiva brata za norčeka držala. Oča je pa zdaj žc  nikaj  nej
čakao, liki je pravo starejšima sinoma:
— 25 —
,,\'emrem vaj niednoga doma meti, zato ka vaj je vajni brafoba nazaj djao. On de zdaj doma gospodar."
Tc riajmlajši sin, pa njegova žena sta pa to čiila, pa  sta pravila   oči:
..E. ka bi midva ostala tii! Pa vas, oča pa mati, tiidi tii ne nahava. Midva mava vekšo vrednoščo, kak je tii deset far. Samo hodta gor na kočiijo, pa mo se pelali na najino novo domovino. Vašiva sina pa naj si to vašo vrednoščo vživleta, kak si znata."
Te so si seli na kočiijo vsi štirje: te najmlajši z ženov, njegov oča pa mati, pa so se pclali v to novo domovino. Tam so vsi jako dobro živeli do smrti. ei tak ka so že spomrli: lejko ščc i zdaj živejo.
Dolinski izreki.
Mustačc ma zasukane, da se vidi, kak či bi meo dva svedra priveza-niva pod nosom.                                                                     •                  ;
Vlasje so njemi stali kak kokošinji greben.
Drži se kak či bi količ bio v njem.
Zcja se mi kak ribi na pesiki.
Trdno sam stao kak sova v votlini.
Takši je kak tikev po noči, či njoj napraviš vlista pa o.či in postaviš-v njo gorečo svečo.
Hodo sam gori in doli pa zdihavao, kak či bi me novi črevli žtllili.
Hiijši jo kak sedem egiptovskih nadlog.
So me gledali kak psa v cerkvi.
Vganke.
^to ma nos pod nogami? (Miiha gda ti po nosi hodi.) Koliko dlake ma zavec v repi? (Toliko kak v zelji.) Oča, kakša razlika je med puškov in strojnov puškov? Ej sinek, to ti najlepše s prilikov raztolmačim.  Razlika j.e tak velika kak gda jaz govorim in gda mati govori.                      .   -,   . -
*'¦*-. ,;'''.   " '   "  x>   *        Drobiž. ¦     "¦•¦'¦ ..~::  ''     '' ;.   ,
Med narodnitni zastavami je najstarejša danska, štero so Danci že 1. 1219 meli.
Prve ladje v E\Topi so začeji delati Angleži, leta 1812. Leta 1815 so jih že meli 20.
Na Japonskom je več takših dnevnih novin, štere majo od 60 do 70 strani. Nahaja se v njih dosta fotografij i slik. Število strani je pa tak: od zgoraj so 1, 3, 5, 7 itd. odspodi pa 2, 4, 6, 8 itd.
Edni vsikdar kričijo — domovina, domovina! — toda grešno živejo. TakŠi doli spravlajo domovino.
Narod brez vere ne more dugo ostati.
Ki zametavajo vero, preganjajo sv. Cerkev in njenoga vladara sv. Oce, so ne liibjtelje, nego sovražniki domovine.
— 26 —
Klerikalizem.
Klerikalizem! Poglejmo si to stvar od bliizi. Ka poineni reč ,,klcrikali-:iem:i in ,,klerikalno"? Klerikalno je: 1. Vse, kaje diihovsko (,,klerus" grška r«C, pomeni diihovščino); 2. Zavoljo vozke zveze med diihovščinov in verov, pdmeni klerikalno vse, ka je vorsko. Guči kakšemi vorsko - brezbrižnomi eloveki od meše, od spovcdi, od bratovčin, od odpiistkov — to je od strogo vorskih stvarcj — zamahno ti bo nevoljno z rokov: e to so klerikaine reči. Ja, klerikalno telko pomeni kak vorsko, in klerikalizem telko kak vora ali cerkev, štcra to voro brani in vči.
