w
POSTNI ÖU_
Stanovsko In strokovno glasilo Zveze poštnih organizacij za Slovenijo v Uuuu«
Izhaja 1. in 15. v mesecu. — Cena 24 dinarjev na leto. Naročnina se vnaprej I Rokopise na uredništvo .Poštnega Glasnika* v Ljubljani Reklamacije, oglase plačuje. — Oglasi po dogovoru. — Poštnina plačana v gotovini.	I	in drugo pa na upravništvo lista. Rokopisi se ne vračajo.
Letnik Sli.
V Ljubljani, dne 15. decembra 1923.
24. številka
J. c.
Božič.
Beseda je lepa in mehka, je kakor svetla pravljica sredi belozasnežene decemberske pokrajine. Spremlja jo cinglanje srebrnih zvončkov in ljubeznipolna melodija svetonoč-na, ožarja jo rahel svit belih svečic na božičnem drevescu, kjer sc smehljajo sanjam majhnih in veselih otrok darovi ljubezni. Zakaj liožič je dan, posvečen ljubezni in miru in spravi in — pravljicam.
Pa kaj bi vam pravil pravljice, bratje in sestre, ko pravljic nič več ni, — že davno ne več! In tudi Božič je odšel za nas državi zveste hlapce in dekle v svet pravljic, kakor je odšlo v ta neresnični svet sanj in hrepenenja skoro vse, karkoli smo poznali in imeli kdaj dobrega in lepega. Kaj bi vam kazal fato morganp, ko nam jo kažejo in nas goljufajo s to pisano mavrico' že toliko let naši mogočni in brezsrčni gospodarji za naše zvesto in poslušno službovanje!
Ustavimo se za hip pri tistih brezštevilnih družinah naših sotrpinov, ki bodo božičevale letos spet v uboštvu, mrazu in skrbeh in ki jim bo težka bridkost svetonočna melodija, premnoga solza božična lučka. Ne bodo božičevale morda vse družine državnih nameščencev tako, ker imajo nekateri še premožne svojce, ki jim pošljejo za praznike to ali ono z dežele ali pa se je vpregel oče — državni nameščenec — poleg državnega še v kak*drug, če ne celo morda v dva postranska voza in jih vleče od zore do trde noči, da mu ne poginejo otrbci od gladu — morda gara žena kot mučenica na deset strani, da more s trdimi žulji svojih rok in s kapljami svoje srčne krvi obleči svoje otroke. Toda takih je malo. Več, brez števila je onih družin naših sotrpinov, ki tega nimajo in ki jim je povrhu vsega še bolezen hišni gost. Na durih teh neštetih družin se ustavimo s svojimi božičnimi mislimi, bratje in sestre!
Mraz je v izbi, oče in mati sedita v mračnem kotu potrta, sključena in sesuta. Otroci se gnetd okrog nju, bledi, majhni, nedolžni, nimajo drugega greha na sebi nego tega, da jim je oče državni nameščenec. Duše in srca teh malih, nedolžnih ne vedo, ne slutijo ničesar o neznanski pezi krivice, ki našopirjena vlada svet, trosi bogastvo in srečo s polnim periščem v bele, svetlorazsvetljene hiše, kjer žive ljudje belih, neobdelanih rok in od uživanja trudnih lic; ali ne ozre se spotoma na siromakovo bajto in komaj da vrže ljudem, ki delajo pošteno, pred noge suho skorjo črnega kruha. Mladi so in čisti ti otroci, pa ne vedo nič o bridkostih življenja in ne o črnih mislih v očetovem in materinem srcu; le sanje so v njihovih mladih, široko odprtih, zaupnih očeh — božične sanje. Otroška vera v pravico ie velika, neskončna, zato sanjajo tudi ta revna otroška srca o božičku, o vseh čudežnih lepotah svete noči, o božičnem dre-vešču in o Jezuščku, ki ga s svojimi zlatimi darovi ne bo od nikoder v to mrzlo in pusto izbo, v dom bednega državnega služabnika.
Tak bo letošnji Božič v hiši premnogih naših tovarišev: v duši mukoma zaklenjena
žalost, v srcih nedolžnih otrok sanje, — o samo božične sanje, — v kotu pritajene solze očeta in matere.
To si vtisnimo živo v srce, bratje in sestre, tako živo, da bo ta bolečina naših tovarišev pekoča last nas vseh in da bomo potem strnili svoje moči, ter če treba tudi svoje pesti s trdnim sklepom, da naj bo letošnji poslednji Božič praznih sanj, žalosti in bede.
Ne rečem vam: vesel Božič, tovariši in tovarišice! Počemu laž, čemu samoprevare še od nas samih, ko vemo, da vkljub temu ne bo vesel in ko bo povečini nam vsem le pravljica, — pobožne sanje samo? Ali nekaj drugega poudarjam spet in vedno znova ter želim nam vsem in vsakemu posebej: Naj nam bo letošnji Božič, ako že ne more biti dan neokrnjenega veselja, vsaj praznik ljubezni, miru, sprave in tistega resničnega tovarištva in bratstva, ki nas'bo v letošnjih neveselih bošičnih mislih združilo tako čvrsto, da si bomo mogli prihodnje leto edini in složni na priborjenih, človeka vrednih pravicah iz vsega srca in res iskreno želeti: vesel Božič!
