NAS ČASOPIS 489/1. 2. 2021 CM K 1 Leto XLVIII, št. 490, 1. marec 2021 W Izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer Naslednja številka bo izšla v ponedeljek, 29. marca. Gradivo bomo zbirali do 15. marca. Ponovno v šolske klopi Od 9. februarja šolski zvonec zvoni tudi za drugo in tretjo triado. Foto: Mitja Zotti Po Prešernovem dnevu so v šolske klopi sedli tudi učenci druge in tretje triade. Za nekatere od njih, na primer za borovniške, je bila izkušnja še toliko intenzivnejša, ker so sedli v nove šolske razrede. Učenci enega oddelka četrtega in vseh oddelkov petih razredov OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica se skupaj s svojimi učitelji niso vrnili v stare šolske klopi oz. bolj ali manj zasilne učilnice, temveč v prizidek, dokončan pred nedavnim. Prvi vtisi so pozitivni, a za izjave, kako se počutijo v novih učilnicah, jih bomo zaprosili, ko bo mimo navdušenje glede vrnitve v šolske klopi. Več na borovniških straneh. -> K Dobrova - Polhov Gradec Občina za šolsko računalniško opremo 45 tisoč evrov Osnovni šoli Dobrova in Polhov Gradec s podružnicama sta si med letoma 2018 in 2020 na razpisu zagotovili skoraj 59 tisoč evrov sredstev za nakup nove računalniške opreme in izboljšanje oz. vzpostavitev brezžičnega omrežja v šolah. K uresničitvi projekta za posodobitev informacijsko-komnnika-cijske tehnologije je prispevala tudi občina, saj je šolam v omenjenem obdobju zagotovila dobrih 45 tisoč evrov proračunskega denarja. Vrhnika Želite spremembo namembnosti? V pripravi je nov prostorski načrt. Občina Vrhnika obvešča vso zainteresirano javnost, da bo v letu 2021 začela s postopki priprave sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Vrhnika, zato zbira pobude le še do 1. 5. 2021. Oddaja pobude za spremembo osnovne ali podrobnejše namenske rabe prostora vas bo stalo 50 evrov. Več na vrhniških straneh. Log - Dragomer Odlična realizacija Občina počrpala skoraj vsa nepovratna sredstva. Občina je počrpala 99 % nepovratnih sredstev, rezultati pa so vidni tudi na terenu, saj je zgrajenih že šest kilometrov kanalizacijskih cevi. Z vidika finančne realizacije je bil konec leta 2020 znesek realizacije v višini 1.451.359 evrov brez ddv, kar je 15-odsto-tna finančna realizacija celotnega projekta, ki po ponudbi znaša 9.797.990 evrov brez ddv. K Vpis v vrtec Na občinskih straneh so objavljeni razpisi za vpis malčkov v javne in ponekod tudi v zasebne vrtce. Bodite pozorni na datum oddaje vlog, da jih ne boste oddali prepozno. Horjul Priznanje turistične patrulje Čudoviti razgledi Lani je Svet24 v svoji turistični patrulji obiskal Občino Horjul. Mladi študentki medicine iz Francije, ki sta opravljali turistično patruljo, je horjulska občina presenetila s čudovitimi razgledi in urejenimi pohodniškimi potmi ter neverjetno gostoljubnimi domačini. Pogrešali pa sta gostinsko ponudbo in nočitve. --> Dobro sprejeti Da je Naš časopis dobro sprejet med bralci, zlasti med starejšo generacijo, mi je po vseh letih urednikovanja postalo že jasno. Ko je nazadnje časopis izšel teden pozneje kot po navadi, sem pred tem dobil ogromno zaskrbljenih telefonskih klicev in elektronskih sporočil - kje neki je časopis. To potrjuje, da ga prebirate, berete in nenazadnje imate radi. Pred nedavnim mi je pripovedoval znanec, ki sodeluje pri lokalnem časopisu ene od manjših slovenskih občin, kako težko naberejo članke za posamezno številko. Gre za razmeroma nov lokalni časopis, ki ima za seboj komaj dobri dve leti izhajanja. Povedal sem mu, da pri nas takih težav nimamo, saj se približujemo petemu desetletju izhajanja in so ga ljudje vzeli za svojega. Vanj dopisujejo, »se berejo« in v njem gledajo. Če kaj ni v redu, pokritizirajo, če je dobro, pohvalijo. Najbolj sem bil vesel nedavne pohvale za objavo nekega obvestila, s pomočjo katerega si je gospa pomagala iz svoje velike zadrege. »Če ga ne bi videla v časopisu, bi še vedno bilo, tako je bilo,« mi je pisala in se zahvaljevala. »Hvala, obvestilo ni bilo naše, ampak od občine. Na časopisu smo opravili samo svoje delo,« sem ji odgovoril. V takih primerih časopis doseže svoj namen in prepričan sem, da je takih dogodkov še veliko. Gašper Tominc, Naš časopis Cankarjeva misel Ali sreča je kakor sonce: kadar je najlepše, zatone. ■ *. i Ivan Cankar, Bela krizantema NAS CASOPIS 490/1. 3. 2021 CM K 2 N as Občina Vrhnika 1. marec 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si - spletna trgovina (trgovina.vesper.si) - tel.: 041400 585; 041400 588 - info@vesper.si Velika izbira pisarniškega materiala sedaj tudi na Vrhniki! Naročite ali pokličite VI, dostavimo Ml! fiiillili..... Možnost brezplačne dostave ali osebnega prevzema na Vrhniki! NICECAR d.O.O. avtokleparske in avtoličarske storitve V LOGATCU, ZAPOLJE IV, 5 M info@nicecar.si 030/40 50 60 POPRAVILO POŠKODB OD TOCE POGODBENI SERVIS ZAVAROVALNICE SODOBNO OPREMLJENA DELAVNICA NADOMESTNO VOZILO OČISTIMO VSAKO VOZILO PO POPRAVILU ORIGINALNI NADOMESTNI DELI OCENA ŠKODE KASKO ZAVEZANCEV ZAVAROVALNIC* Allianz (fij) SAVA ZAVAROVALNICA NAS CASOPIS 490/1. 3. 2021 CM K 3 N as Občina Vrhnika 1. marec 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si SERVIS IN MONTAŽ \ TT" komarniki • rolete • žaluzije «irolo senčila pliseji • lamelne zavese • tendg • rolo.garažna û0QK33Dd0 04 mm d k. s e n c íI&bd g mau»oom VODOVOD OGREVA d.o.o. vodovodne instalacije priklop toplotnih črpalk centralno ogrevanje adaptacije kopalnic talno ogrevanje montaža lokalnih rekuperatorjev ■T1 FRIZERKA META NA NOVI LOKACIJI! Cankarjev trg 3, Vrhnika (poleg Črnega orla) V mesecu marcu 10% popust na vse storitve. NAROČILA NA 031 219 541 Prve novice Veliko okužb v Borovnici Če je Občino Borovnica v prvem valu epidemija komajda dobro oplazila, je sedaj stanje zelo resno. 17. februarja so v občini ugotovili že 6,6 % okuženost s koronavirusom. Zaradi trenutnega stanja v občini tudi niso odprli otroških igrišč. Na občini so dejali, da se zavedajo, da sta gibanje in igra pomembna tako za splošen psiho-fizični razvoj otrok kot tudi v boju proti virusnim in drugim okužbam, saj skupaj z zdravo prehrano krepita imunski sistem. Vendar so igrala zlasti sedaj, ko sonce še ni toliko močno, da bi pomagalo uničevati viruse, vir okužb. Tudi če bi bila ob njih nameščena razkuževala, pa je od otrok nemogoče pričakovati, da bi si pred vsako uporabo in po njej razkuževali roke in da pri razigrani igri ne bi prihajalo do »prediranja mehurčkov«. Izšla je peta številka Domačih krajev Minulo leto ni bilo naklonjeno kulturnim prireditvam, zato odtehta vsaj izid pete številke Domačih krajev - Zbornika Občine Dobrova - Polhov Gradec in okoliških krajev. Tako kot prejšnje številke je tudi izid tokratne zaznamovala bližina slovenskega kulturnega praznika, 8. februarja. Vsebina se tudi tokrat osredotoča na domoznanske teme. Knjigo je založila Občina Dobrova - Polhov Gradec. Kako bo s predstavitvijo, še ni znano. Zbornik je mogoče dobiti v Polhograjski graščini in na občini. Gradili bodo prizidek k Cankarjevi šoli Zaradi prostorske stiske v Osnovni šoli Ivana Cankarja Vrhnika je občina v letošnjem proračunu rezervirala dobrega pol milijona evrov za gradnjo prizidka, s katerim bo šola pridobila tri dodatne učilnice in kabinete za učitelje. Prizidek je predviden na južnem delu, tam, kjer je trenutno osrednji vhod v šolo. Porušili bodo tamkajšnji vogalni vhodni prizidani objekt, kjer so trenutno hišnikovi prostori (manjša delavnica) in namesto tega prizidali dvoetažni objekt v neto površini 308 m2. Čistilna naprava v Podolnici že obratuje Kljub nekaterim nevšečnostim zaradi nizkih temperatur in obilice padavin v januarju so izvajalci del na rekonstrukciji čistilne naprave v Podolnici uspeli poskusno zagnati čistilno napravo. Poskusno obratovanje se je začelo v petek, 5. 2. 2021. Župan Horjula Janko Prebil je s poskusnim obratovanjem čistilne naprave zadovoljen. »Prvi zagon je pokazal, da smo se na občini pravilno odločili. Čistilna deluje tiho in brez motečega smradu, kar je bil naš pogoj, saj ne želimo tovrstnih vplivov na okolje. Izvajalec bo takoj, ko bodo vremenske razmere to omogočale, dokončal dela in uredil okolico, s tem pa bo čistilna naprava lahko pridobila tudi dovoljenje za obratovanje.« V vrtcu znova vsi otroci V Vrtec Log - Dragomer so se po več tednih zagotavljanja le nujnega varstva konec januarja lahko vrnili vsi otroci. Kot so povedali v Vrtcu Log - Dragomer, jih vrtec obiskuje okoli 80 odstotkov. V vrtcu je delo organizirano v skladu z navodili oziroma priporočili NIJZ. V vrtec so se lahko vrnili le zdravi otroci, veliko pozornosti namenjajo izvajanju preventivnih ukrepov, več tudi zračijo, strokovni delavci pa ves čas nosijo maske. »Otroci so izjemno veseli, da so se lahko ponovno vrnili v vrtec, da se lahko družijo s svojimi vrstniki in so se hitro prilagodili vnovičnemu bivanju v vrtcu,« smo še izvedeli. 9 9 0 (¡o] Pomagajte vrhniški knjižnici V Cankarjevi knjižnici Vrhnika pripravljajo nov strateški načrt za obdobje 2021-2028. Veseli bodo, če se boste odzvali vabilu in izpolnili anketo o pričakovanjih in željah/ potrebah glede dejavnosti in storitev, za katere bi želeli, da bi bile dostopne v knjižnici. Sodelovanje je anonimno. Anketo lahko do konca aprila pošljete na naslov Cankarjeva knjižnica Vrhnika, Tržaška cesta 32, 1360 Vrhnika, jo prinesete osebno v knjižnico ali pa jo rešite na spletu (www.ckv.si in družbeni profili knjižnice). --> A 45 let delovanja Društva kmečkih in podeželskih žena Vrhnika. Meta Bizjan s.p. Cankarjev trg 3, Vrhnika NAS CASOPIS 490/1. 3. 