Pravijo: klerikalizem je diihovska nadvlada. Kakša pa je tanadvlada? Le jc istina kaj — neopravičcne — naj spadne! V tom pomeni — kleri-kalizma ne zagovarjamo. Pisano je že bilo, pa naj šče bo ednok. Diihovnik naj ma toliko reči, kelko zagovarja resnico in brani pravico. Ka je več, je odveč.
Aii pa je ta nadvlada resan tak strašna, da trbc vzdignoti proti njoj celo državljansko vojsko, liičati ogenj in žveplo na njo? Kakše nasilstvo dela diihovščina ljiidstvi? Resan ljiidi zaklepa v verige i zapira v voze? Jim nalaga neznosne davke? Pošilja nad njd biriče in žandare? Jih rekrutira z& vojake in pošilja v vojsko in smrt? ... Primerjajte s tov duhovskov nad-rladov. nadvlado državne oblasti, nadvlado uradništva, nadvlado vojaštva, militarizma (soldačije)! Nalagajo jim visoke davke in je brez smiljenja iz-tirjavajo, zadnjo kravico odajo žalari, če nema s kom driigim plačati, po-šiljajo nad nje eksekulore in žandare; če se proti postavljajo, je pozovejo ali pritirajo pred sebd, jim naložijo penezno kaštigo ali je vteknejo v liiknjo. Kekvirirajo jim žito i živino. Preiščejo in razliičajo jim štale i škednje, kleti in pivnice, škrinje in omare, vreče in loncc. Pozovejo je med vojake, iz-trgajo dečka brez usmiljenja iz maternoga naroča, vteknejo ga v kasarne, oblečejo v vojaško suknjo, navčijo ga ljiidi moriti in klati in ga pošljejo driige Ijiidi klat in njega samoga v smrt. Ne samo ednoga, — stojezero možkov i dečkov so nam spoklali! ....
Pa ste vi liberalni i socijaldemokraški listi, ki vodite pravcato vojsko proti nadvladi diihovščine pisali proti toj krvavi nadvladi, štera je trla, žiilila in klala naše ljiidstvo? Kda ste vi, ki že petdeset let mečetc srd na svoje rojake, vučitele in dobrotnike ljudstva, ka in kda ste v teh petdesetih letih pisali proti nadvladi militarizma? Gučite in povejte! Kdainka? Nikaj! Zato čc nemška Avstrija, tiiji nam generali in oficirje naše možke in dečke kre-gajo, trpinčijo, pred šttike pošiljajo, je na stojezere kolejo, se vi, narodni junaki, nemate ali ne vtipate nikaj pritožiti, — či pa slovenski duhovnik pravi dečkom: ite v cerkev, ne stojte vtini! te vzdignete hrup in krič. kak če bi fcila domovina v nevarnosti! Grda, smrtnonosna nadvlada nemškoga militarižma našemi narodi ne nevarna, samo nadvlada slovenske dtthovščine ga tira t sužnost in smrt! 0 ti odurna skažlivost, štera vidiš komare in požiraš gam-bcle.
Pitamo zato še ednok: Ka je nadvlada diihovščinc v primeri s tov strahotnov nadvladov, štero smo si zdaj ogledali?! I vseeno proti.toj nadvladi nej nikše pritožbe, proti namišljenoj nadvladi diihovščine pa petdesetletna ^ojska? — Znate. ka je nadvlada dtthovščinc? Nadvlada diihovščine je nad-f lada božih in cerkvenih zapovddi, je nadvlada vore, nadvlada boža, v štere imeni njegovi nevredni sliižabniki vladajo, zapovedavajo in ukaztijejo: Ne šiori! Ne prazniij! Ne kradni! Ne laži!  Ne guči krivoga svedočanstva proti
svojemi bližnjemi! Ne poželi nikaj hiidoga! Idi vsako leto najmanje cdnok k spovedi, če ščeš biti dober kristjan, vsako nedelo k meši in vsaki petek se zdrži mesa!