Zato: mir vam, ki ste dobre volje!-----
Joja:
Zaključna beseda.
Članek »O šolski izobrazbi« sem bil zaključil z željo, da naj se s tem debata konča. Ker je tov. Č. vzlic temu čutil potrebo replicirati na ta članek, mi ne more nihče odrekati pravice, da se oglasim še končno, da se tako izenači razmerje 2:2. Sine ira et studio ugotavl am tole:
1.	Moj članek »O šolski izobrazbi« napada Čampov članek »Za maturo«, med tem ko napada njegov članek »Moj odgovor« mojo osebo.
2.	Jaz pa nisem nikogar vprašal, kako se mu zdi moj članek, nego sami so prišli: v uradu, na ulici in pismeno so mi čestitali, da sem se tako odločno zavzel za naše ljudi. In to so ljudje, na katerih sodbo nekaj dam.
3.	Ravno članek g. maturanta v »Našem glasu«-, na katerega se C. tako sklicuje, me je še bolj potrdil v strahu, da ni C. s svojim nerodnim dokazovanjem o potrebnosti mature izpreobrnil morda nobenega, ki drugače misli, pač pa da je nemara marsikoga potrdil v njegovem prepričanju, da je res velika razlika med poštarji z maturo in brez mature ter da je zato tudi za prehod potrebno, da ostaneta pri poštno prometnem urad-ništvu dve kategoriji. G. pisec v »N. gl.« n. pr. je bil po članku »Za maturo« že še bolj potrjen v svojem nam nasprotnem prepričanju. Ravno nanj se sklicujem tudi glede žensk, kajti tudi on očita Čampi nekavalir-stvo.
4.	Zdaj pa še o rehabilitaciji. Če bi mi rekel kdo, ki stoji izven organizacije, da se hočem rehabilitirati ter se zriniti nazaj v Sekcijo, bi mu rekel, da je norec. Pa zanj bi bilo to končno še oprostljivo, saj ne pozna »dobrot« organizacijskega dela in morda misli, da je to res kako korito. Če pa pride s tako besedo človek, ki je sam v vodstvu organizacije, takorekoč moj naslednik, opro-
stite cenjeni bralci, da ne napišem besede, ki mi sili v pero in ki bi pravilno označila tako početje. Tudi ne razumem, zakaj bi bil ravno njegov hrbet najmanj prikladen za moje »na-vzgorplezanje«. — Punkcije v poštnih organizacijah so me stale in me še stanejo mnogo dela, skrbi, sitnosti in denarja —* torej sarne dobrote. Česa si naj pa želim z rehabilitacijo, česa pa naj pričakujem? Ugleda, priznanja, hvaležnosti, nagrade? Kako si želimo rehabilitacije prejšnji funkcijonarji Sekcije, vprašajte prijatelja Otoničarja in druge. — Da pa ne bo slepomišenja, povem tu javno urbi et orbi: tovariši in tovarišice, če hočete, da bo Bog kdaj z vami usmiljen, bodite tudi vi usmiljeni z menoj ter me ne p u s t i t e do rehabilitacije! Dovolj je eno- leto kuluka, še drugim prostor do tega korita! — Če bi se mi pa vendarle kdaj zahotelo »rehabilitacije« — to moram še enkrat poudariti — me od tega koraka tov. Čampa in njegov hrbet ne bosta oplašila. Kaiti sem človek odločen in brezobziren, tudi pohodil bi tistega, ki mi je napoti, pa bi se njegovega hrbta zbal? Konec in pika.
Gospodarski in stanovski del.
Razvrščanje drzaynih nameščencev.
Po poročilih glavnega Saveza državnih nameščencev v Beogradu je zakon o razvrstitvi državnih nameščencev po kategorijah in skupinah skoro popravljen in dopolnjen. Ta zakon je bil v prvotnem besedilu tako površen, nejasen in pomanjkljiv, da se je morala vlada na uravičene proteste organizacij odločiti za revizijo.
Vlada je osvojila vse glavne korekture, ki so jih sestavili in sprejeli delegati na konferenci glavnega Saveza, kar je gotovo lep uspeh organizacij.
Vlada je ugodila naši zahtevi, da se povišajo draginjske doklade upokojencev, vdov, in sirot za 100%. Rešitev vprašanja draginj-skih doklad za aktivne državne nameščence, ki se sedaj proučava, je pa težja.
Finančni minister je sestavil komisijo, ki mora izvršiti sklep ministrskega sveta, ki ima po členu 46 nove službene pragmatike pravico, da odreja velikost drag. doklad, dokler se te ne urede s Specijalnim zakonom o drag. dokladah. Komisija še ni dovršila te naloge, ker je zvezana s posebnimi tehničnimi tež-kočami in mora zaradi tega proučevati posebne osnove za odrejanje doklad.s
Dosedanji rezultati dela te komisije javnosti še niso znani. Zato moramo smatrati vse vesti, ki jih prinašajo časopisi v različnih varijantah, za kombinacije posameznih reporterjev.
Na vprašanje, koliko se bodo sedanje doklade izpremenile, je mogoče odgovoriti le, če se analizira kredit osebnih prejemkov, s katerimi mora tudi komisija kalkulirati.