2021 CM K 4 N as Občina Vrhnika 1. marec 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Kolesje birokracije Za Slovenijo velja (upravičeno ali neupravičeno), da ima izredno birokratsko upravo. Glede na to, da osebno ne poznam postopkov v drugih evropskih državah, ne morem z gotovostjo trditi, da je temu res tako. Samo iz opazovanja lahko predvidevam, da to ni daleč od resnice in da sodimo v sam vrh nekaterih nesmislov. Na primer: v Avstriji imajo urejena smučišča v nacionalnih parkih - z vso infrastrukturo za umetno zasneževanje. V Sloveniji, na Voglu, pač to ne gre. Poseg naj bi uničil preveč naravnega okolja. Podobne nesmisle lahko poiščemo tudi v naši občini. Skorajda celotno območje Vrhnike je pod kulturno, vodovarstveno in naravovarstveno zaščito. Zaščita, ki je sicer potrebna in je bila pred leti uvedena zato, da investitorji celostno rešujejo investicije. Z zavedanjem, da vsak gospodarski in razvojni projekt, dolgoročno vpliva na naravo in njen ritem življenja. V lanskem letu, ko smo reševali gordijski vozel za neko občinsko investicijo, sem imel priložnost govoriti z začetnikom takšnega državnega urada. Pojasnil mi je, da je bil omenjeni urad pred tridesetimi leti ustanovljeni z namenom, da pri razvoju države pomaga ohranjati preteklost in ne tako kot se sedaj nemalokrat dogaja, da z izgovorom o ohranjanju preteklosti, ustavlja razvoj. Drugače povedano, če bi bile takšne omejitve pred 50 ali 100 leti, ne bi na Vrhniki nikoli zgradili stare osnovne šole (Mrakove), Stare pošte, cerkve na Trojici, mlina v Lintvernu, Kotnikovih Ba-jerjev ali avtoceste Ljubljana--Vrhnika. Zapisal sem nekoliko daljši uvod, ki je posledica vprašanj občanov, ki jih zanima ali se kaj dogaja pri realizaciji dolgoletnih želja po novem vrhniškem bazenu. Zaradi lepih zgodb, ki jih je pisal nekdaj delujoči bazen, si Vrhničani želimo nov športni park in nov bazen. Za izvedbo tega moramo prvo sprejeti občinski podrobni prostorski načrt. Po slabih dveh letih administrativnega dela smo prišli do te točke, da lahko končno začnemo s postopkom spremembe prostorskega plana. Da smo prišli do tega, je bilo potrebnega kar nekaj boja z birokratskimi mlini. Tako smo kulturnemu ministrstvu uspeli dokazati, da je trenutni bazen tako poškodovan, da ni več uporaben in varen. Na direkciji za vode smo dosegli, da to območje ni tako poplavno ogroženo, da ne bi smeli graditi novega objekta. Z nacionalnim inštitutom za zdravje pa smo dosegli, da so zemljine v športnem parku dovolj varne za igro otrok in mladine. To so bili postopki, ki so terjali različne študije in stroške, pa tudi živce. Srčno upam, da bodo sedaj postopki, po prižgani zeleni luči, tekli bistveno bolj tekoče. Na žalost to ni osamljena zgodba. Tudi pri sprejemu občinskega podrobnega prostorskega načrta v industrijski coni v Sinji Gorici ali pri Kotnikovih bajerjih je podobno, a o tem mogoče kdaj drugič. Daniel Cukjati, župan Obvestilo Ponovno dovoljena uporaba igral, parkiranje pa časovno omejeno Župan Daniel Cukjati je izdal preklica odredb, po katerih je bilo zaradi epidemije prepovedano uporabljati javna otroška igrala, parkiranje na modrih conah pa je bilo časovno neomejeno. Preklic odredb je stopil v veljavo v ponedeljek, 22. februarja 2021. Po novem je torej dovoljena uporaba javnih igral, pri parkiranju na modrih conah pa boste morali ponovno paziti na časovno omejitev. (gt) Obvestilo Zbiranje pobud za spremembe in dopolnitve Občinskega prostorskega načrta Občine Vrhnika Občina Vrhnika obvešča vso zainteresirano javnost, da bo v letu 2021 začela s postopki priprave sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta občine Vrhnika, zato zbira pobude le še do 1. 5. 2021. Zbirajo se pobude za: - spremembo namenske rabe prostora, - spremembo prostorskih izvedbenih pogojev in - druge spremembe OPN. Na podlagi 109. člena ZUreP-2 in Odloka o taksi za obravnavanje zasebnih pobud za spremembo namenske rabe prostora in nadomestilu stroškov lokacijske preveritve v Občini Vrhnika (Naš časopis, št. 471/19) se ob podaji pobude za spremembo osnovne ali podrobnejše namenske rabe prostora plača taksa v višini 50,00 eur. Plačilo takse ne zagotavlja spremembe namenske rabe prostora, temveč zgolj obravnavo ustreznosti pobude na občini z vidika njene skladnosti s temeljnimi pravili urejanja prostora, cilji prostorskega razvoja občine in pravnimi režimi v prostoru ter z vidika možnosti opremljanja zemljišča s komunalno opremo in drugo gospodarsko javno infrastrukturo. Plačilo takse je pogoj za obravnavo pobude. Ena pobuda za spremembo namenske rabe prostora lahko vključuje več zemljiških parcel, če se te nahajajo na enovitem zaokroženem območju. Pobude se poda na obrazcih: • Pobuda za spremembe in dopolnitve Občinskega prostorskega načrta občine Vrhnika - sprememba namenske rabe prostora, • Pobuda za spremembe in dopolnitve Občinskega prostorskega načrta občine Vrhnika - sprememba prostorskih izvedbenih pogojev (PIP) in druge spremembe. Obrazci so dostopni: - na spletni strani Občine Vrhnika www.vrhnika.si pod rubriko Vloge in obrazci, - v sprejemni pisarni Občine Vrhnika (Tržaška cesta 1, Vrhnika). Občina bo pobude pregledala, analizirala in do njih zavzela stališča o izpolnjevanju pogojev za upoštevanje pri pripravi izhodišč sprememb in dopolnitev OPN. Vlagateljem pobud bo Občina izdala pisno opredelitev glede njihove pobude po končanem zbiranju pobud in zavzetju stališč do pobud. ŽUPAN Daniel Cukjati, l.r. Na podlagi 112. in 119. člena Zakona o urejanju prostora - ZU-reP-2 (Ur. l. RS, št. 61/17) župan Občine Vrhnika javno naznanja JAVNO RAZGRNITEV IN JAVNO OBRAVNAVO dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje Sv. Trojice na Vrhniki 1. PREDMET OPPN Predmet OPPN je ureditev območja Sv. Trojice za namen rekreacije in preživljanja prostega časa v naravi. 2. JAVNA RAZGRNITEV Javna razgrnitev bo potekala v času od 15. 3. do vključno 13. 4. 2021. Dopolnjen osnutek OPPN bo v tem času na vpogled: - v prostorih Občine Vrhnika, Oddelka za prostor, Cankarjev trg 11, Vrhnika (potrebna je predhodna najava na tel. št. (01) 755 54 39), - na spletni strani Občine Vrhnika www.vrhnika.si pod zavihkom: Prostorski akti v pripravi / točka 9. OPPN za območje Sv. Trojice na Vrhniki / Gradivo za javno razgrnitev. 3. JAVNA OBRAVNAVA Javna obravnava za največ 25 udeležencev bo 24. 3. 2021, z začetkom ob 17. uri. V primeru večjega števila prijav bo dodatna javna obravnava 25. 3. 2021, z začetkom ob 17. uri. Zaradi preprečevanja širjenja COVID-19 in splošne prepovedi zbiranja bo javna obravnava potekala preko ZOOM vi-deokonference. Za udeležbo je potrebna predhodna prijava do 22. 3. 2021, na elektronski naslov prostor.obcina@vrhnika.si. Prijava mora vsebovati ime in priimek ter naslov stalnega prebivališča. 4. PRIPOMBE IN PREDLOGI JAVNOSTI V času javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na razgrnjeno gradivo. Pripombe in predlogi se lahko podajo: - pisno na mestu javne razgrnitve kot zapis v Knjigo pripomb in predlogov ali - se posredujejo po pošti na naslov Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika ali - na elektronski naslov prostor.obcina@vrhnika.si . ŽUPAN Občine Vrhnika Daniel Cukjati, l.r. Občina bo obnovila rokodelski dom Za to ima v proračunu rezerviranih 130 tisoč evrov, ki jih bo namenila obnovi strehe, temeljev in notranjih prostorov. Kot je dejal župan Daniel Cukjati, bodo spomladi začeli s prenovo strehe. »Odločili smo se, da pomagamo društvom. Nekaj jih je že nastanjenih v njem, nekaj pa se je obrnilo na nas, če imamo primerne prostore. Smiselna se mi zdi tudi pobuda, da bi uredili podstrešni atelje za mlade vrhniške umetnike.« Prva dela, menjava strehe, naj bi se zgodila že spomladi. Objekt je v lasti občine, z njim pa po novem upravlja Zavod Ivana Cankarja Vrhnike. Rokodelski dom je zgradilo Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov Vrhnika, ki so ga slovesno predali svojemu namenu 29. avgusta 1897. Dom je postal središče družabnega življenja na Vrhniki, v njem je bil med drugim tudi eden prvih radijev na vrhniškem. Med vojni je deloval kot Prosvetni dom, na katerega odru so prizadevni amaterski gledališčniki uprizorili vrsto predstav. Po vojni je država dom nacionalizirala. V njem Primis je deloval zdravstveni dom in glasbena šola, potem arhitekturni biro Primis. Danes v njem domuje nekaj društev, zasebnih podjetij, v njem je tudi galerija slikarja Florisa Oblaka. Gašper Tominc NAS CASOPIS 490/1. 3. 2021 CM K 5 N as Občina Vrhnika 1. marec 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina bo gradila prizidek k Cankarjevi šoli Zaradi prostorske stiske v Osnovni šoli Ivana Cankarja Vrhnika je občina v letošnjem proračunu rezervirala dobrega pol milijona evrov za gradnjo prizidka, s katerim bo šola pridobila tri dodatne učilnice in kabinete za učitelje. Prizidek je predviden na južnem delu, to je na delu, kjer je trenutno osrednji vhod v šolo. Porušili bodo tamkajšnji vogalni vhodni prizidani objekt, kjer so trenutno hišnikovi prostori (manjša delavnica) in namesto tega prizidali dvoetažni objekt v neto površini 308 m2. V pritličju bo učilnica za posebni program, pisarna za svetovalno službo, vhod oziroma hodnik, ki bo vodil v avlo ter kabineti učiteljev. V nadstropju so po Videz novega prizidka projektni dokumentaciji, ki so ju pripravili v Arhitekt Ur Ing z Drenovega Griča, predvideni učilnici in povezovalni hodnik, ki se navezuje na avlo. Občina je na portalu javnih naročil objavila razpis za izbiro izvajalca del, ki se je zaključil sredi februarja. Župan Daniel Cukjati je dejal, da ima občina za omenjeni prizidek v proračunu rezerviranih 590 tisoč evrov. Če ne bo pritožb na izbranega izvajalca, bi z deli lahko začeli že zgodaj spomladi. Po raz- pisni dokumentaciji bi moral izvajalec z deli končati v šestih mesecih, pri čemer bo moral s svojimi dejavnostmi (predvsem s hrupom) upoštevati in delo organizirati na način, da s svojimi postopki ne bo oviral pouka in drugih dejavnosti na šoli. Cankarjeva šola je bila grajena sredi petdesetih let prejšnjega stoletja, tedaj še kot »gimnazija Vrhnika«. Objekt je sestavljen iz dveh traktov: prvotni trakt, vzporeden s Tržaško cesto, h ka- teremu je bil v 80-desetih letih prejšnjega stoletja prizidan vogalni del, ki je predmet sedanjega posega rušenja in prizidave na istem mestu, ter sekundarni trakt, prizidan pravokotno na prvotni trakt in Tržaško cesto. Župan meni, da bi bilo smiselno, da bi po izgradnji prizidka razmislili o energetski sanaciji celotnega objekta, s čimer bi stavba dobila novo fasado in okna. »Žal so subvencije države za ta področja zadnja leta zelo okleščene, tako da gotovega odgovora še ne morem dati.