To, ja, to je nadvlada, štere mnogi ne morejo prenašati! Proti toj nad-vladi takši krič in hrup, da napunjava celo domovino! To nadvlado ščejo vrei ino streti, jarem božega gospodstva jim je neznoscn i ga ščejo vrči prek sebe. No, te upor ne ravno nikaj novoga. Takše puntare pozna zgo-dovina božega kraljestva na zemlji že od nekdaj. Zakaj hromijo narodi in si ljiidstvo izmišljiije norosti? Sterimo njiive verige in vržimo prck seb& njihov jarem! Tak je opisao psalmist že pred več jezero leti politiko takših kulturnobojnikov. Stara zgodba! Eden del človečanstva je vsikdar — od Kajno-vih časov — vodo vojsko proti kralestvi božemi na zemlji. Non serviam! ,,Ne bom sliižo!" ,,Neščemo, da bi te (Kristuš) vladao nad nami!" ,,Što je Gospod, da bi ga posiiišao!" Človečanstvo se upira gospodstvi božemi— biti sce ncodvisno, samostojno — i zato se njegov srd obrača proti tistira, ki mjemi to gospodstvo oznaniijejo i nalagajo.
Samo kakša nadvlada diihovščine je to? Ali so ne tisti, ki to drttgim dokaziijejo, dužni tttdi sami spunjavati, te jarem, to nadvlado, tiidi sami pa najprlt; in najbole, nositi? Tudi njim je včasih ta ,,nadvlada" žmetna kak drttgim. Zakaj se tak obrača čemer proti njim, ki zapovedavajo samo to, ka njim je zapovedano zapovidavati?
Ja, klerikalizem je nadvlada vore kak nadvlada dtihovščine. Če toga ne vorjete, te vas moremo znova prositi; da nam povejte, kak in v kom nadvlada diihovščine tere našo Ijudstvo ? Ka njemi škodi ? Na kakši način njemi je v nesrečo? Kak ga spravlja od imanja, od zemljš in doma, od časti in poštenja, od prostosti in izobrazbe, od zdravja in življenja? Gučite! Dokažite! — (Vzeto iz lepe knjige ,,Zločin nad domovino" štera se dobi v Ljubljani, v Jug. knjigarni. Cena 4 kr., če naprej pošlete peneze 3 kr. 50 vin).
Regentov obisk v Ljubljani.
Glejmo z toga navdiišenoga i veličastnoga sprejema neštero črtico. Celoga popisati je ne mogoče, na koliko bilo mogoče, smo ga v Novinah. Tii pa si prinesimo ešče ednok v spomin celo prisrčnost i sijajnost po šti-rih črticah, štere predstavljajo: a) njegov prihod i pozdrav Primorcov, b) obisk v cerkvah, c) v Dupljah i d) na veselici v Kozlerovom ogradi. Glejmo te štiri obiske.
a) Prihod regenta v Ljubljano i pozdrav Primorcov.
Ljudstvo je žmetno čakalo. Vsaki je komaj čakao, da bi ga rad vido. Bilo je polšest vor, ednok se je samo kak blisk razneso glas: ,,Zdaj prihaja." Vse se je v red postavilo. vsaki je stopo na svoje mesto. Prikazala se je ko-čija, v šteroj se je Aleksander pelao. Na vse kraje so ga pozdravlali, na -ednok se samo slavi kočija i pred njega stopi deputacija primorskih žensk. Mala deklica belo oblečena njemi da cmer (korine) i ga pozdravi:
,,Vaše kraljevsko Visočanstvo! Mi smo ttidi radostni, a ves&i pa smo ae. Kda je dobrotni Bog postavo našemi troimenomi narodi novi dom, smo ostali mi deca juga in sunca odzviinaj vrat, sirote brez ljttbeče matcre — aiilc jugoslovenske domovine brez oče. Prosimo te, bratje, ki nemajo svoje
__ 27  __
— 28
domovine, da prideš med nas v Trst, v Goriško i Istro. Pa smo ti te rože nabrali v našoj žalostnoj domovini, da vidiš našo ljitbezen Jdo Tebe. Srce najboljših tvojih sinov in hčer tc pozdravlja. Zdrav bodi Cezar, pozdravljajo ie ki bodo živeli/'
Regent jc nato nagovoro deklico.   vzeo šopek.  kiišno deklico   in   dve njeni sprevodnici.