Po predlogu budžeta za leto 1923/24 je za osnovne plače čivilnih-državnih nameščencev določen izdatek v znesku 370,000.000 Din,
a za draginjske doklade 1.850,000.000 Din, torej skupaj 2.220.000.000 Din na leto.
Za prejemke po novi pragmatiki ju določen znesek 600 milijonov dinarjev. Skupno torej razpolaga vlada s kreditom v znesku 2 milijard in 820 milijonov Din.
Po novem zakonu odpade na plače (osnovne, položajne in stanarino) okroglo 1.400 milijonov Din. Tako bi ostalo za drag. doklade še 1420 milijonov Din, namesto dosedanje vsote 1850 milijonov dinajrev, ki se je porabljala za sedanje draginjske doklade.
Će ima komisija nalog, da se strogo drži odobrenih kreditov, se ti krediti za drag. doklade zmanjšajo v razmerju 1850 proti 1420, ■to je povprečno za 23%. Pozabiti pa ne sme komisija na prihranke, ki jih bo prinesla redukcija pri prevedbi državnih nameščencev. Ta prihranek je do danes še neznana količina, s katero se ne more niti približno računati. Prihranek pa bo gotovo tako velik, da bo pokril izdatke za 100% povišek upokojencem.
Po vseh teh računih in zaključkih bo komisija mogla predložiti zmanjšanje sedanjih draginjskih doklad za 20—23%.
Strokovni del.
Blagajniška služba ob nedeljah.
Pregled uradnih ur ima pri nekaterih poštah v zadnjem razpredelku opombo: »Blagajna ob nedeljah zaprta.« Ce pogledamo imena teh uradov, vidimo, da so to samo' »erarni« uradi -- Ljubljana, Maribor, Celje itd., vse druge pošte imajo ob nedeljah in praznikih blagajno med normalnimi uradnimi urami odprto. Potemtakem velja samo za velike kraje izjema, da blagajna ob nedeljah ne posluje, dočirn mora v manjših krajih in na deželi blagajna tudi ob nedeljah in praznikih poslovati, čeravno — odkrito rečeno — popolnoma brez potrebe, ali vsaj ne z večjo potrebo kakor pri crarnih poštah.
Vzroki, ki govore za blagajniško službo na deželi ob nedeljah, govore ravnotako za mesta: in vzroki, da je blagajna pri erarnih poštah ta dan zaprta, govore ravnotako za deželo.
V mestih se je ukinila blagajniška služba ob nedeljah, ker imajo stranke ob delavnikih dovolj prilike posluževati se pošte v tej stroki, in pa da se da nastavljencem prav zasluženi počitek. Isto velja za deželo.
Stranke na sedežu pošte imajo pošto vedno na razpolago, one v zunanjem okolišu imajo ali sclskcga pismonošo ali pomožno pošto — po novem pravilniku občinsko pošto — potom katerih odpravljajo ali sprejemajo denar brez ovir lahko ob delavnikih.
Dokler se tudi pri nas he uvedejo občinske pošte, je še mnogo krajev, ki nimajo redne zveze, ker leže izven dostavnega okoliša pošte. Prebivalci teh krajev morajo hoditi sami po svoje pošiljke na pošto. To je menda glavni vzrok, zakaj se ne ukine na deželi blagajniška služba ob nedeljah.
Ta vzrok je pa jalov in ne drži. Kdor hoče iz teh naselbin poslati denar po pošti, ga da lahko onemu, ki gre na pošto ali po svojih opravkih ali za druge osebe, in to je iz vsakega kraja gotovo ne samo ena oseba in tudi ne vsak teden samo enkrat. Kdor ima dobiti denar, lahko dvigne nakaznico med tednom potom posredovalne osebe, tudi denar lahko dvigne potom drugih oseb. To seveda, če res ne bi imel sam med tednom časa in priložnosti, da pride sam na pošto.
Cernu potem ob nedeljah blagajniška služba?
Akoravno stojim na stališču, da se naj gre strankam kolikor mogoče na roko, vidim pa tudi v nedeljski blagajniški službi nekako nepotrebno ozkosrčnost.
Ali se briga sodišče, ali se briga glavarstvo, ali se briga davkarija ali katerikoli drugi urad za to, če ima stranka čas? Tudi
malo ne. Vabilo dobi, priti mora. Ce nima časa, naj si ga vzame. In to dostikrat v zadevah, ki se ne tičejo lastnega interesa prizadetega, temveč interesa drugih, bodisi interesa države same ali pa kakega privatnika. Denar oddajati ali sprejemati po pošti je pa vedno kolikor toliko lasten interes stranke in zato bo gotovo našla čas, ako vidi, da drugače ne gre.
In končno, ali ni pošta ravnotako urad ko drugi, ni li ravnotako državna ustanova in precej važno kolo v mašineriji državne uprave? Zakaj potem razlike med drugimi uradi in med pošto?
