Šlo je Nesebično delo za vscstiansko rast mladcga rodu plemeniti vse in vsakogar. Se enkrat sem preiskusil. Šlo je. Znal sem podatke in natančne da-tume, kj sem si jih doma izpisal iz učbcnika. Nekoliko soparen zrak se je valil po prostoru kot jesenska megla. Potni prsti so se mi lcpili ob nekoliko zmečkan papii, popisan skoz in skoz . . . Vse je bilo tako slavnostno, lahko bi rekcl veličastno, bilka za zmago-valca neizprcRna. Mi, mlajša genera-eija, smo s svojim delom dokazali, kako cenimo prelito kri in ncsebič-no prizadevanje naših prednikov, da uničijo trhlo preteklost, da zgradijo popolnejšo pnhodnost. Tckmovanje za Moškričevo znač-ko jc končano. Po živčnem priča-kovanju smo izvcdeli rezultate, komisija je zares pravično i/.luščila zniagovalce. Ekipa našega razreda, torcj ekipa, v kateri sem tudi sam sodeloval, je žal izgubila. Toda iz dvoranc nismo odšli s povošcnimi glavaini. Bili smo vcscli, zadovoljni, kcr smo bili obogateni z drobcem zgodovine našili trpcčih, a slavnih in ponosnih prednikov. Kar se pa ncuspcha tičc, se drži-mo načela ,,Ni važno zmagati, .po-membnoj;. »odelovati!" Dušan Kričej