''*'•,.    "  . '                      Regent Aleksander.                    -            -
b) Regent Aleksander  po   cerkvah.
Regent je na drttgi dčn svojega bivanja v Ljubljani bio pri meši v pttšpe-kovoj c&rkvi. Pred vrati so ga pozdravili hercegptišpek dr. Jeglič v imeni vsega domoljiibnoga dithovništva.
Regent se je za piišpekov govor zahvalo in nato je stopo v cerkev in šo med redom bogosloveov do vellioga oltara, pred šterim je meo pripra-\)ljen stolec.
Hercegpiišpek dr. Jeglič so dariivali tiho mešo. Po meši je šo Regent v luteransko cerkev, gde ga je čakao pravoslavni dtihovnik A. Obradovič.
V  imeni evangelske cerkve ga je pozdravo Trnk6ci.
V  cerkvi ga je pozdravo od oltara Obradovič. V govori ga je pozdravo v imeni vseh pravoslavnih vernikov.
Po govori je opravo dtihovnik kratko blagodarenje (božo sltižbo), med šterim je dao Regenti križ kiišnoti.
Potem je regent iztopo iz cerkve, se odpelo na Kongresni trg, gdega je čakala šolska mladina.
,                                                -29-
c)   V   Dupljah.
Kda jc regent odhajao iz Tržiea nazaj v Ljubljano se je večkrat mogo staviti s svojim sprcvodništvom. V Spod. Dupljah so žene in dekle obsipale s cvetjora regentov autoraobil. Najbole je vzbudilo pazljivost regenta 3—4 leta staro dete v narodnoj noši v narooi svoje matere. Regent, ki je velki prijateo dece, je kii.šno dete. .,Poglej ga" je pravila mati deteti in dete je spoznalo v njem svojega prijatela, se njemi masmejalo in ga kiišnolo. Občinstvo je bilo pri tom globoko genjeno.
d) Regent  med  narodom.
Na vcselici v Ko.zlerovem ogradi je regent sprejeo tiidi gostuvanjčare r/. Škofjc Loke. Župan ga je pozdravo z domačimi preprostimi, rečmi njemi poniido kupico vina. Rcgent je tomi jako veseli bio, trčno je z vsemi svati in prijeo za dar cmer (korino) i falat pogače v rožah. Tti se je vidilo, da regenta nikaj ne loei od naroda in tem bole se srečnoga čiiti, čim ležej si pogovarja z narodom. Navditšenje ljtidstva je bilo nepopisljivo.
Gospodinja.
Petrolij se pokvari, či stoji na svetlom in či je posoda nezateknjena. Či ščete, da sc vam ne pokvari, mejte ga na temnom pa hladnom prostori. Najbolje je, či je nisiko pri tlch, nikdar pa ne na sunci ali bliizi ognja. Či je petrolej stari. denitc v njcga vsaki tjeden par zrn soli. Dobro zateknite.
Vitši na glavi najhitrej preženeš, či zrežeš vlase na kratko, opcreš ^lavo z jecijom, ali s petrolijom ali pa z rožmarinovim olijorft. Pranje s toplim jecijom bujc viiši, tak tudi mazanje s petrolijom. Tiidi po teli pre-žcneš viiši, či se ribas z vročim jecijom ali z rožmarinovim olijom. Či si v zimi ne bi rad vlasi do gologa zrezao, namoči robec v žganico in si obveži 2 robcem glavo, zajtra se počeši.                                 ,
Nove lončenc posodc ne smeš zraven k vročemi ognji postaviti. Napuni jo z vodov in piisti, da počasi zavre, potem naj se rasladi voda v njoj.