Čestokrat se slišijo opazke, uradi so za stranke tukaj in ne .ftranke za urade. Nedavno je pisec teh vrst doživel značilen dogodek. Neka stranka se ni hotela upokoriti določilom pravilnika in tolmačila po svoji »razsodnosti« dolžnosti poštnih uradnikov češ: »Urad je za stranko tukaj in ne stranka za urad.« Na vprašanje, če trdi'tako tudi na sodišču ali glavarstvu, dobim za odgovor: »Ne, to je samo na pošti«. In to je bil človek, ki se šteje med inteligente. To sicer ne spada sem in nima zveze z blagajniško službo ob nedeljah, kaže pa značilno, kake pojme imajo stranke o dolžnostih poštnih nastavljencev, ker jim gre poštna uprava tako na roko.
Če ve stranka, da opravi svoje posle samo ob gotovih dneh-, se bo teh dni posluževala. Stvar pošte pač ni, in naravno ne more biti, ugotoviti in se opirati na to, kaj je posameznikom prikladno. In le posamezniki pridejo pri tem v poštev.
' Zanimal sem se za stvar skozi 2 meseca, vodil statistiko, koliko strank, oziroma koliko vplačil in. izplačil je bilo ob nedeljah in praznikih od strank, ki stanujejo v zunanjem okolišu in nimajo prilike med tednom opravljati svoj denarni promet na pošti. Prišel sem do čudnega zaključka! Ne ene ni bilo, pač pa mnogo takih iz mesta samega, ki so skoraj dan za dnevom na pošti, imajo predale, trgovci, podjetniki, celo tovarna. Ali ni to od teh — recimo — malo brezobzirno?
Drugi uradi imajo zaprto, počivajo in imajo med tednom samo do 16. uradne ure, ne poznajo ne nočnih služb, ne služb izven normalnih uradnih ur, vse osobje se oddahne, le pošta dela s polno paro, in le en uradnik ima morda enkrat na mesec eno prosto nedeljo.
Gotovo je pošta prometna ustanova, urad povsem drugačnega značaja, nego sodni, politični, davčni itd. uradi, a ena pošta je ravno isto ko druga, čemu potem brez potrebe razlika v posameznih panogah glede poslovnih dni? Da je to nepotrebno in neupravičeno, vidimo v tem. Kakor hitro se kak »razredni« urad »erarizira«, je do tedaj potrebna blagajniška služba ob nedeljah naenkrat nepotrebna, in nasprotno, če se kak erarni urad uvrsti med razredne pošte, je naenkrat do tedaj nepotrebna blagajniška služba postala potrebna (Kranj, Tržič). Ali ni to nonsens? Povsem umestno bi bilo, da se omeji služba ob nedeljah in praznikih povsod enako, to je blagajniška služba ob nedeljah in praznikih naj se ukine. Pošti in strankam ne bo v škodo, pač pa v dobrobit uslužbencev.
Poglejmo V si službo v večjem uradu. Predstojnik mora notri, ker je ob enem tudi prvi blagajniški uradnik blagajnik mora notri, da posluje, akoravno morda samo čaka na kako stranko. V drugih panogah je skrče-n e precej iluzorno, ker je izdaja ob nedeljah močna; le brzojav in telefon počivata, ker se jih boje stranke radi trojnih pristojbin kakor hudič križa. Končni facit je, da je nedeljski počitek skoraj nemogoč, kako pa je potreben, menda vsakdo ve. Če pride enkrat ta bela vrana — prosta nedelja — se je veseli poštni uradnik kakor otrok Miklavža ali Jezuščka, ' drugi se mu pa porogljivo smejejo.
Ako je pošta majhna in ima samo eno moč, nima ta nič od onega dne, od katerega je Bog ob ustvaritvi sveta rekel, da se naj počiva.
Ako sc pa ukine blagajniško poslovanje ob nedeljah in praznikih — ali vsaj ravno ob nedeljah — kar se, kakor rečeno, brez škode lahko uvede — je možno osobju v večjem uradu dovoliti prepotreben nedeljski počitek tudi več ko samo enkrat v mesecu, morda pride tudi predstojnik sam do kake proste nedelje. V majhnem mestu se bo pa revež, ki je itak, priklenjen in se nikamor ne more geniti, vsaj toliko se oddahnil, da mu ne bo treba enkrat v tednu denarja šteti.
Tovariši naj se oglasijo k temu predmetu in naj povejo svoje mnenje. Povedati se da še mnogo o tem.
Gospode na merodajnih mestih pa prosimo, naj bodo dobrodušni' in ukinejo blagajniško službo vsaj ob nedeljah. Škodovali ne boste s tem nikomur, pač pa koristili mnogim. ______________________________________K-r.
Organizaforično gibanje.
Zapisnik širšega odbora zveze peštnih organizacij od 30. novembra 1923.
K zapisku zadnje odborov e seje, ki je bil objavljen v »Poštnem Glasniku«, se oglasi tov. Bav-dek, češ da je zapisnik pomanjkljiv, kolikor se tiče interpelacije nižjih uslužbencev zaradi selskih slug, za katere so zahtevali, da naj se zainteresirajo poslanci. Tajnik prečita dotični odstavek iz zapisnika ter ugotovi, da ni bil stavljen formalni predlog zaradi selskih slug, radi česar se ni moglo nič podvzeti. Nato stavi tov. Bavdek predlog: dež. pismonoše še niso prevzeti kot drž. uslužbenci. Do sedaj so spadali k provizijskemu skladu na Dunaju, ki ipa je sedaj v likvidaciji, radi česar se ne ve, kaj bo s pokojninami bivših deželnih pismonošev in dež. slug oziroma njih vdov in sirot. Zveza naj stori nujne korake pri ministrstvu, da se uvrste ti uslužbenci takoj na podlagi pokojninsikega sistema drugih drž. uslužbencev. — Sprejeto.