« Cankarjeva osnovna šola z okoli 1200 vpisanimi učenci sodi med največje slovenske osnovne šole. Gašper Tominc, foto: Arhitekt- Ur-Ing Na Vrhniki program DORA poteka že deseto leto Sredi februarja se je po dveh letih na Vrhniko že petič vrnila mobilna enota programa DORA, v kateri bodo naslednjega pol leta opravljali slikanje žensk med 50. in 69. letom iz občin Vrhnika, Borovnica, Dobrova -Polhov Gradec, Horjul, Log - Dragomer in Logatec. Na preventivno mamogra-fijo bodo povabili okoli 6.000 žensk iz navedenih občin, slikanje bo potekalo vse do konec poletja. Lokacija mobilne enote je na parkirišču za Cankarjevim domom na Vrhniki ob Tržaški cesti. Mobilna enota programa DORA je bila zadnjič na Vrhniki pred dvema letoma leta 2019. Preventivne mamografije se je takrat udeležilo več kot 4.500 žensk ali 78% vseh povabljenih. Med vsemi slikanimi so pri 105 ženskah na mamografskih slikah ugotovili spremembe, zaradi katerih so jih povabili na dodatne obravnave (dodatno slikanje s tomosintezo, ultrazvok, magnetno resonanca, v manjšem deležu tudi punkcija) v prese- jalno-diagnostični center programa DORA na Onkološkem inštitutu Ljubljana in pri 13 ženskah odkrili raka dojk. »Moramo pohvaliti ženske, ki prihajajo na slikanje v mobilno enoto na Vrhniko. Njihov odziv je eden najvišjih v Sloveniji, saj dosega že skoraj 80 %. Skrb za svoje zdravje je pomembna vrednota žensk, ki se udeležujejo preventivne ma-mografije v programu DORA. Naša naloga je, da jim zagotovimo najvišjo kakovost obravnave pri zgodnjem odrivanju raka dojk. Če raka dojk odkrijemo dovolj zgodaj, ko je še majhen in omejen na dojko, je zdravljenje lahko zelo uspešno in manj obsežno, kar vpliva na višjo kakovost življenja bolnic. Pri zgodaj odkritih rakih dojk je večje tudi preživetje,« je izpostavila mag. Kristijana Her- tl, dr. med., vodja programa DORA. Vabilo ženske prejmejo dva do tri tedne pred terminom presejalne mamografije. Ženske naj se mamografije udeležijo, če so zdrave in nimajo znakov prehladnih obolenj oziroma okužbe z novim ko-ronavirusom. Na mamogra-fijo se lahko ženske naročijo same, če vabila še niso prejele. Najhitreje prek e-naslova dora@onko-i.si ali spletnega obrazca na https://dora.onko-i. si/prenarocanje/ ali prek brezplačnega telefona 080 27 28 vsak delavnik med 9. in 12. uro. Ženske se lahko prek navedenih kontaktov tudi prenaročij o, če jim termin, ki so ga prejele, ne ustreza. GT V PTC Y-H H H! KA HDMY1 CESTAR VAHNIKA TtLElon: aiflniUUl, 631 (iti Odi Ipla ■ ,v '■■ ■ ■:.!■: .-i-ii - J.5T.V " v- FGTDÛRAFSKE STORITVE IN ÛKViRJAfJjE n P r FCTttSTUDEO TIH VRHHIKA NAS CASOPIS 490/1. 3. 2021 CM K 6 N as Občina Vrhnika Priključitev na plinovodno omrežje znova znižano 1. marec 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Z Občinskim nosom do boljšega bivalnega okolja na Vrhniki Vrhnika - Na vrhniškem plinovodnem omrežju je veliko plinskih priključkov, ki niso aktivni (200), kar ni dobro za tako za lastnika plinovoda kot za uporabnike. Dejstvo je, da več odjemalcev ugodneje vpliva na višino zaračunane omrežnine. Da bi občina spodbudila občane k priklopu na plinovod, je občinski svet že pred leti sprejel sklep, po katerem je priklop cenejši. V letu 2019 je bilo 30 novih priključitev na plinovodno omrežje, lani pa 14. Ker se je »akcija« obrestovala, je občinski svet predlog občine o znižanih stroških priklopa potrdil še za naslednji dve leti - do leta 2023. V jeziku vsakdanjega potrošnika je polna cena za priklop s priključno močjo 7 kW pri- bližno 400 evrov, po sprejetju občinskega sklepa pa je brezplačna. V preteklosti so bila za znižano plačilo priključitve upravičena le individualni objekti in stanovanja v večstanovanj-skih objektih, ki so imela ločene priključke, v letu 2017 pa so oprostitev uvedli tudi za uporabnike s pečmi, ki imajo priključno moč od 50 kW do 500 kW. Dodatno so bili oproščeni plačevanja prispevka tudi poslovni uporabniki s pečmi enake moči. Določilom iz preteklosti bo občina sledila tudi letos. Tako je znesek za priključitev do 500 kW nič evrov, za priključitev več kot 500 kW pa 2832 € oziroma se za vsak dodatni kilovat prišteje k osnovni ceno še dobre štiri evre. Sklep o znižanju višine priklopa velja do konca februarja 2023. Gašper Tominc Občinski NOS je namenska aplikacija za anonimno ali registrirano sporočanje pojava smradu v trenutnem času in na trenutnem mestu, ki smo jo na Občini Vrhnika ponudili občanom kot sredstvo za lažje in ažurnejše beleženje smradu. Pri prijavi smradu uporabnik določi intenzivnost smradu (15) in po želji doda komentar, ki omogoča natančnejšo interpretacijo opazovanj. Aplikacija Občinski nos je prvenstveno namenjena registraciji in evidentiranju smradu, ki zadeva večje območje mesta, in že vrsto let močno zmanjšuje kvaliteto bivanja. Registrirajo se dogodki, kot jih zaznavajo upo redno obveščali o evidentiranem smradu večjega obsega in pričakovali ukrepanje pri pov- zročiteljih. Vseh prijav skupaj je bilo od sredine septembra, ko smo aplikacijo predali v uporabo, pa do sredine februarja že več kot 400. Prijave smradu prihajajo dokaj konstantno, redko z večdnevnim predahom. Pojavljajo se preko celotnega dneva, pogostejše pa so prijave v jutranjem in predvsem v popoldanskem času. Vse občane še naprej vabimo, da svoja beleženja evi- dentirate preko aplikacije Občinski nos. Želimo si, da bi aplikacija dosegla čim večje število različnih, a rednih uporabnikov. Zavedamo se namreč, da je interpretacija takšnih beleženj natančnejša, če je število prijav čim večje. Vsem dosedanjim uporabnikom aplikacije se zahvaljujemo za sodelovanje in verjamemo, da smo skupaj na dobri poti. Aplikacija Občinski NOS je dostopna na povezavi: https:// gis.iobcina.si/obrazec/obcin-ski-nos-vrhnika/. Enostavno jo lahko namestite tudi s pomočjo spodnje QR kode: S peticijo do hitrostnih ovir na Betajnovi Vrhnika - Pod peticijo se jih je podpisalo132; z njo krajani Betajnove od občine zahtevajo takojšnjo postavitev hitrostnih ovir znotraj omenjenega naselja. Selitev Urada za delo Vrhnika V novih prostorih na Stari Vrhnika 1 C (stara vojašnica) bo urad začel delovati v ponedeljek, 1. marca 2021. Telefonske številke bodo ostale nespremenjene, prav tako tudi uradne ure. Na podlagi meritev hitrosti namreč ugotavljajo, da tako rekoč nihče od voznikov ne upošteva predpisane hitrosti 30 km/h. Neslavni rekorder je vozil kar 92 km/h. Do nekdanjega Elektrona je cesta širša, ima tudi pločnik, od tam do Štirne pa je ozka, za pešce nevarna. »Ne le za otroke, ki hodijo čez celotno naselje do avtobusnih postaj ali v šolo, temveč za vse pešce, kolesarje in druge udeležence v prometu. Da je pravi čudež, da ni prišlo do hujše prometne nesreče, ocenjujejo tudi tisti, ki so že bili bodisi sami bodisi njihovi otroci udeleženi v prometni nesreči, ki se, na srečo, ni končala s hujšimi posledicami. Je pa bilo manjših trkov avtomobilov s pešci in kolesarji več, kot smo si sploh upali predstavljati in tudi mnogi podpisniki peticije so se že večkrat znašli v nevarnih situacijah,« je pojasnil Gorazd Mauri, eden od treh nosilcev pobude (ob Edinu Behricu in Tadeju Krašovcu), pod katero se je podpisalo 132 podpisnikov, večinoma krajanov Betajnove. Menijo, da cestne divjake lahko umirijo samo hitrostne ovire, »ležeči policaji«. »Tudi pločnik, ko bo oziroma če bo kdaj realiziran - glede na vse zaplete - od mostu do parkirišča pri Štirni verjetno ne bo umiril prehitrih in nevarnih voznikov.« Zato od občine zahtevajo čim prejšnjo postavitev hitrostnih ovir na najbolj kritičnih točkah, na primer pri prehodu za pešce, pri postajališču šolskega avtobusa in višje proti parkirišču. Na občini pravijo, da se zavedajo težav in nevarnosti za pešce od Idrijske ceste do Štirne, zato so v proračunu namenili sredstva za izgradnjo prvega dela pločnika in prvih hitrostnih ovir na tem delu Vrhnike. »Zavedamo se pomena varnosti v cestnem prometu. V lanskem letu smo tako že uredili več varnih sprehajalnih in kolesarskih poti ter varnih dvignjenih prehodov, kot sta pri glasbeni šoli in na Kolodvorski cesti pri Mavrici. V letošnjem letu bomo tudi uredili nov, varen in dvignjen prehod pri sv. Lenartu (pri slaščičarni Berzo).« Gašper Tominc Na tržnico postavili 15 novih stojnic Dosedanje stojnice na vrhniški tržnici niso bile praktične, saj so imele streho natanko tolikšno, kot je bila miza stojnice. V primeru padavin sta bila mokra oba: prodajalec in kupec. Upravljavec tržnice (Komunalno podjetje Vrhnika) in občina sta bila zato večkrat deležna kritike. Zato se je občina odločila, da 15 najbolj dotrajanih stojnic zamenja z novimi, ki imajo širšo streho - na obeh straneh: na kupčevi in prodajalčevi. Platno streh so opremili z napisi Vi-sitvrhnika.si, nogice stojnice pa z nerjavno pločevino, ki bo podaljšala njihovo življenjsko dobo. Za vseh petnajst stojnic je občina odštela deset tisoč evrov, spomladi pa načrtuje nabavo še dodatnih petnajst. Na tak način bodo podobo tržnice poenotili, uporabniška izkušnja pa se bo izboljšala. Sicer pa to ni edina novost, ki jo je bila deležna tržnica v zadnjem času. Po novem je v času obratovanja tržnice del parkirišč nasproti gasilskega doma rezerviran samo za prodajne kombije (prodaja iz kom-bija). Še večja novost pa se obeta med letom, in sicer pokrita tržnica, za katero je že rezerviran denar v občinskem proračunu. Kot so pojasnili na občini, ki je investitor projekta, trenutno pripravljajo potrebno gradbeno dokumentacijo. Pokrita tržnica bo v nekdanjih prostorih Agro- lita, kjer naj bi imele svoj pult mesnica, ribarnica in še kdo, na voljo pa bodo tudi javno dostopne sanitarije. Gašper Tominc, foto: GT NAS ČASOPIS 489/1. 2. 