Vogeljc za likanje (peglanje) včasi ne gori rado. Trbe pihati aii ma-teiti s peglov, da se razgori, to je pa neprilično, ar pepel leti na vse krajc. Kiipi ali napravi si malo cev s pleha, kak majo male peči. Dugo 30—40cm je zadosta. To je takši mali lorek. Nasipli vogelje v peglo, med šterim naj bodo trije-štirje žareči. Na peglo nad vogeljom postavi eev. Po toj-potegne vetcr in se vog§lje od sebe ožari.
Čc sc ti potere glavnik za kite, ga prikeliš z raztoptenov 'nntvikovpv-smolov (Mastiks) in lenovim olijom. To oboje vkiip zmešaj.
— 30 —                                               \
Xajboljšc milo (žajfa) za kakšekoli platno, pranje in ribanje je Jivjv kostan. Naberi ga, razreži natcnko gda je žc oltipani in postiši. Na liter vode deni 3 prgišoe toga siihoga kostana, ktihaj dokeč se ne peni. Či ščeš-prati vuncno platno, te se v to že vSkoro mlačno vodo namoči, pusti je par minot potem pa zmeni. Či pa pereš tenko platno, vlej takšo vodo, topla more biti, na platno in zmeni je. Za ribanjc poda je te liig ttidi najbolši.
Zamazkc na platni, štere je napravila pcgla zavolo prevročega železa,. z lehka odpraviš, či je namažeš z boraksovov vodov in potem ešče ednok speglaš.           .......                #
Če ščcš, ka sc skoz glaže na okni ali na dverah ne bi vidilo, dcni v lonček malo pivc in v to prgiščc soli, potem gda sc raztopi namaži L*laž_ Č)i potem ščeš znova rneti čisti giaš, opcri z vročov vodov.
Či se ti obleka zamaže od sada aii tente, najležej ščistiš z mlekom. bodisi da je kisilo ali sladko, sirovo ali kuhano. Posebno dobro je mieko za pranje svila in driigih takših mehkih peril. Mleko ¦ nikšoj farbi ne škodi. če sc namoči samo za.]/4 ali '/, vore potem sc pa rahlo in hitro opcre v vodi. Zamazke trbe -večkrat namakati in potem z mlačnov vodov izprati.
Vunena i satinska obleka se pere jako dobro s krumplinami. SklihaJ krumpline do mehkoga, olupli i maži ž njim kak z milom (žajfov). Tak na-mazano platno piisti nikaj časa, po.tcm pa opeui z vodov, Najbolša je tckoča. čista voda.                                          ,,:             ;-' ', '            ' '
vStcnice najležcj odpraviš, či napraviš gosto kašo \z pctrolija pa miki (žajfe) s tem namažež vse reške in razpoke v pohistvi pa v steni.
Kukorična mela ostane lepa in zdrava, či je na sfihom pa na kmičm>m prostori.                                              ....
Miihe bcžijo iz mračnih prostorov. Ci sc zato v lcti, gda je dosta miihv okna zagrncjo s tcmnimi zavesami (fcrongami), se muhe odselijo.
Ci sc vam kepi \z mavca (gipsa) oprašijo ali zamažejo. polcjtc je z gosto kiihanov štirkov. Gda se štirka posuši, je vsc čisto.
...     ....         ....                 L      '"'      „                 .
Buhe po gredah preženeš, či potoriš malo pcpcla. Najbolši je duhanov
pepel.          .     .    .      .      .                  *
Od potenja (švicanja) zamazane, mastne krščake najiežej očistiš či v lOdelov vode zmešaš 1 del salmijaka in v to močiš kefdlo. Tfidi za goleru na kaputi je dobro.            ,:               ,,.              ;,/ :         •,           .,
Erjavo peglo namaži s krpov. v raztoplenom voski namočenov. pa bo<
čista.     .',.¦¦•¦.                                                                                   ,      /
31 —
Dogodki toga leta.