Dnevni red današnje seje je:
1.	) Čitanje došiih in odpravljenih dopisov;
2.	) Reorganizacija Zveze;
3.	) Določitev delegata za Novi Sad;
4.	) Slučajnosti.
Ad 1.) Tajnik prečita dopis poštnega Saveza, ki piše o materijelnih žrtvah, ki jih je 'imel Savez v boju za pravično razvrstitev poštnih uslužbencev ipo službeni pragmatiki. Zato prosi, da mu Zveza čimprej nakaže dolžno članarino. Sklene se, da se takoj pošlje Savezu 1500 Din kot članarino Zveze za II. polletje; za I. polletje je Zveza že poslala enaki znesek.
Od Zveze jugoslov. železničarjev je došel dopis radi skupnih korakov, ki naj bi se podvzeli, da se prizna enakovrednost meščanskih šol z nižjo gimnazijo. Sklene se odgovoriti Z.IŽ. da naj skliče sestanek pooblaščencev svoje Zveze, Osrednje Zveze in poštne Zveze, ki napravijo skupno resolucijo na merodajna mesta.
Prečita se dopis na društvo zdravnikov radi znižanega honorarja v slučaju zdravniške potrebe poštnih nameščencev — članov Zveze, in na Zvezo slovenskih kino podjetij radi polovičnih vstopnic za člane poštne zveze. Od društva zdravnikov še nismo prejeli odgovora, kino 'podjetja pa so našo prošnjo iz financijskih razlogov odklonila. K temu predlagata tov. Staut in Bavdek, da naj bi se obrnila Zveza še na kopališča radi polovične pristojbine za kopeli, posebno za parno kopel. — Sprejeto.
Prečita se predlog tov. v »Pošt. Glasniku« radi zbiranja prispevkov po 25 Din za 1. januar 1924 upokojene in reducirane tovariše. Sklene se, da razpravlja o tem vsako društvo zase na svoji seji ter naj stavijo Zvezi svoje predloge na prihodnji seji.
Ad 2.) Tajnik prečita svoj načrt o reorganizaciji sedanjih društev in Zveze. Po daljši debati se sprejme Predlog tov. Dularja, da naj razpravljajo o tem načrtu najprej posamna društva, ki bodo stavila potem Zvezi svoje predloge, na kar se skliče setanek vseh kategorij poštnih uslužbencevs, ne glede na to, ali so v Zvezi ali ne. — Sprejeto.
Ad 3.) Predsednik Urbančič: Decembra tl. se bo vršil v Novem Sadu kongres vseh državnih uradnikov. Pošta ne pride prav za prav pri tem
kongresu nič v poštev, ker se bodo obravnavale bolj splošne, ne pa ravno ipoštne zadeve, kajti to je pravzaprav občni zbor centralnega Saveza drž. uslužbencev. Ker Zveza nima toliko denarja, da bi mogla lahko utrpeti potne stroške za delegata v Novi Sad in ker bo morda še potrebno v kratkem potovanje v Beograd radi revizije uredbe o razvrstitvi poštnih uslužbencev, predlaga, naj bi Zveza ne poslala v Novi Sad nobenega delegata, pač pa naj se naprosi predsednik O. Z. g. Lillek, da na tem kongresu za .topa tudii pošto. — Sprejeto.
Ad 4.) Tov. Staut: Zvezina blagajna stoji slabo. Će hočemo kaj večjega podvzeti ali če hočemo kdaj resno misliti na zgradbo ipoštnega doma, bi morali začeti 'intenzivneje delovati, morda s kakimi prireditvami, n. pr. tombolo, ki bi prinesla velike dohodke. Sklene se, da se oživi oziroma ustanovi gospodarski propagandni odsek, ki naj bi vzel to stvar v roko. O tem se bo razpravljalo na iprihodnji seji.
Na predlog tov. Dularja in Campe se sklene: Da se preprečijo v bodoče osebni napadi v »Poštnem Glasniku«, naj pride vsak članek, v katerem se napada kaka kategorija ali oseba, pred objavo pred častnikarski odsek, ki ga z večino glasov ali odobri ali odkloni.
Tov. Dular predlaga obvezno naročitev. »Poštnega Glasnika« za vsakega člana ^Zveze. Sklene se, da naj posamna društva o tem razmišljajo in stavijo svoje predloge na prihodnji seji.
Tov. Bavdek: Po zakonu o drag. dokladah ne sme žena drž. uslužbenca zaslužiti več ko 200 dinarjev na mesec, sicer se odtegne možu rodbinska doklada za ženo. Zveza naj se zavzame pri nadrejeni oblasti, da ne bo v tem pogledu preozkosrčna in ne bo vohunila za event. pičlimi zaslužki žena nižjih uslužbencev. — Sprejeto.
Seja zaključena ob 22.45.