2021 CM K 7 McOSOpjs Občina Vrhnika_^^^J@mareC2!2: O Vrhnika in Borovnica v staro železo, Cankar v razrez Ste vedeli, da so nekoč po svetovnih oceanih plule ladje z domačimi imeni, kot sta Vrhnika in Borovnica? Uporabljali so jih za prevoz lesa in klinkerja iz Afrike. Ob vzhodni jadranski obali pa je, še preden je bila zgrajena jadranska magistrala, plul Ivan Cankar - seveda ladja, ki je bila nepogrešljiva povezava med kopnim in tamkajšnjimi otoki. Leta 1947 je bilo na Reki ustanovljeno podjetje Jadranska linija plovidba (pozneje Jadroli-nija), ki je vključevala 41 starih parnih ladij, od katerih so jih 12 dvignili celo z morskega dna. Hkrati so začeli s programom novih ladij, pri katerem so se naslonili na načrte italijanskih potniških ladij, ki so jih našli v skoraj popolnoma uničeni ladjedelnici na Reki. Tako je nastala serija šestih motornih potniških ladij za obalno plovbo, ki se jih je zaradi poimenovanja prijelo ime »pesniki«. Nove ladje so bile prve železne ladje Jadrolinije na motorni pogon. Vse dotedanje železne ladje so bile namreč parniki. Pomanjkljivost novih ladij je bila v tem, da so bile namenjene izključno za prevoz potnikov, kar pa nikakor ni ustrezalo predvsem otoškemu prebivalstvu. Petdesetmetrski Cankar No, poimenovane niso bile samo po pesnikih, ampak tudi po pisateljih - iz vsake republike po eden. Slovenija se je kitila z Ivanom Cankarjem, ki je iz-plul leta 1953. Ker pri Jadroliniji niso vedeli, kolikšna je nosilnost ladij, so na prvo iz omenjene serije vkrcali 800 vojakov Jugoslovanske vojne mornarice. Ladja je uspešno prenesla testiranje, kljub temu so v dovoljenje zapisali, da je tovorna kapaciteta 780 ljudi, pozneje pa so jo znižali na 600. Po mnenju strokovnjakov so bile ladje do izgradnje jadranske magistrale hitri, udobni in varni nosilci potniškega prometa vzhodnega dela jadranske obale. Pesniki so pristajali v skoraj vsaki luki od Raba do Paga, da Dalmacije niti ne omenjamo. V tistem času so bile ladje kot edina povezava celine in otokov izredno priljubljene. A življenjska doba »pesnikov« v Jadroliniji ni bila dolga. Konec šestdesetih in v začetku sedemdesetih so jih začeli prodajati Italijanom. Konkretno »Ivan Cankar« je leta 1973 pristal v rokah ladjarja Giulia Scarana, kjer je dobil novo ime - Campania Prima. Zatem so ga preimenovali v Casamiccola Express; to ime je nosil do leta 1985. Tedaj so jo namerno nasedli v plitvini, da ne bi potonila, dve leti pozneje pa so jo razrezali v bližini Ravenne. Ladja »Ivan Cankar« je v dolžino merila 54 in v širino 8,5 metra. Valove je rezala z motorji fiat torino 735 kW s hitrostjo 14,5 vozla - to je dobrih 25 km na uro. Vrhnika končala v Indiji Po izgubi Trsta po koncu druge svetovne vojne, ki bi bil lahko slovensko okno v svet, je republika Slovenija začela iskati alternativo. A hiteti ni mogla, ker meje z našo zahodno sosedo vse do leta 1954 niso bile povsem dorečene. Ideja je bila, da bi nekje na Obali zgradili mednarodno pomorsko pristanišče, kjer je zaradi tipografske lege, morskih in prostorskih razmer najbolj izstopal Koper. Tam je sicer že bila pristaniška infrastruktura, ki pa je bila zastarela, zato so odgovorni vztrajali pri zgraditvi popolnoma nove luke. Prvih 135 metrov so dokončali decembra 1958. Slovesno odprtje pa je med drugim zaznamoval neljubi dogodek, ko je v pristanišče zaplula ladja Gorica, katere posadka je bila preveč »praznično razpoložena« - kot so navedli na spletni strani Splošne plovbe - zato se je zaletela v kamnit nasip tik pred novozgrajenim navezom in okoli 3000 ljudmi, ki so se udeležili slovesnosti. Pristanišče je prevzela v upravljanje Splošna plovba, ki je začela kupovati nove in rabljene ladje ter tako že konec petdesetih let vzpostavila prve mednarodne linije. Po linijah okoli sveta v vzhodni smeri in liniji za ZDA so vzpostavili tudi linijo za zahodno Afriko. Na tej liniji so v začetku prevažali generalne tovore, eksotično hlodovino in rezan les, pozneje pa tudi kontejnerje. V to linijo so vključili tudi ladjo Vrhnika, ki jo je Splošna plovba kupila 28. oktobra 1975 kot japonsko tovorno ladjo Saloma. Sedem let stara ladja, zgrajena v Osaki, je v dolžino merila 150 metrov, v širino 22,7 metra, največja hitrost pa je bila 14 vozlov ali 26 km/h. Prvi kapitan Vrhnike je bil Vlado Hostnikar, ladja pa je bila zgrajena za prevoz hlodovine, lesa in klinkerja na liniji za zahodno Afriko. Leta 1976, 31. marca, jo je v izolski ladjedelnici, kjer je bila zaradi manjših popravil, obiskala uradna delegacija vrhniške občinske skupščine. Za botro ladje so imenovali Milko Bradač, predsednico družbenopolitičnega zbora SO Vrhnika, ki je z zdravico še enkrat krstila ladjo. Ladjo »Vrhnika« so 26. januarja leta 1989 prodali tujemu kupcu, ki ji je nadel ime Nika, a ne za dolgo, kajti že čez dve leti so jo v Indiji razrezali v staro železo. BB, a ne Brigite Bardott Na liniji v zahodno Afriko je vozila tudi ladja Borovnica - še ena od ladij, ki je nosila poimenovanje po »naših« krajih. Splošna plovba jo je kupila v kompletu treh enakih ladij od Holland America Line, ki so jo izdelali na Nizozemskem. Graditi so jo začeli januarja 1955, nakar je izplula naslednje leto spomladi. Še istega leta je v marcu odplula iz Rotterdama v New York, po vrnitvi, 10. aprila, pa so jo prodali Splošni plovbi. Ladja je v dolžino merila 140 metrov in imela nosilnost 7786 ton, kar je znatno manj od Vrhnike, ki je zmogla kar 18473 ton. No, zdaj največje čezoceanske »zverine« zmorejo tudi 200 tisoč ton in več. Omenili smo že, da je Splošna plovba na kupila tri enake ladje, od katerih so vse tri dobile poimenovanje na črko B: Borovnica, Brežice in Branik. Ljubkovalno so jim rekli »BB-jevci«. Ladja Borovnica je bila v operativni rabi do sredine leta 1982, nato pa so jo decembra še istega leta odpeljali v Split, kjer so jo razrezali v staro železo. Gašper Tominc Ladja Borovnica Ladja Ivan Cankar v Piranu Ladja Vrhnika Na podlagi 50. in 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju - ZPNačrt (Ur. l. RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUD-PP-A, 109/12, 76/14 - odl. US, 14/15 - ZUUJFO in 61/17 -ZUreP-2) župan Občine Vrhnika javno naznanja JAVNO RAZGRNITEV IN JAVNO OBRAVNAVO dopolnjenega osnutka in okoljskega poročila Občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja I. faze Industrijske cone v Sinji Gorici 1. PREDMET OPPN Predmet OPPN je ureditev industrijske cone Sinja Gorica na delu enote urejanja prostora VR_1452. Območje obsega obstoječe proizvodne objekte Vidmar ter še nepozidano območje severozahodno ob bivši železniški progi Brezovica - Ljubljana do potoka Podlipščica. 2. JAVNA RAZGRNITEV Javna razgrnitev bo potekala v času od 8. 3. do vključno 6. 4. 2021. Dopolnjen osnutek OPPN in okoljsko poročilo bosta v tem času na vpogled: - v prostorih Občine Vrhnika, Oddelka za prostor, Cankarjev trg 11, Vrhnika (potrebna je predhodna najava na tel. št. (01) 755 54 39), - na spletni strani Občine Vrhnika www.vrhnika.si pod zavihkom: Prostorski akti v pripravi / točka 4. OPPN za del območja I. faze Industrijske cone v Sinji Gorici / Gradivo za javno razgrnitev. 3. JAVNA OBRAVNAVA Javna obravnava za največ 25 udeležencev bo 17. 3. 2021, z začetkom ob 17. uri. V primeru večjega števila prijav bo dodatna javna obravnava 17. 3. 2021, z začetkom ob 19. uri. Zaradi preprečevanja širjenja COVID-19 in splošne prepovedi zbiranja bo javna obravnava potekala preko ZOOM videokonference. Za udeležbo je potrebna predhodna prijava do 15. 3. 2021, na elektronski naslov prostor.obcina@vrhnika.si. Prijava mora vsebovati ime in priimek ter naslov stalnega prebivališča. 4. PRIPOMBE IN PREDLOGI JAVNOSTI V času javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na razgrnjeno gradivo. Pripombe in predlogi se lahko podajo: - pisno na mestu javne razgrnitve kot zapis v Knjigo pripomb in predlogov ali - se posredujejo po pošti na naslov Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika ali - na elektronski naslov prostor.obcina@vrhnika.si . Številka: 350-05-10/2004 (5-0S) Datum: 11. 2. 2021 ŽUPAN Občine Vrhnika Daniel Cukjati, l.r. NAS CASOPIS 490/1. 3. 2021 CM K 8 N as Občina Vrhnika 1. marec 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Vprašanja, ki ste jih naslovili na TIC Namen Turističnoinformacijskega centra (TIC) je tudi zbiranje in posredovanje podatkov o mestu Vrhnika in njegovi okolici, različnem dogajanju, lokalni gostinski, trgovski ali turistični ponudbi ter prireditvah. Zbiranje vseh naštetih podatkov na enem mestu omogoča, da so informacije dostopne domačinom in gostom. Največkrat se občani in drugi obiskovalci Vrhnike v TIC-u oglasite, ko potrebujete zemljevide in razne turistične publikacije - večina je izdelanih oz. v ponatisih prilagojenih prav glede na vaše povpraševanje. Trenutno najbolj povprašujete po brošuri Vrhnika, turističnem zemljevidu Vrhnike in podrobnem zemljevidu Ljubljanskega barja. Vedno večje zanimanje je tudi za tematska vodenja po Vrhniki. TIC prek svojih izurjenih vodnikov/vodnic izvaja organizirana vodenja po zgodovini Vrhnike (v kratkem bodo označene arheološke točke, ki vas bodo vodile po najzanimivejših območjih vrhniške zgodovine), ob Rimskem zidu, po izvirih Ljubljanice, Ljubljanskem barju, Rupnikovi liniji in seveda Cankarjevi Vrhniki. Za slednje se že desetletja odloča daleč največ obiskovalcev Vrhnike. Pot Cankarjeve mladosti je krožna in vodi po središču Vrhnike, mimo vseh bivališč Cankarjeve družine ter drugih pomembnejših postaj njegovega življenja (od enajste šole do Močilnika). Vključuje tudi obisk Cankarjeve spominske hiše, po predho- dnem dogovoru pa tudi cerkve sv. Trojice in sv. Pavla. V TIC-u vsako leto pripravimo vsaj en nov vrhniški spominek. Tako smo nazadnje izdelali spominek Sladek brk, čokoladno liziko, ki se je razveselijo predvsem mlajši obiskovalci. Za zahtevnejše imamo na prodaj usnjeno beležnico z oznako visitvrhnika. Na voljo je tudi veliko drugih spominkov, s katerimi ponosno predstavljamo svoj kraj. V nadaljevanju bi odgovorila še na nekaj pogostejših vprašanj, ki ste jih v zadnjem mesecu naslavljali na TIC. Ali je Cankarjeva spominska hiša odprta? Od 26. 1. vas v hiši že veselo pričakuje naš »Ivan Cankar«, ki skrbi, da je hiša topla in urejena ter obiskovalcem nudi prijeten občutek. Naj namignem, da za obisk hiše ni treba čakati na dneve odprtih vrat, vstopnina je namreč že od ustanovitve Zavoda Ivana Cankarja zgolj 2,00 €, za otroke 1,50 €, za družine 5 € in vključuje tudi vodenje po hiši (sprehod skozi Cankarjevo življenje). Vabljeni ste vsi, hiša je odprta od torka do petka od 9. do 13. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14. do 18. ure. Po predhodnem dogovoru vam vodnik z veseljem postreže z okusno Cankarjevo kavo. Naj omenim še, da smo imeli 8. februarja, na kulturni praznik, veliko obiskovalcev. V enem dnevu se je v hiši zvrstilo več kot 200 ljudi. Glede na trenutne ukrepe preprečevanja širjenja epidemije vodenja niso mogla biti tako izčrpna, kot bi jih doživeli zunaj termina odprtih vrat. 8. marca bomo imeli iz Cankarjeve hiše prenos v živo. Vo- denje po hiši bo posvečeno spominu na Cankarjevo mater. Tako se boste lahko vsi, ki vas zanima Cankarjevo življenje in delo, udeležili vodenja iz udobja vašega naslonjača. Danes sem na sprehodu v gozdu nad Raskovcem naletel na oznake Furlanova pot. Zanima me, če imate kaj informacij o tej poti? Veliko vas je, ki ste opazili lične lesene table Furlanove poti v bližini Vojašnice Ivana Cankarja na Raskovcu. Furlanovo stezo (krog) so vzpostavili pripadniki Slovenske vojske v čast upokojenemu brigadirju Branimirju Furlanu, ki je bil v času od leta 2010 do 2012 poveljnik sil Slovenske vojske in hkrati poveljnik Vojašnice Ivana Cankarja. Priljubljeni brigadir Furlan je vsak dan pred službo pretekel krog (v dolžini 6,6 km), ki je tudi označen z lesenimi tablami, in bil tako vzgled preosta- Pust na vasi Stara Vrhnika - Kot že vse leto nam je tudi pustni vikend krojila korona. Pustna povorka in zabava sta odpadli, smo se pa posladkali s krofi in sladkarijami v naši hiški sladkih dobrot. Za dobrote in okrasitev je poskrbelo Kulturno društvo Stara Vrhnika. Pust tokrat ni pregnal zime, mogoče pa mu bo uspelo pregnati korono. Tina Krvina, foto: Slavko Nagode lim pripadnikom v vojašnici. V kratkem bodo pri vhodu v vojašnico postavili opisno tablo z vsebino, kjer boste izvedeli še kaj več. Opazil sem tablo Živosre-brna pot. Kam vodi? Gre za eno od mreže označenih kolesarskih poti, ki deloma so že, deloma pa še bodo izvedene. K5 Zivosrebrna pot (Vrhnika-Prezid) je dolga 8,5 km in se začne pred nekdanjim skladiščem živega srebra na Vrhniki, na Ljubljanski cesti. Naprej gremo po poti skozi center Vrhnike do Gostilne Turšič, naprej skozi Kurjo vas do tankovske poti in nato do Strmice. Na poti nas poleg začetne spremljata še dve pojasnjevalni tabli. Večina poti, razen dela poti od konca Gabrč do Strmice (2,5 km), je asfaltirane. Predlagana trasa ima povezavo z medkrajevno kolesarsko potjo L034, ki pelje mimo Starega malna, Jakobovo romarsko potjo, novo kolesarsko potjo K3 in novo kolesarsko potjo mimo rimskega zapornega zidu (K10). Kje lahko dobim knjižico Smaragdna dogodivščina ob Ajdovskem zidu? Smaragdna dogodivščina je pot ob rimskem zidu, ki se začne ob odcepu regionalne ceste Vrhnika-Logatec za Zaplano in konča pri Gostišču Mesec. Dolga je 4 km in je primerna za družine. Po zanimivi dogodivščini obiskovalca vodi knjižica, s katero išče latinske pregovore in zbira žige. Knjižico Smaragdna dogodivščina lahko dobite na štirih izhodiščih, in sicer v TIC Vrhnika (Tržaška cesta 9, Vrhnika), Razstavišču Moja Ljubljanica (Tržaška cesta 32, Vrhnika), Kavarni in slaščičarni Kljukec (Stara cesta 3, Logatec) in v Gostišču Mesec na Zaplani (Jerinov Grič 44, Vrhnika). Od omenjenih lokacij je trenutno odprto v TIC-u in v razstavišču Moja Ljubljanica, kjer lahko prevzamete tudi nagrado za zbrane žige. Knjižice so na voljo brezplačno. Kje in kdaj se lahko testiram s hitrimi antigenskimi testi (HAGT)? Teste organizira Zdravstveni dom Vrhnika. Na testiranje se ni treba posebej naročiti. S seboj morate imeti osebni dokument in kartico zdravstvenega zavarovanja, za potrebe obveščanja o rezultatu testa potre- bujejo tudi številko vašega mobilnega telefona. Več informacij na recepciji ZD: 01 810 66 10 oz. spletni strani www.zd-vrhnika. Videl sem, da prenavljajo objekt nasproti gasilskega doma. Lahko poveste kaj več o tem? Od lani prenavljajo objekt na Jelovškovi ulici 4 - nekdanja železniška postaja Vrhnika-mesto, zadnja postaja vrhniške železnice, ki je bila dograjena leta 1935. Objekt je v lasti Občine Vrhnika, v skladu s smernicami ZVKDS pa ga obnavlja Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Končano je: prenova strehe, zamenjava vrat in oken, večina notranjih del, če bodo vremenske razmere dopuščale, bosta do pomladi končani tudi prenova fasade in zunanja ureditev. V obnovljeni železniški postaji bo stalna razstava o zgodovini vrhniške železnice. Soba postajnega uradnika s prodajnim okencem bo urejena muzejsko, v prostoru čakalnice pa bo z izvirnih sedežev potniškega vagona mogoče prisluhniti razlagi ob multiviziji. Vesna Popit, TIC Vrhnika t Usnjen ovitek z j Lici c ¿11 i co vish vrhiukii^i Vrhniki. Tr/.išk;i ccstj LJ NAS CASOPIS 490/1. 3. 2021 CM K 9 N as Občina Vrhnika 1. marec 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Ko bo zima pomahala z repom, pride igralni zmaj Turistično društvo Blagajana deluje kljub ukrepom za preprečevanje širjenja koronavirusa, bralci Cankarjevih besedil smo se sestajali prek zooma, zmaj bo dobil krila! Za nami je leto, ki ga je težko primerjati s katerimkoli prej. Svet se je znašel v vrtincu neznanega, neraziskanega. Življenje gre čisto drugo pot, marsikatero je žal ugasnilo. Ostajata bolečina in negotovost. Otroci se počasi vračajo v vrtce in šole, babice in dedki smo zamudili dragocene trenutke razvoja in odraščanja svojih vnukov, aktivna generacija bi rada delala, ustvarjala, potovala ... Pomlad bo prišla, a kako ranjeno je in še bo življenje? Obliž na rane so sodobne komunikacije in strmenje v ekrane. Prav to, čemur smo se v preveliki meri trudili izogniti. Pa vendar, v Turističnem društvu Blagajana nismo samo čakali. Polni načrtov smo se podali v leto 2020. Oktobra 2019 smo v Starem malnu pognali novo mlinsko kolo in začeli z zbiranjem sredstev za postavitev mlina, kot je bil nekoč. Vzporedno smo pripravljali dokumentacijo za novo kuhinjo, nujno potrebno za nadaljnji razvoj kulinarične ponudbe. Postavitev kuhinje je del prenovljene idejne zasnove ureditve Starega malna in je prikaz postopnega urejanja celotnega območja po sklopih. Kulinarično ponudbo Starega malna želimo še naprej graditi na tradiciji in historični kuhinji. Obiskovalcem želimo zagotoviti dobro počutje in primerno okolje za druženje, rekreacijo in sprostitev. Kulturni in družabni dogodki imajo tu poseben čar. Lani smo morali zaradi ukrepov za preprečevanje širitve koronavirusa zapreti vrata koče in ustaviti gostinsko dejavnost že spomladi za dva meseca in spet od sredine oktobra do konca leta, kar se nadaljuje v leto 2021. Odpovedane se bile tradicionalne prireditve, nekatere smo izvedli poleti v manjšem obsegu zaradi omejitve druženja večjega števila ljudi. Nekaj vremenske smole je pripomoglo k zelo okrnjeni prireditvi Tu smo doma, poletje v Starem malnu nam je polepšal vrhniški Big band, z MePZ Mavrica in njihovo recitatorsko skupino smo se družili Ob tabornem ognju. Od sredine maja do oktobra smo se veselili številnih obiskovalcev, ki so, tako kot mi, pogrešali »življenje« pri nas. Naša prizadevanja za izboljšanje podobe Starega malna in trud za dobro počutje obiskovalcev sta prepoznali tudi vodstvi dveh vrhniških krajevnih skupnosti: Vrhnika - Vas in Vrhnika - Center. Pobude, da bi v Starem malnu postavili igrala, smo se razveselili. Že nekaj let se je v idejni zasnovi skrival igralni zmaj. V arhitekturni delavnici so izrisali načrte in pripravili dokumentacijo, Gradbeništvo Jereb, Matjaž Jereb, je pripravilo trdno podlago ob balinišču, zmaj čaka na zgodnjo pomlad v delavnici Igrala Levček, naš član, Andrej Kos, s svojo umetniško roko rezlja leseno zmajevo glavo. Ko bo zima pomahala z repom, se bo igralni zmaj preselil v Star maln. Leto 2021 beležimo 380 let rojstva J. V. Valvasorja. Turistično društvo Blagajana bo to leto obeležilo s poučnimi in zabavnimi dogodki o čudežih narave na našem koncu, če bomo le lahko odprli vrata naše naravne velike dnevne sobe ob očiščenem bazenu in delu struge potoka Bela. V začetku leta 2020 smo z zadovoljstvom sprejeli informacijo, da je občina odkupila del stavbe v Močilniku, ki je bil v zasebni lastni. Da bi našli celostno rešitev za ureditev Mo-čilnika, je Upravni odbor TD Blagajana v začetku februarja 2020 sklical razširjeno sejo, na katero smo povabili občinsko vodstvo, predsednike treh vrhniških krajevnih skupnosti, ZIC in občinske svetnike, ki so člani Turističnega društva Blagajana. Na sestanku smo se med drugim dogovorili, da je treba »za ureditev Močilnika narediti razpis in povabiti vse Vrhniča-ne k sodelovanju. Pričakovanja bodo visoka, zato se moramo dogovoriti skupaj in najti način sodelovanja. Močilnik ne sme preiti v privatno last, varovalko za to naj bi dal občinski svet.« V društvu menimo, da bi moral biti program Močilnika začrtan v strategiji razvoja turizma na Vrhniki kot rezultat konstruktivnega dialoga med občino, Turističnim društvom in Zavodom Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem. Društvo svojo lastnino v Močilni-ku deli na stavbni del - stari Močilnik s funkcionalnimi zemljišči - in park. Občni zbor je najvišji organ Turističnega društva Blagajana, ki je edini pristojen sprejemati odločitve o usodi svojih nepremičnin. Od ustanovitve Društva za olepšavo trga Vrhnike in njene okolice leta 1888 je to urejalo Močilnik ter druge parke in poti v domačem kraju. Leta 1960 je dokupilo dve parceli v Močilniku od zasebnih lastnikov, ki ju je Sklad kmetijskih zemljišč RS leta 2016 hotel društvu odvzeti, kar smo označili kot poskus nacionalizacije v 21. stoletju. Poskus odvzema zemljišč je bil kaplja čez rob mejnim sporom v Močilniku in razlog več, da smo 16. septembra 2016 začeli z branjem Cankarjevih besedil v tem parku. Mejni spor smo zaključili s poravnavo, poskus odvzema zemljišč pa se je zaključil konec leta z ugotovitvijo sodišča, da ni pravne podlage za prenos zemljišč z društva na sklad KZRS. Spregledati tudi ni mogoče dejstva, da ima ta državna institucija v lasti del parka na levem bregu, to je travnik, ki ga v zadnjem obdobju nihče ne vzdržuje. Torej je mogoče sklepati, da bi v primeru razlastitve društva enaka usoda doletela tudi naši zemljišči. Zgodba Močilnika je dolga, v celoti tesno povezana s turističnim društvom. Skozi čas so se razmere spreminjale, tu so gospodovale kar tri države, tri vojne so se zgodile in številni apetiti po tem vrhniškem biseru. Vsak čas je imel svoje akterje, v vsakem obdobju so sprejemali odločitve, a Močilnik je ostajal v dobrem in slabem vrhniški. Naj tako tudi ostane. Program Močilnika je naravni park državnega pomena, so izviri Ljubljanice, povezane poti do Retovja, je branje Cankarjevih besedil, so vadbe v naravi in so številni sprehajalci . Stavba naj bo zgodba za vse obiskovalce. Ljudje bomo odšli, prišli bodo drugi, Močilnik bo ostal. Mi pa smo dolžni, da v svojem času sprejmemo prave odločitve. Občni zbor bomo sklicali takoj, ko bo dovoljeno številčnejše zbiranje, saj imajo vsi člani