1920. leto je puno v dogodkah. Do pravoga mirii smo' ešče nej prišfiL čeravno je v Parizi sklenjen mir že z vsemi državami. Zadovoljna niedna država tak nej, kak nieden človek nej. Prekletstvo leži na celom sveti. Greha millijardi, štere je rodila bojna so dozoreli. Seme jc ščrčalo i ž njega zrastla kaštiga nezadovoljnosti, nemirii, puntov zato ka je oslabela vera i vgašiije ogenj ljiibezni do Boga i bližnjega. Mir je sklenjen, podpisale so ga vse države, Torsko je ešče samo na vrsti. Vogrska ga je meseca avgusta pod-pisala. Z N. Avstrijov i Bolgarijov je mir ne samo podpisan nego v drža-vnom zbori (orszaggyiiles)' tiidi potrjen. Potrditev vogrskoga mirii zdaj pride na vrsto pri vseh državah. Kda se potrdi, pride komišija meje delat. V Šle-zvig-Holštajni je bilo glasiivanje. En del je glasiivao za Danijo, driigi z&-Nemčijo. Državi sta si zato to pokrajino lepo mirtio razdelili, Danci so prišli k Daniji, Nemci k Nemčiji. — V Zahodnoj Prusiji so tak Polaki kak Nemcr.
Slavnostno zboriivanje I. orlovskoga tabora v Maribori.
glasiivali za Nemcijo. Polska republika je tak zgiibila to krajino. — VŠIe-ziji i na Koroškom se pripravljajo na glasuvanje, kakši bo izid, se naprej. zastalno ne more povedati. Ententa Nemce proti Slovencom krepko podpira na Koroškom. — Meseca maja so šteli v Jugoslaviji boljševiško vlado raz-glasiti a tb nezreli poskiis nešterih zapelanih ljiidi so močno razvita krščanska driištva taki v klici zadiišila. Namen boljševikov je bio vpostaviti svojo vla-z ednim tiidi v N. Austriji, na Vogrskom, Bolgarskom i Rumuniji. Čeravno se njim je to ne posrečilo pri nas, posrečilo se njim je v Polskoj priti do^ Varšave, Lemberga i skoro do Karpatov. A z francozkov pomočjov so Polaki boljševike daleč nazaj porinoli i se začeli ž njimi pogajati v Rigi za rair, šteri je začasno skJenjen. — Aleksander, kraljevič jugoslovenski je obiskao Hrvatsko-Slavonijo. Slovenijo i Bosno. Povsod je bio toplo, navdiišeno-sprejet, posebno v Zagrebi, Ljubljani i v Maribori.  Tii jc sprejeo tildi našo-
— 32 —                                      '
prekmursko deputacijo. -- Prvc dni avgusta je bio prvi orlovski tabor v Mari-bori. Do 40 jezer krščansko mislečih ljiidi je prišlo na to siavnostšc z Francoz-koga, Amerike itd. krščanske mladinc, visoki gostjc ministri, več pitšpekov itd. Nas Prekmurcev je bilo do jezero. Posebni vlak smo rneli. Te mesec zadnje Jni so meli ravnotu v Maribori svoj tabor ^svobodomiselni'- aii protiverski ,,so-koli". Čeravno je do 4 jezero sokolov i do 25 jezero ljiidi prišlo vktip, navditšenosti ne bilo. Kjc nc vere. ncga dlišc. Najlepše.na oriovskom tabori
Orlovski tabor v Maribori: Sv. meša na Glavnom trgi.!