Obligatna naročitev na »Poštni Glasnik
Sekcija pošt., teleg, in ček. činovnikov je na svoji zadnji seji dne 7. tm. sklenila, da se vpelje počenši s 1. januarjem 1924. za svoje člane (izvzeti so odpravniki in pomožne moči) obligatno naročitev na »Poštni Glasnik«. Število naročnikov je v zadnjem času tako padlo, da se naklada lista pri teh razmerah ne izplača več in bi bila Zveza primorana list ustaviti. Vsakdo, ki vć im razume, kaj pomenja organizaciji lastno glasilo v* teh težkih časih, ko se bori za svoj obstoj mnogo vplivnih listov in ko se ne posreči poklicati v življenje lastnega glasila niti večjim in močnejšim organizacijam kot je naša, bo doumel, kaj bi izgubili z našim Glasnikom. Danes, ko ga imamo, žal, premnogi ne znajo ceniti dovolj njegove važnosti in pomena; šele ko bi ga več ne umi;, bi vedeli kako neprecenljiva dobrota nam e bil. Žalostna slika in izpričevalo naše stanovske nezavednosti, pa tudi tiste naše bahave inteligence, s katero se tako radi bijemo o neupravičenem
času po prsih, je že to, da mora organizadja podvzeti te korake, ko bi moral biti Glasnik vsakemu tovarišu, vsaki tovarišici že sam po sebi v duševnem in moralnem oziru to, kar je vsakemu poštnemu nameščencu v materijalnem oziru plačilna lista prvega v mesecu.
Da ne bo zmešnjav in nepotrebnega dela, sporoča Sekcija vsem svojim članom in članicam naslednje: Od 1. januarja dalje naj ne pošiljajo člani naročnine za Glasnik več po posebni, na Zvezo ozir. »Pošt. Glasnik glasečo se položnico, temveč po isti položnici in istočasno s članarino za Sekcijo. Le ta bo potem znesek ki odpade na naročnino za Glasnik, sama izročila Zvezi. (N. pr. s položnico, ki jo pošlje Sekcija pravočasno vsakemu svojemu članu, kjer se ne vrši kolektivno pobiranje po njenem ipoverjeniku, pošlje vsak član dne 1. jan. 1924 za prvo četrtletje članarino 9 Din + 6 Din naročnine za za Glasnik za prvo četrtletje, skupaj torej 15 Din., ozir. za pol leta 30 Din za tri četrt leta 45 in za celo leto 60 Din)
Prosimo tovariše in tovarišice, da redno plačujejo svoje članske iprisipevke in nam ne povzročajo nepotrebnega dela in stroškov z zamudami in reklamacijami, ki jih imamo vsled netočnosti nekaterih članov. Nadalje prosimo, da vpo-števajo vsi tudi to, da stane Sekcijo vsaka položnica 25 para, kar znaša letno čedno svotico dinarjev, če se pomisli, da je mnogo takih članov, ki dobe radi zamud, brezbrižnosti, nezavednosti itd po dve, tri ali ipa še več položnic in da nam ena tretjina ne pošlje niti denarja niti ne položnic. Sporočamo tudi, da v bodoče absolutno ne bomo več moledovali, apelirali, prosili in rotili za članski prespevek, marveč bomo vsakogar, ki je zaostal s ipfispevki tri mesece na dolgu, črtali v smislu (pravil iz seznama članov in ga vpisali v črno knjigo neorganiziranih. Te bomo tekom leta enkrat sigurno javno imenoma ožigosali če še to ne bo zaleglo, se bomo še malo bolj zanimali za nje in za njihove zadeve ter našli prej ali sle] tisto bolno točko, ki jih bo ob svojem času zaskelela. Zveste in zavedne tovariše pa prosimo, da nam tu pomagajo in brezobzirno bojkotirajo v vseh ozirih vse one, ki nas s svojo nezavednostjo in netovariško nepožrtvovalnostjo ovirajo v boju za naše pravice in zahteve bolj nego najhujši sovražniki. Nikakor namreč ne gre, da bi delali in žrtvovali samo nekateri, sadove pa bi nezasluženo uživali tudi trotje. Teh nikakor, nikdar im nikjer ne smemo smatrati za svoje tovariše, marveč za svoje javne nasprotnike, ki skrbe s svojo zaslepljenostjo ali vsled katerihkoli razlogov že, da se kos kruha manjša. Naši zvesti tovariši naj poskrbe, da pride ta opomin pred oči tudi tistim, ki »Pošt. Glasnika« ne čitajo 'in ki jim je lastno stanovsko strokovno glasilo manj vredno, nego najslabši politični list.
H koncu upamo, da »Glasnik« ne bo ležal me-prečitan in nedotaknjen v kakem kotu ali smetišču, marveč da bodo v njem vsi tovariši pazljivo
zasledovali vse naše korake in nas pridno podpirali tudi z gradivom ter tako skrbeli, da bomo z združenimi močmi dvignili svoj list, ki naj postane res verno zrcalo naših teženj in naše zrelosti.
Razne vesti.