enako pravico do obveščenosti in do odločanja. Po sprostitvi ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa bo Turistično društvo Blagajana nadaljevalo s tradicionalnimi prireditvami in z dejavnostjo v Starem malnu. Še naprej bomo vsako sredo brali Cankarjeva besedila, ker vemo, da ni junaka, ki bi lepše in bolje pisal o Vrhniki kot največji slovenski pisatelj Ivan Cankar. Mirjam Suhadolnik, predsednica TD Blagajana PREJELI SMO Je kamnolom na Zaplani tudi odlagališče odpadkov? V januarju smo krajani Zaplane opazili, da številni tovornjaki vozijo skozi vas v kamnolom pod Marinčevim Gričem material, ki zaudarja in je videti kot odpadki. O tem smo obvestili občino, okoljevarstvenike in predsednico oz. člane krajevne skupnosti, ki so obljubili, da bodo primer obravnavali. Pohvaliti moramo predstavnike občine, ki so se na naše obvestilo hitro odzvali. Podžupanja Občine Vrhnika Bernarda Kropf, ki je tudi ekologinja, si je na lastne oči ogledala situacijo v kamnolomu in jo fotografirala. Nekaj fotografij smo pridobili tudi sami. V navoženem materialu je bilo mogoče videti veliko nerazgra-dljivih vrečk in gošče, ki gotovo ne sodi v prvovrsten kompost, kakršnega naj bi po trditvah Matjaža Rusa iz vrhniške kompostarne Rosa v oddaji Slovenska kronika (RTVSlovenija, 19. januar) vozili v kamnolom. Po obisku podžupanje so sledi v kamnolomu hitro zakrili - vprašljivi material so zasuli z zemljo in kamenjem. Primer je bil predan okoljskemu inšpektoratu. Na pristojnem inšpektoratu so za omenjeno oddajo pojasnili, da ima kompostarna Rosa dovoljenje za odvažanje čistega komposta v Cinkarno Celje in na kmetijske površine, slabšega pa lahko uporabi kot rekultivacijsko plast pri prekrivanju odlagališč. Vkompostarni so trditve, da v kamnolom na Za-plano vozijo nedovoljene odpadke, v celoti zanikali. G. Rus je v omenjenem prispevku izjavil, da gre izključno za prvovrsten kompost, za katerega imajo tudi vse potrebne analize in okoljevarstveno do- voljenje. Rajko Mivšek, koncesionar v kamnolomu, trdi, da so navozili kompost in zemljo z namenom zazelenitve. Dovoljenja za odlaganje odpadkov v kamnolomu nimajo. O primeru bodo odločali pristojni, krajani pa si želimo, da bi bila o tem, kaj se v naši neposredni okolici dogaja, obveščena tudi lokalna skupnost. Delovanje kamnoloma nenazadnje neposredno vpliva na kakovost bivanja v več zaselkih Zaplane. Bralka z Zaplane NAS CASOPIS 490/1. 3. 2021 CM K 10 N as Občina Vrhnika 1. marec 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ^TOj Koronakriza Frizerka Meta na novi lokaciji Čas epidemije je za nekatere lahko tudi priložnost. »Ko se ti ena vrata zapro, se ti odpro druga,« pravi frizerka Meta Bizjan, ki ji je epidemija tako kot drugim frizerjem že lani zaprla vrata frizerskega salona. Mednarodna raziskava o vplivu plastike na okolje in zdravje Bolje plastika v roki kot v telesu. U1 O tfPLASTiCS nr\ IN THE If^ll SPOTLIGHT )IN BEHR1Č VXjLJfl -f nobr L j- ,"■ ■■ Kc->n uirtVP p^-i^^H Vlll^i ■ Frizerka Meta Reševali življenje Ekologi brez meja, okoljska nevladna organizacija, najbolj znana po organizaciji čistilnih akcij Očistimo Slovenijo, je sodelovala v mednarodni raziskavi, ki raziskuje vpliv plastike na okolje in zdravje. Nosilec raziskave je mreža Zero Waste Europe. Cilj raziskave, v kateri je sodelovalo pet evropskih držav, je analizirati prisotnost bisfenolov in ftalatov v urinu javnih osebnosti sodelujočih držav. Navedene snovi so pogosti kemični aditivi v plastiki in znani hormonski motilci. V Sloveniji smo sodelovali: predsednica Zveze potrošnikov Slovenije, Breda Kutin, župan Občine Hrastnik, Marko Funkl, generalni tajnik Ekologov brez meja, Jaka Kranjc, novinarka Dela, Maja Prijatelj Videmšek, podsekretarka na Uradu RS za kemikalije, Lijana Kononenko, vodja enote Depo v Komunalnem podjetju Vrhnika, Edin Be-hric, ustanovni član in akrobat skupine Dunking Devils, Maks Veselko, soustanoviteljica prve slovenske trgovine zero waste Rifuzl, Manca Behrič, koordi-natorica projekta Čista obala, Andreja Palatinus, in okoljevar-stvenica Zala Primc. Vsi slovenski vzorci so vsebovali 14 ftalatov od 17 testiranih in vsaj pet fenolov od 11 testi-ranih. Dejstvo je, da je trenutna evropska zakonodaja na področju materialov za stik z živili zastarela in nezadostna do take mere, da ne ščiti več zdravja Evropejcev in Evropejk, kar pri- znava tudi Evropska komisija, ki je v začetku leta predlagala revizijo. Dokler ta zakonodaja ne bo zaostrena, se potrošniki pred nevarnimi kemikalijami lahko zaščitijo z izborom naravne kozmetike in čistil, uživanjem sveže in čim manj embalirane hrane ter izogibanjem izdelkov iz PVC (označeni s številko 3, in polikarbonata (PC) Pričujoči rezultati so tudi motivacija za nadaljevanje pogovorov s proizvajalci in trgovci, ki jih nevladniki v sklopu gibanja Break Free From Plastic pozivajo k ukrepanju in zmanjšanju uporabe plastičnih izdelkov za enkratno uporabo. Konec minulega leta je luč sveta ugledal globalni popis blagovnih znamk, ki je na tnalo znova postavil največje korpo-rativne onesnaževalce sveta. Ekologi brez meja Direktor: »V čast mi je, da sem vaš sodelavec« Prenovili so tudi vhod v salon, ki je neuglednemu med stavbama nadel prijaznejši izgled. Čas zaprtja dejavnosti je izkoristila za vzpostavitev novega salona na Cankarjevem trgu 3, to je tik zraven Črnega orla. »V tem poslu sem že deset let, od tega polovica kot samostojna podjetnica. V tem času me je izučilo, da moram ves čas biti v pogonu, zato sem se odločila, da preselim salon iz BJ na novo lokacijo.« S partnerjem in domačo ekipo obrtnikov se je lotila obnove pritličnega prostora na Cankarjevem trgu. »Obnovili smo vse, tako da je sedaj iz tega neuglednega prostora nastal svetal sodoben frizerski salon, kjer se bodo stranke počutile udobno in domače.« Pravi, da so prvi odzivi strank pozitivni, po volji so jim tudi tretmaji, ki jih ponuja. »Prisegam na zdravju čimbolj prijazne izdelke, zato sem se odločila za linijo Kevin Murphy. Ponujamo vse frizerske storitve, ne glede na spol in modne trende.« Sogovornica še dodaja, da je vsako striženje zanjo izziv, saj se rada potrudi za čisto vsako stranko. »Le tako dosežem največjo možno kvaliteto. Dobra frizura dela stranko samozavestno, zato se bo rada vrnila v salon.« Sploh se splača vrniti ta mesec - marca - saj Frizerka Meta ponuja na čisto vse storitve 10% popust. (gt) Vrhnika, 19. februar - V pretekli številki smo poročali, kako so trije zaposleni na Komunalnem podjetju Vrhnika reševali življenje moškemu. Ekipa v smetarskem vozilu se je 15. januarja peljala po Tržaški cesti in blizu servisa Peugeot na pločniku opazila negibnega moškega. Voznik smetarskega vozila Toni Čuk je vozilo takoj ustavil. Moškega, ki je negibno ležal na trebuhu, je obrnil na bok, preveril njegovo zdravstveno stanje (pulz, dihanje) in ga začel oživljati z masažo srca. Oživljal ga je do trenutka, ko so ga prevzeli reševalci. Z voznikom sta bila David Rekar, ki je bil ves čas na zvezi z reševalci na številki 112, in Gašper Toma-žin, ki je usmerjal promet. Plemenito dejanje ni ostalo spregledano pri vodstvu komunale, zato je to v petek 19. februarja zbralo vse zaposlene na kupu, kjer jih je nagovoril direktor Tomaž Kačar. »Trije naši fantje so pokazali, da imajo srce na pravem mestu. Pokazali so plemenitost, ki jo je v vsakdanjem času vedno manj. Lahko jim samo rečem: kapo dol. Ponosen sem, da sem vaš sodelavec!« Trojica si je od kolektiva zaslužila gromki aplavz, v spomin na dejanje pa jim je direktor izročil darilo. Gašper Tominc, foto: GT NAS CASOPIS 490/1. 3. 2021 CM K 11 N as Občina Vrhnika 1. marec 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Obvestilo Vpis v Vrtec Vrhnika Spoštovani starši, obveščamo vas, da vpisujemo otroke v Vrtec Vrhnika za šolsko leto 2021/2022. Vlogo za vpis otroka v vrtec lahko prejmete na upravi vrtca in na naši spletni strani: https://vrtec-vrhnika.si/. Zaradi trenutnih epidemioloških razmer nam lahko vlogo pošljete izpolnjeno in skenirano na naš spletni naslov: info@vrtec-vrhnika.si ali nam jo pošljete na: Vrtec Vrhnika, Tržaška cesta 2a, 1360 Vrhnika. Komisija za sprejem novincev v vrtec bo obravnavala vse vloge, ki bodo v vrtec prispele do 31. 3. 2021. Na tem mestu vas obveščamo še, da je 29. 10. 2020 začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o nalezljivih boleznih, ki uvaja obvezno cepljenje vseh otrok pred vstopom v vrtec. »Vključitev necepljenega otroka v javni vrtec, kot je opredeljen po zakonu, ki ureja vrtce, in v javno sofinancirani program zasebnega vrtca v skladu z zakonom, ki ureja vrtce, se zavrne, če iz potrdila pediatra o zdravstvenem stanju otroka izhaja, da otrok ni bil cepljen proti ošpicam, mumpsu in rdečkam, pa za to ne obstajajo medicinski razlogi, ugotovljeni z odločbo o opustitvi cepljenja iz 22.č člena tega zakona.