jc bilo, kda so vnogi deset i desetjczcri posliišali sv. mešo i prcdgo - pri sokolah pa bože sliižbe nej bilo, čeravno se je to v nedelo vršilo i so vsi krščeniki bili. Tii se je pokazala razlika med krščanskim ..Orlora'' in ne-krščanskim nSokolonr;. — Ustanovila se jc ,,mala ententa", to je Jugosla-vija, Čehoslovaška i Rumunija so sklenile vojaško zvezo, da bodc edna drtigo branila. če bi je štera driiga država napadnola. — Volitve za ustanovo (alkotmay) to je kakša bo forma orsačka, kakše ravnanje v njem, jeli dc sc vsc z Belgrada ravnalo, ali pa ostanejo liidi pokrajinske vlade v Ljiibljani, Zagrebi itd. te volitve so razpisane mcseca sept. 7. i vršile sc bodo nov. 28. Slovenski orsag de volo M) poslancov (kovetov). — D' Anunzio je razglaso reško republiko (Fiumo) a naša država je ne priznala, zato ka je Reka v Londoni nam prisojena. —• Letina Jetošnja je bila preci dobra po celom sveti, pri nas v Prckmurji pa jako dobra. Glasiivanje na Koroškom je Koroško spravilo pod N. Avstrijo. — Grčki krao je vmro, guči se, da je zastrupljen (zagiftan).
Šialna tabla časa, kda nam živina skoti.
nja      kobila     krava      ovca      .svin.ja       nja       kohila     krava      ovca      svinja       nja       kobjla     krava     o\rca      svinja
Jan.     1   Dec.   2   Okt.   :;   Jun.    4   Apr.   2   Maj.   5   Apr.   5   Febr. 9   Okt    o   Aug.22   Sept. 6   Aug .7   Jun. 13 ' Febr. 7   Dec. 27
5              6              12                9              23           - 9                0              13              10              29            10            11            17;            11             13
9            10          16          12   Maj.17       •  .13           13           17.         14   Scpt, 2            141           15            21i         15   Jan.   4
13      14             20     16      5             17     17     21:    18      6             18             19             25     10               8
17     ' 18             24     20      9.            21     21     25 i    22  .  10             22             23             2()     23             12
21      22             26     24     13             25     25 Marc. 1 ¦  .  2!!     14             20       i  27   Jul.  3     27             16 2:;             26 Nov. 1     28     17             29     2(>      5  .   30 .'18             30             31                7 Marc .'!             20 29       -  30 ,     5 Jul.  2     21    Jun. 2 .Maj. :¦'.      9 NOV. 3.  '  22    Okt. 4    Scpt. 4             11 I     1             24
Febr; 6   Jan. 3.     9     6     25               6      7     13 : '>   7 .   26               8               8      '  15 ,    11             2S
2               7,    13     10     29             10     11     17     11,    30             12             12             19     15    Fcbr. 1
10             11     17    -14 Jun. 2             141    15     21 ;    15 Okt. 4             10             16.  '  2!'.             10               5
14      15             21     18 '    6             181    19     25'    19      8             20             20             27     23     '   9
18      19,           25 i    22     10             22     23     29     23     12             24             24   '   31     27             13
22      23             29 i    26     14             26     27 Apr. 2  '  27  .  16             28             28    Aug. 4   .  31             17 ¦¦. 26             27 Dcc. 3J    30     18             30     31      6 ' Dcc. 1  "  20    N<>V. 1    Okt. 2               8 Apr. 4;    21
Marc. 2.            31 "     7 i Aug. 3     26    ful.  4 | ]un. 4     lti !     5     24               5               6             12      8             25
o'  Febr. 4      .    u|      '    7           22            sf    "    8           1.4 i .        9          28            9           10     •     16   '.       10   Marc. 1