Za obolele državne nameščence. Zdravniški honorarji so danes tako visoki, da jih večina drž. nameščencev ne more plačati. Državni nameščenci delajo v interesu države, zato smejo povsem upravičeno zahtevati, da jim država omogoči zdravljenje, če ohole sami, ali njih rodbinski člani. — Glavni Savez drž. nameščencev je prosil ministra za narodno zdravje, da predloži ipo-tom amandmana za finančni zakon za leto 1923 in 1924. odredbo, s katero bi se določila višina honorarja, ki bi ga smeli zdravniki zahtevati od obolelih drž. nameščencev in njih rodbinskih članov, kadar bi bili klicani na dom. Za rodbinske člane naj se smatrajo tudi starši drž. nameščencev in njih žen, če žive skupaj.
Mednarodni kongres Intelektualcev. 27., 28. in 29. decembra tl. bo v Parizu mednarodni kongres intelektualcev. Navodila za delegate iz naše kraljevine se bodo sklenila na občnem zboru Glavnega Saveza dne 16. in 17. tm. v Novem Sadu.
Izplačilo večjih zneskov na račun novih plač.
Ministrski svet je sklenil, da se koncem tl. izplačajo večji zneski na račun novili plač, ker bo preteklo še nekaj mesecev, preden bo razvrstitev drž. nameščencev končana. — Apeliramo na vse državne poslance in merodajne faktorje, da izposlujejo pri vladi, da se nam izplačajo še pred Božičem na račun zneski, ki smo jih prejeli 1. decembra. — Ta nalog lahko vse oblasti takoj izvrše, ker ni potrebna nikako novo zaračunavanje. — Odgrnite vsaj malo zaveso, da zasije o Božiču tudi v naše žalostne domove za kratek čas svetlejši žarek.
»msssassssmsmsssa
TROQE KT<8K I----^........................1 .. Tl
Opominjaj sotrpine, da pristopijo k »Dobroti«!
Odgov. urednik Konrad Šegula, Ljubljana.
Izdaja Zveza poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani.
Tiska »Narodna Tiskarna« v Ljubljani.
TVORNICA DEŽNIKOV
LJUBLJANA, Mestni trg 15
priporoča svojo veliko zalogo dežnikov in s trehajalnih palic po
najnižjih cenah.
Karol Hamann fcsti trg 9
sprejemanje vsakovrstnega perila xa oranje (n likanje
„Z O R A“
družba a o. z.
Ljubljana, Dunajska c. 33.
nudi najceneje
prvorstni bencin in petrolej antarikanska «trojne, mezll-na in cilinder-olja, karbolinej •trojna masti, modro pelies, žveplo itd.
Kunstek & Pleterski
trgovina z manufakturo, modnim blagom, usnjem in kožami
Ljubljana, Vodnikov trg 5.	(24)
Franc Piškur
ftpecorijska in delikatesna trgovina
LJUBLJANA, Stari trg štev. 6.
N.i zahtevo se naročnina dostavlja n;t dom.
Manufakturna veletrgovina
FELIKS URBANC, LlUBLlftilA
Sv. Petra cesta štev. 1
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega blaga po nizkih cenah.	f22)
Pri nakupu blaga
za molke obleke
kakor sukna, ševjota za površnike in ranglanc, kamgarna za obleke in modne hlače, duoble štofa za zimske su- _ knjiče in površnike, od katerega ima veliko in lepo izbiro, e priporoča tvrdka
R. IKIKLAUC, LJUBLJANA
Ungarje** ulica, Medena ulica In Pred Školljo.
Znižane cene: Solidna postrežba:
t hi
PRIPOROČAMO PAPIRNO TRGOVINO
= IVAN GAJŠEK =
Ljubljana, Sv. Petra cesta 2,
ki ima vedno v zalogi vsakovrstne pisarniške In šolske potrebščine, fini pismeni in drugi papir, trgovske in poslovne knjige, bloke, razmnoževalne priprave, razglednice v veliki i/beri.
ALOJZIJ LENČEK nasl. SIN
Stavbeno Kleparstvo
trgovina s kleparskimi izdelki
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 29.
JOS. STADLER
tovarna stolov in lesnih Isdelkov Ljubljana,Sodna ul. 11
Telef. interur. 461. Brz : Josta.-Ljubljana,
priporoča vsakovrstne stole, zaklopne in stabilne za gostilne, kavarne, vrtove, dvorane Itd. vse pohištvo, furnirje vseh vrst, nadalje vsa automa-tlčna strugarska dela ter različne druge stvar
Najcenejši nakup špecerijskega blaga pri tvrdki
-CERŠAK 1 KOMP.-
LJUBLJANA — Semenišče
Telefon št. 426.	Telefon št. 426
Stavbeno podjetje
Ivan Ogrin, Gniliarjevo nabieije šta«. 8
se priporoča za vsa stavbena dela. Cene solidne.
Točna postrežba	(25)
Mannlahturna trgovina na veliko
Hedžet & Koritnik
----- Ljubljana	■=
Frančiškanlka ul. 4.
Telefon int. 75^__(70)_____Brzojavi: Hedžet.,
Josip Peteline
Sv. Petra nasip 7.
priporoča najcenejši nakup potrebščin za krojače, čevljarje in šivilje, modno blago, palice, tovarniška zaloga najboljših šivalnih strojev .GRITZNER' v vseh opremah za obrt. Kayser, Adler za čevljarje in krojače.