« (Uradni list RS, št. 142/20). Lep pozdrav. Vrtec Vrhnika Sole Libero - otrok naj bo aktiven udeleženec v učnem procesu Veter v gozdičku prijetno pihlja, otroci pa kreativno pridobivajo nova znanja. Mesec februar poteka v znamenju samostojnega učenja in otroci samostojno raziskujejo ter ostalim predstavljajo naučeno snov. Zaenkrat najraje snov razložijo s plakati ali pa izkustvenimi nalogami za ostale sošolce. Nadgradili smo tudi strokovni kader na področju glasbe, tako da še večkrat iz gozda odmeva petje, zvoki kitare, bobna in raznoliki ritmi, ki jih izvajajo in po katerih se gibajo otroci. Redno ustvarjamo in pripravili smo tudi gozdno razstavo, ko je vsak izmed otrok narisal svoj svet prihodnosti. V februarju smo se lotili tudi manjšega tehničnega projekta in sestavili bager na hidravlični pogon. Ko nastopijo toplejši dnevi bomo nadaljevali z gradnjo naše hišice v gozdu. Otroci so polni idej in z veseljem čim več idej skušamo ure- sničiti tako da skupaj sooblikujemo učni proces. Otroci se radi preizkusijo v vlogi učitelja in si med seboj pomagajo pri razlagi in reševanju raznolikih nalog. Vsi, ki bi se nam želeli pridružiti, še prej pa več izvedeti o nas, nas lahko kontaktirate (Saša Kern, vodja, 031 751 499 ali info@sole-libero.si). Več o nas si lahko preberete tudi na spletni strani www.so-lelibero.si ali si ogledate našo FB stran. t^SirnonKr ^^ Vin(V milim I mu /Pravit (¡TTf itortM.si - 1 HEHIHQ CCNTLfl-- SimonKr, d. o. o. in Prava vadba, sta naša sončna sponzorja. Če bi želeli biti med našimi sponzorji tudi vi, nam pišite na info@sole-libero.si. Za vrhniški vrtec, ki deluje po vzgojnih metodah Marie Mon-tessori, sem prvič izvedela prav v Našem časopisu in oglas me je spodbudil, da sem raziskala, kakšna je pravzaprav ta metoda, za katero priznam, še nikoli prej nisem slišala. Vrtec sem tudi obiskala in takoj se mi je zdel drugačen in hkrati tudi privlačen. V prostorih je vladal mir, čeprav otroci niso spali, vsak se je ukvarjal s svojim opravilom, vzgojiteljice so bile le prisotne in v pomoč, če jo je kdo od otrok potreboval. Prepričala me je tudi sama notranjost vrtca, saj nisi imel občutka, da si vstopil v vzgojno institucijo, temveč da si pri nekom doma na obisku. Že takoj se mi je vse skupaj zazdelo zelo domače, zato sem se odločila, da bom hči v vrtec tudi vpisala. Vseeno so bili dvomi, če sem se pravilno odločila, a po spoznavnem sestanku z gospo Edo so le-ti izginili in še dandanes sem prepričana, da sem ravnala pravilno. Vedno me je spremljal tudi občutek, da če gre za preverjeno metodo, ki jo izvajajo po vsem svetu in je stara že več kot sto let, bo nekaj glede na- čina dela v vrtcu že držalo. Pavlina je v vrtec vedno odhajala dobre volje in niti enkrat se ni pojavil odpor. Vsakokrat, ko je prišla iz vrtca, je bila dobrovoljna, z nami je de- lila vedno nova znanja, spoznanja in veliko novih pesmic. Zelo hitro je postala zelo samostojna, vedno poskrbi za svoje reči in je zelo skrbna. Vrtčevski vrstniki so bili med seboj zelo poveza- ni in so tudi poskrbeli drug za drugega. Vedno sem imela občutek, da jo vzgojiteljice spodbujajo pri vseh opravilih. Nikoli nisem dvomila vanje, zdelo se mi je tudi, da si vzamejo čas za vsakega otroka in mu pomagajo. Menim, da je Pavlina leta, ki jih je prebila v vrtcu, odlično izkoristila, saj to niso bila le leta novih spoznanj, temveč tudi leta, ko se je naučila, da ima vse neko strukturo in da imajo vse reči določen red in potek. V vrtcu se je naučila, kako se osredotočiti na delo, ki ga tudi dokončaš, in skrbeti za soljudi kot tudi za živali. Naučila se je tudi, da lahko veliko dela opravi že sama, čeprav je otrok. Ne bom trdila, da je metoda Montessori primerna za vsakogar, ker tega ne vem, sem pa prepričana, da je bila odlično življenjsko izhodišče za mojo hčerko in niti malo mi ni žal, da je bila del Vrhniške hiše otrok, ki jo še vedno pogreša in se velikokrat spomni nanjo. Mamica Jerca Mamica Jerca o izkušnjah z vrtcem Montessori Sem mama prvošolke Pavline, ki je vsa svoja vrtčevska leta preživela v Vrhniški hiši otrok. Obvestilo VPIS v MONTESSORI VRTEC Vrhniška hiša otrok za 2021/2022 že poteka. • Vpisujemo otroke letnika 2020 in otroke drugega starostnega obdobja (letnik 2018 in starejše.) Za starostno obdobje 3-6 let imajo prednost deklice letnik 2018. Prijavite se čim prej, saj imamo možnosti vpisa omejene. Za lažjo odločitev, vas vabimo, da se nam pridružite na online predstavitvi v četrtek, 11. marca 2021 ob 17.30 Svojo prisotnost na predstavitvi našega programa in življenja v Hiši otrok najavite na: preprostomontessori@gmail.com in posredovali vam bomo povezavo. Potekala bo preko aplikacije Zoom. Več informacij in evidenčno vlogo za vpis dobite na: www. preprostomontessori.si Pišite: preprostomontessori@gmail.com Kličite: 041 481 777 Vabljeni! NAS CASOPIS 490/1. 3. 2021 CM K 12 N as Občina Vrhnika 1. marec 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Iz župnijskega vrtca Kdo bo zmagovalec? Sodelavka mi je povedala, da jo je pretreslo, ko je v zadnji številki Našega časopisa videla toliko osmrtnic in ko sem se po korona čakanju vrnila na delovno mesto, sem izvedela o odhodih, ki so me zaboleli. Vsaka osmrtnica ima svojo zgodbo, svoje sporočilo in bolečino, In o čem pisati, govoriti, da ne bodo besede brez občutka, brez sočutja do tolikih težkih osebnih zgodb?! Ko nekaj močno boli te ne zanimajo ne kanalizacije ne asfaltiranje ne sanacije ... Moraš odžalovati, pustiti svoji duši, da se izjoče in spusti svojo ljubljeno osebo v, če verujemo, ljubeče Božje naročje, Tudi sama sem prehodila to pot, Šele čez nekaj let sem opazila, res videla, da sonce še sije, da je narava še zelena in da je svet še vedno živ, Obvestilo Iz te perspektive in izkušnje gledam ta sedanji čas, Mnogo ljudi je prestrašenih, Bojijo se zase in za svoje, zlasti v povezavi z novo boleznijo, Veliko ljudi je odšlo v večnost! Mnogi so osamljeni in izgubljajo voljo do življenja, So tudi taki, ki se borijo, da bi zmagali v boju z boleznijo, Tisti, ki so zaposleni v službah, ki zdravijo, rešujejo, negujejo, so mnogi utrujeni in si želijo, da bi se lahko vsaj naspali . V vrtcih pa vrvi, žubori, se bohoti življenje, Tudi v Župnijskem vrtcu Vrhnika, Otroci pripovedujejo in pripovedujejo, ne zmanjka jim ne idej ne besed, Žarijo od navdušenja in načrtov, Trenutek za tem pa se zbudi mizarska delavnica s čisto pravim otroškim orodjem, žeblji, kladivi, dleti, »vaser vago« ... Nastajajo ptičja hišica, ograja za plastične igrače, nekaj kar tako, z množico zabitih žebljev, v katere zrejo žareče oči zma- Vpis otrok v Župnijski vrtec Vrhnika Spoštovani starši! Vabimo vas k vpisu otrok v Župnijski vrtec Vrhnika za šolsko leto 2021/2022. Obrazec za vpis otroka lahko dobite na spletni strani vrtca. Izpolnjeno vlogo pošljite v vrtec najpozneje do 15. 4. 2021 Kontakt: 01 755 21 25 ali e-naslov: zupnijski.vrtec@gmail.com Župnijski vrtec Vrhnika govalca, ki si je upal, ki je znal, ki je zmogel, Sedaj je on super men! Ne samo on, tudi deklice niso zaostajale, Potrebna sta bila tudi lepilo in žaga za tisto, kar je bilo »viška«, Lakota, žeja? » Otroci, malica je!« In odziv? » A že? Ne, rajši ne, sej nismo lačni! Prid', glej kaj smo zbil! Lej, še tole desko bomo dal s'm gor ...!« Navdušenje! Življenje gre naprej, je močnejše, vzdržljivejše in to me navdaja z veseljem, Ustavilo se ni niti kulturno življenje, Pogovarjali smo se, kaj sploh je kultura in ideje so bile zelo duhovite, Potem je vsaka skupina dobila svojo temo, Od likovne, glasbene, do zgodbic, Svoje kulturne dosežke smo zbrali skupaj, vzgojiteljice so jih razvrstile v Beli dvorani in ustvarile lično razstavo, ki smo si jo ogledale vse skupine ob skrbno upoštevanih navodilih, Tudi upoštevanje tega je kultura, Morda je še najbolj živahno v skupini novinčkov pri Mavricah, kjer nekateri po vseh štirih raziskujejo svoj novi »vesoljski sistem« in se navajajo na »nove bivanjske razmere,« Oditi iz znanih prostorov doma ni čisto preprosto! Ko vidim in doživljam vse to, ko vidim veselost v očeh sodelavk in vedno znova okušam, da si pomagamo, se bodrimo in sočustvujemo, kadar boli, se znova zavem, da življenje kljub vsemu zmaguje, V vrtčevski dolini že cvetijo zvončki! Napovedujejo zmago pomladi, pa četudi bomo morali še odmetavati sneg, Ko sem bila mlajša, sem si želela napisati knjigo z naslovom Kdo bo zmagovalec, Verjetno iz tega ne bo nič, zato naj ima vsaj ta članek tak naslov, Odgovor pa je jasen: Zmagala bosta ŽIVLJENJE in DOBROTA, Anica Košir Kropivšek Kaj je kultura? (skupina Plameni, nelektorirano) 1, Zabava taka, k' ma žurko, 2, Kultura je to, da si lahko znanstvenik, pa kej raziščeš, Tako da recimo vzameš jajček in ga u svojem labotoriju daš na eno stvarco in tista stvarca to raziše, 3, Kultura je en stolp, ki stoji na travniku, 4, Kontura je to, da nekdo lažje dela brum, brum! 5, Je hiša roza barve, k' stoji na travi, pa so u njej stoli in miza in kuhna! 6, Kultura pomeni, da si kulturn, to je, da si pamet'n, Da pač vse veš, 7, Za mene pa je čarobna palica od Harrya Pot-terja, k' je n'egova palica tud na televiziji, 8. Pa kultura je to, de majo gasilci veselico. De pridejo več gasilcev, de jih pokličejo, pa de pr'nesejo vsi radijske postaje in za jest. 9. Men je pa avtobus žurka, k' ma musko not'r, vsi u avtobusu pa plešejo,pa ta avtobus pr' mir' stoji. 10. To je, de bi jest risou drevo pa smreko. Pa s flumastrom bi risov. 11. Jest pa misl'm, de je ladja, ki po cesti se vozi. Pa jest vozim to ladjo. Pa oči z mano potuje. 12. Misl'm, da je avtodom, k' zgleda kot hiša, pa lohka ga kupiš. 13. De maš na avtobusu muziko na radiu. ZŠAM Vrhnika v akciji »Ne uporabljaj telefona med vožnjo« Člani Združenja šoferjev in avtomehanikov Vrhnika smo na mrzli petek, 5. februarja 2021, med 8. in 12. uro pristopili k nacionalni preventivni akciji: »Za volanom ne bodite za ekranom, v prometu ne bodite na spletu!« Nacionalna preventivna akcija, ki je usmerjena k preprečevanju in zmanjševanju uporabe mobilnih naprav v prometu je potekala v sklopu preventivnih akcij, ki jih koordinira Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa, V tokratni akciji je sodelovalo 12 naših članic in članov, V akciji je, od 25, 1 do 7, 2, 2021, sodelovala tudi policija, V akciji smo na treh delovnih točkah, ugotavljali uporabo mobilnih naprav med vožnjo, Naše opazovanje smo usmerili na center Vrhnike, Opazovali smo križišče pri Elektru, v smeri OŠ Anton Martina Slomška, križišče pri Cankarjevem hramu, v smeri Horjul in pri Kunstljevi vili, na Tržaški cesti, Opazovanje in beleženje kršitev se v večini primerov ni prekrivalo po dolžinski osi Tržaške in Ljubljanske ceste, Uporabo mobilnih naprav med vožnjo smo beležili le na vstopu in izstopu na Vrhniko in ob glavnih stranskih cestah, V primerjavi z lanskim letom ugotavljamo, da se mobilni telefoni med vožnjo uporabljajo v enakih merjenih enotah, kljub manjšemu številu merilnih mest, Starostna struktura ljudi in spol ostajata enaka, Veliko število kršitev je bilo zaznanih pri voznikih obrtniških kombijev in tovornih vozil, Zavedati se moramo, da je koncentracija pri uporabi mobilnega telefona med vožnjo zelo oslabljena, Ugotavljamo tudi, da se vozniki radi prehranjujejo in kadijo med vožnjo, kar je za volanom zelo nevarna razvada, Opazovali smo tudi uporabo varnostnega pasu pri voznikih, ki prihajajo s smeri avtoceste, Logatca in Stare Vrhnike ter skozi center, lahko rečemo, da je pripenjanje zgledno in pohvalno, Med občane smo razdelili tudi prometno preventivno gradivo, V jutranjih urah zaznavamo agresivno speljevanje v križiščih, kar je najbolj opazno pri lovljenju zelenega signala na semaforju, Vzrok nevarnemu ravnanju je predvsem časovna stiska in jutranja konica, ki se okoli 8,30 umiri, S takim načinom vožnje se zapira pretoč-nost križišč, kar pri voznikih še povečuje nejevoljo, Križišče pri Petrolu, zaradi velikega pretoka vozil, ogroža varen prehod pešcev, ki ni semafori-ziran! Pozornost smo usmerili tudi na vozila z močno zalede-nelimi stekli, Vozniki se v jutranjih urah podajo na pot z minimalnim vidnim kotom, kar se je pokazalo kot skoraj usodno za pešca pri prečkanju na prehodu za pešce, pri vstopu na avtocesto, Članice in člani se bomo še naprej trudili za skrb vseh udeležencev v prometu, Delujemo preventivno in strmimo k viziji »NIČ mrtvih v prometu«, V času nadzora od 8,00 do 12,00 smo zabeležili: 360 kršitev v primerih uporabe mobilnih naprav med vožnjo, manjše število kršitev neuporabe varnostnega pasu, zabeležili smo 32 neočiščenih vetro-branskih in stranskih stekel, 6 oseb (pešci in kolesarji) je na prehodih za pešce uporabljalo mobilne naprave, Zahvalo za sodelovanje v akciji namenjam PP Vrhnika in našim članom: Francu Modrijanu, Željku Jadaniču, Leonu Novaku, Na-cetu Jerini, Karolu Jurjevčiču, Mariji Zemljič, Nacetu Zemlji-ču, Dušanu Rodošku, Tonetu Tomšiču, Jožetu Stanoniku in Irenki Štefančič, Predsednik ZŠAM Vrhnika Franjo Čretnik, foto: Leon Novak #0 sta ni Zdrav ÖbliliCi:.!'