10   '    8     15 i-    11     30            10     12     18 I    13 Nov. 1            13            14            20   ' 16              5
14      12            19 |    15 Jul.  4            16  ,  16.    22.    17      5            17            18            24     20    '    9 .  181           1.6!    23.    19      S            20     'JO     26 |    21      9            31            22            28     24            13
22      20 j           27 :    2::     12             24     24     30 i    26     13             25             26    Sept. 1     28             17 : 26             24|    31-     27     16             2S     28 Maj. 4|-   29     17             29             30'              5 Maj. 3             21 v 30             28|Jan. 41   31    20    Aug. 1 Jul.  1     8|Jan. 2    21    Dec. 3    Nov. 3               9     6      ¦  25
Apr. 3    Marc. 4|    8. Sept. 4    24               5     6    12 i    6\   25                7                7             13    lo             29
7               8j    12'     8     28               9|    10     16 j ¦   10 i    29             11             1]              17   ¦ 14    Apr. 2
•  11             J2 j    16     12 Aug. 1             13 j    13     20, *  14fDec. 3             15             15             21     18               6
15   '  16 i           20     16 :  ¦ . 5             17     18!    -24 j .18'    '7             19             19             25     22      •  10
19  ¦   20 '           24    ' 20;     9             21     22!    28-    22 i    11             23             23             2<>     26             14
23      24 !            29     24 !    13              25     26 ' Jun. 1     26;    15              27              27    Okt. 3     30              18 27  I    28 Febr. 1     28;    ls             L59  . • 30 ;     5.    24 J.    19             21    Dcc. 1               7 JuH. 3     :
Maj. 1    Apr. 1'    5 Okt. 2|   21    Sept. 31 Aug. n|    9; Febr. 3 '    23                                                '
Senje (Sejmi), proščenja, v Prekmurj].
Beltinci jan. 20., febr. 24., april 25., junij 27., julij 15., nov. 5. Bogojina maj 19., sjeptember 4.
Cankova marc 19. v pondelek po cvetnoj i sv. Trojstva nedeli, na Rupertovo v sept. i nov. 11.
•     Črensovci maj 3.. sept. 14. i v pondelek po teh dnevah. Dobrovnik v pondelek po Telovom, jul. 25. Dokležovje junij 18., august 21.                       . Dolenci junij 16., december 6.
Dolnja  Lendava jan. 25., po  2. postnoj  nedeli v četrtek,  na vclki  četrtek,   v pondelek  po Risalih, jul. 28.,   aug. 28... okt. 28., nov. 25., v četrtek pred Božičom. v Grad (G. Lendava) marc 28., jun. 20., aug. 16., sept.29., nov. 3& '> Hodoš marc 10., jul. 5., aug. 19., okt. 4.
Križavci apr. 16., jun. 4. '    Krog maj 4.
Kuzdoblan na Križni četrtek.             ' .
Martjanci maj 6., aug. 6., nov. 11.                            -
Petrovci jun. 4., jul. 4., sept. S., okt. 28. Pužavci jul. 13.
Piiconci maj 28., jul. 10., sept. 10., nov. 10.               ;
Rakičan marc 26., v tork pred risalih, jul. 2., aug. 16., okt. 8i Selo prvo nedelo po Srpnoj Mariji i Miklošovom. Sobota v tork   prcd   fašenkom,   v pondelek po čarnoj nedeli,. ^            na mescc  po risalskom   pondelki,  junij 24.,   august 24.
okt. 15., dec. 6.
Sv. Bedenek pred pepelnicov, po postnih kvatrah, po cvctnoj; nedeli, po jesenskih kvatrah, i pred božičom, rsikdar v
•  j             pondelek.                           ,                   '
Sv. Jelena aug. 18.            v     .
Sv. Jiirij apr. 24.                                    .               '
Tišina febr. 25., jun. 5., sept. 8—9.
Tdrnišče drugi tork   po   viizmi,   t  četrtek  pred  risalami, na ,  Antonijovo, v četrtck pred relkov mešor, drugi dcn po maloj  meši,   v  četrtek  njenogo  tjedna,   okt. 4. i vsaki,, ';¦¦   četrtek svinjsko scnje.