„ORIENT"
družba z o. z.
tovarna oljnatih bdrv, lakov, firnežev in steklarskega kleja
LJUBLJANA, SLOMŠKOVA ULICA 19,
IN UDMAT PRI LJUBLJANI.
Prodajalna: Miklošičeva cesta 4
Zaloga kemičnih in rudninskih barv ter vseh slikarskih in pleskarskih potrebščin.
Poljanska cesta št. 8.
Us'anovl|eno 1852.
Teod. Korn, Ljubljana
(prele Henrik korn).
Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacija vodovodov.
Naprava strelovodov. Kopališke in klosetne naprave Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, lak In med vsake velikosti kakor tudi posod (škatle) za konserve.	(11)
R. RANZINGER
Centrala in skladišče LJUBLJANA, Cesta na južno železnico PODRUŽNICA JESENICE.
Podjetje za ‘ prevažanje blaga priv. južne železnice carinska agentura, podjetje za prevažanje pohištva, skladišče z direktno zvezo s tirom.
Naslov za brzoiavke: RANZINGER LJUBLJANA.
Mednarodna spedicijska p;sarna.
Aleksander Oblat
Kožuhovina in čepice
se dobe pri krznarju
Filip Bizjak =
Gosposvetska cesta 13. (Kolizej)
(20)
Konfekcijska tovarna
Flli oni 8 C!E. Ljubljana
Pisarna	Tovarna
Emonska cesta 8.	Erjavčeva cesta t
313	Telefon Interurban	249
Najmodernejša In največja tovarna moških, dečjih In fantovskih oblačil.
KONKURENČNE CENE.
trgovina čevl)ev
na debelo in drobno
Za poštne in železničarske uslužbence 5% ceneje. Centrala: Ljubljana, Sv. Petra 1.18. Podružnica: Novi Sad, Vilsonov trg 2 (23)
Neveste!
Zalsga noilta. lastaa lagMa Malta
Od navadne do najfineje opreme. Cene dnevne.
Brata Sever
Ljubljana, Gosposvetska c. 13. (Kolizej).
Vsakovrstno usnje in garantirani čevlji domačega izdelka posebno štiapacni za moške, ženske in otroke, kakor tudi tinejši iz boksa se dobe pri tvrdki
GAŠPER MAHER
LJUBLJANA	TRŽAŠKA C. 9.
(nasproti tobačne tovarne)
Postrežba točna in solidna!
IVI e r*« 1*:1 ^
Medic, Rakove & Zanki
tovarna kemičnih in rudninskih barv in lakov Centrala Ljubljana. Podružnica Maribor. Skladišče: Novi Sad.
Ljubljana: Telefon 64.	Brzojavi: MERAKL
Ljubljana: Poštni predal 120.
Emajlni laki. Pravi firnež. Barve za pode. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federweis), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in zidarski čopiči, drugi v to stroko spadajoči predmeti. (18 i
v
[
trgovina s papirjem
priporoča avojo
pisarniške potrebščine.
Ivan Šiška
tovarna parket in parna žaga
Ljubljana, Metelkova ulica 4.
Prodaja tudi odpadke lesa od žage za kurjavo.
Nova založba, r. z. z o z.. LiibljaBa
Trgovina S papirjem in vsemi pisarni-Bklmi potrebfcčlnami.
If minama t Im1 ’ »logi «st slovanski knjig«, šolsk« IMUigarna.	Iiposlovn« in znanstven«.,
ROSIJA-FOHSIERT
zanaioialna in pczsvarovalna družba» BEO&MDii Osnovni kapital 5,000.000 dinarje».
Družba izvršuje zavarovanja vseh vrst:
1.	Zavarovanje proti požaru.
2.	Zavarovanje proti posledicam telesnih nezgod.
3.	Zavarovanje proti škodi po toči.
4.	Zavarovanje proti vlomu m tatvini.
5.	Zavarovanje vs h transportov.
6.	Zavarovanje jamstvene dolžnosti.
7.	Vse vrste zavarovanj življenja pod najugo nej-šlmi pogoji.
8.	Zavarovanje stekla.
Podružnica za Slovenijo v Ljubijani, Sodna ulita Z/l.
Ljubljanska kreditna banka
Delniška glavnica: Pin 25,000.000
Skupne rezerve: nad Din 20,000.000
Centrala: LJUBLJANO, Dunajska cesta.
Podružnice:
Brežice	tVt.ribor	Sarajevo
Celje	Metković	Split
Gorica	Novi Sad	Trst
Kranj	Ptuj
Brzojavni naslov: Banka Ljubljana Telefon št. 261, 413, 502, 503 in 504.
Izvršuje vse bančne posle najkulantneje.
d. d.
v LJUBLJANI
prodaja
premog
slovenskih premogovnikov
vseh kakovosti, v celili vagonih po original lih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi \ za industrijska podjetja in razpečava na debelo
inozemski premog in koks vsake vrste in vsakega izvora ter priporo£a zlasti (a £ehoslova$ki in angleSki koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete.
Naslov:
Plini zavod za prag d. d. v Ljubljani
Miklošičeva c. 15/11.
■
■
I
■
■
■
■
IB
■
■
I
■
■
S
■
■
■
■
■
3
S
3
■
3
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
Änu jiAOiVNuaa o
j&ftk	«
eujAoSi)
ejisnwiajuoa