. NAS CASOPIS 490/1. 3. 2021 CM K 13 N as Občina Vrhnika 1. marec 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Adria rally show 2021 Vrhničan Boštjan Avbelj je s hitrimi vožnjami ponovno navdušil Italijane Mladi slovenski dirkač, ki se je dokazoval na krožnih avtomobilističnih dirkah in tudi v reliju, je sredi februarja nastopil na mednarodni dirki v Italiji. Žal mu je uvrstitev na najvišja mesta na čisto prvi hitrostni preizkušnji preprečila prazna guma, a je kljub temu v vseh preostalih vožnjah dosegal vrhunske rezultate in ponovno navdušil. Adria Rally show 2021 je potekal na nam dokaj bližnjem prenovljenem dirkališču Adria. Organizatorji so dirko pripravili kot nekakšen šprinterski reli, kjer so vključili dele dirkalne steze za avtomobile, na vmesnem parkirišču so pripravili še umetno izdelano progo in dodali preizkušnjo na sloviti stezi za gokard. Glede na to, da zaradi situacije s koronavirusom dirk še ni, sploh ne preseneča, da se je na štartu pojavilo kar 124 tek- movalnih posadk. Tisti gledalci, ki so lahko spremljali dirko, so lahko uživali v predstavah voznikov v zelo atraktivnih avtomobilih. Največ navdušenja je poželo pet avtomobilov WRC in kar dvainštirideset avtomobilov kategorije R5. Boštjan Avbelj, ki se je dirke udeležil predvsem zaradi treninga in piljenja občutkov v dirkalnem avtomobilu v tekmovalnih razmerah, je dejal. da je bil reli zanimiv, čeprav je Boštjan Avbelj se zahvaljuje vsem sponzorjem in ekipi Xmotors za podporo in zaupanje. potekal po dirkališču in delu infrastrukture. Dogodek je bil vsekakor zanimiv, vseboval je veliko »šikan«, ozkih zaprtih delov in praktično vse elemente relija. Pred dirko je bilo treba urediti popis proge, si narediti zapiske, preveriti čase na časovnih kontrolah in odpeljati preizkusni krog. Vse to je bilo po Avbljevih besedah iidealno za ogrevanje pred tekmovalno sezono. Po dirki je takole strnil svoje vtise: »S sovoznikom Damijanom Andrejko sva nastopala v najštevilčnejši konkurenci, v razredu R5 s Škodo Fabio R5, ki jo je za naju pripravila italijanska ekipa PA Racing, uradno pa sva vozila za ekipo Xmotors. V petek sva na 'shakedownu' (pre- izkusu - op. avtorja), ki sva ga uporabila kot test, zadela v ši-kano in rahlo poškodovala avto. Zato sva odvozila samo par krogov, saj je bilo treba dirkal-nik malce popraviti. Kasneje, zvečer v kvalifikacijah za sobotno štartno pozicijo, sva osvojila drugo mesto z zaostankom 0,2 sekunde za zmagovalcem, kar je bil zelo dober obet pred samo dirko. A naslednje jutro ni šlo vse po načrtih. Ze na prvem »brzincu« v soboto nama je po dobrem kilometru spustila zadnja leva guma. Nikamor nisem zadel, niti nisem zapeljal čez robnik, tako da je šlo za napako na ventilu ali pa v neprimernem tlaku zaradi hladnega vremena. Kakorkoli, izgubila sva ogromno časa in s tem tudi upanje na končne stopničke. Preostale 'brzince' sva odpeljala gladko in hitro. Na četrtem »brzincu« sva dosegla peti čas, na ostalih pa sva se vedno uvrščala med prve tri. Izpostavil bi drugi in tretji »br-zinec«, kjer sva osvojila drugo in tretje mesto. Če odmislim zaplet zaradi gume, je bil od naju hitrejši le dirkalnik razreda WRC. No, za vsaj majhno tolažbo sva s sovo-znikom na zadnjem »brzincu« zmagala in prehitela prav vse, tudi tiste v boljših avtomobilih. Ob tej priložnosti bi se zahvalil ekipi PA Racing za odlično pripravljen avto in delo v servisu. Zadeli so prav vsak detajl, ki sem ga na začetku pogrešal, hitro sem imel v rokah avto, ki mi je bil zelo všeč in sem res zelo užival v vožnji.' Boštjan Avbelj še dodaja: »Sezona 2021 se je praktično že začela, kljub temu dogovori o morebitnih nastopih v reliju zame še potekajo. Velika novost je tudi, da v letošnjo sezono vstopam v dirkanje s svojo ekipo. V lasti imamo dva dirkalnika za krožne dirke in gorske dirke, več podrobnosti bomo razkrili kmalu, ko bodo jasne vse podrobnosti.« Peter Kavčič, Joto: Uroš Modlic Moja karantena? Sem Vrhničanka, živim na hribu Sv. Trojice in s pročeljem gledam na Vrhniko. Hrup, ki ga ne ublažijo niti zaprta okna, je neprekinjena stalnica mojega vsakdana. Brnenje avtoceste, mehanski hrup človekovega delovanja in neprestana raba domačih strojev me pogosto poženejo v bližnji gozd, v katerem se hrup ne preneha, dokler ne pridem na senčno stran Planine. Občutje atmosfere, ki je vladala med prvo karanteno, se mi je vtisnil v spomin ... Pri odpr-■ tih oknih je vladal čudovit mir. Počutila sem se, kot bi nekdo nehal pritiskati name z vseh strani ali kot bi popustila preša. Kakšna blaženost! Za hip se je zdelo, da nas bo situacija umirila in prevetrila naša hotenja, želje in odvisnosti in bo marsikatero početje za vselej končalo v pozabi. Zal, . videti je tako: zaustavitev ni prinesla notranje pomiritve, temveč le nervozo, ki ne more opravljati svoje rutine. Druga karantena ni niti za dan zaustavila miselnega in stvarnega hrupa. Nasprotno, še bolj se je ropotalo okrog hiš in gozd za mano je bil »obnoren« s pasjimi sprehajalci, rekreativci in podivjanimi otroki iz blokov. Zakaj je tako težko biti v miru, ve vsakdo, ki se uri v miselni tišini. Furija nam je privzgojena, ne prenesemo miru, tišine in nepočetja. Mislimo, da izgubljamo, kadar ves čas nekaj ne počnemo. To je lastnost uma, ki v tišini vidi lastno smrt. Kadar ne poznamo drugačnega nači- na obnašanja, kadar zavestno ne negujemo notranjega miru, takrat smo vdani sluge te furije, ki povrhu vsega niti ni lastna, ampak privzgojena. Zelo malo ljudi pozna to drugo pot. Le-ti so karanteno doživljali kot celovito preobrazbo, ki je za vselej izbrisala vsaj nekaj bolnih in odvisnih vedenjskih vzorcev in početij, ki jim niso dala miru. To je lastnost živega človeka, da se življenjskemu dogajanju pusti preoblikovati v svobodnejše, v bolj radostno in mirno bitje. Kadar hočemo biti živi po obnašanju, ne le po mehaniki telesa, potem moramo zveneti tako, kot zvenijo narava in vsa živa bitja. Značajske poteze živih Narava ne premišljuje o smislu življenja ali o tem, kaj bo, ko bo velika in kaj želi postati, doseči in osvojiti, zato je v nepremakljivem zadovoljstvu. Narava je samostojna, sama sebi dovolj, zato ne sega po ničemer zunaj sebe. Narava nima želja in apetitov, zato ne more biti nikdar obupana in nervozna, ker ni po njeno. Narava si ničesar ne lasti, zato ne pozna strahu pred izgubo. Narava pozablja, česar ni več in si ne izmišlja, česar še ni, zato je svobodna in prisotna v tem, kar je. Narava nima načrta za svoje življenje, ker nima svojega življenja ... Je le eno-in-isto Zi-vljenje, ki skrbi za svoje. Narava dela in molči, zato je utelešena modrost. Narava nima predstav o sami sebi, zato sebe preprosto živi. Narava je bojevnica, ker ne pozna jeze, užaljenosti, ogroženosti, strahu in drugih sebičnih razpoloženj. Narava daje, ker ima in za to ne terja povračila, zato ljubi in o svoji radodarno-sti molči, ker je mogočna. Narava ne misli, zato nima težav. Narava se odziva inteligentno tudi na neumne odločitve. Narava ne ve, da ve, zato je ponižna. Narava v stiski miruje in počaka, da se odločitev pokaže sama po sebi. Narava je neustrašna, zato tiho in brez pričakovanj poje svojo pesem. Koliko živosti je v vas? Ste bili gibki pri spuščanju stare rutine in radostno iznajdljivi pri ustvarjanju dobrega vzdušja v novih razmerah? Sprašujem se, ali ste eni izmed tistih, ki jih karantena živcira, ali tisti, ki ste se v njej na novo rodili za Življenje? Za Hosto Marjeta Šumrada NAS CASOPIS 490/1. 3. 2021 CM K 14 N as Občina Vrhnika 1. marec 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [J4j Mici Novak bo julija praznovala 100 let Radodarna jesen življenja Marija Mici Per, poročena Novak, rojena 16. julija 1921, letos praznuje častitljivo obletnico svojega rojstva - 100-letnico. Živi doma na svojem domu v Sinji Gorici 30, ki jima je z možem Karlom »zrasel na rokah«. Tu se najbolje počuti in srečna je, da je na toplem, suhem in zdrava. Vdova je že 30 let. Najbolj so ji všeč obiski in pogovori. Po operaciji sive mrene lahko bere eno uro brez očal časopise, knjigo. Pogleda novice na TV, nikoli ji ni dolgčas. Tudi njene zadnje sošolke so se že vse poslovile, Zalaznikova Francka, Angela Mesec - Ježenška ... Zanjo skrbita snaha Štefka in hči Marija, ki ima zraven svoj dom. Mici ima veliko družino: sina Joška, hči Marijo, poročeno Jereb, štiri vnuke in enajst prav-nukov. Zelo je ponosna nanje, vesela, da jih vzgajajo v delovne ljudi. Vedno je na tekočem o njihovem šolanju, napredovanju. Rada pove, ko se otroci šolajo, »si pečejo svoj kruh'«. Vedno so jo radi obiskovali ali povabili tudi k sebi na dom, le sedaj ob koron pandemiji so previdnejši. Pred nekaj leti jo je zadela delna kap. Bila je pogumna. Všeč mi je bilo, ko je rekla, da želi s terapijami postati nazaj taka, kot je bila prej, in uspelo ji je. Čeprav zaradi bolečih kolen hodi bolj počasi, ampak pravi, da gre. Rada uporabi besedo, da je vse življenje bila »šparovc«, da je vedno imela cilj, za kaj »špara«, za hišo, opremo, otroke, pozneje za dopuste, toplice, za urejenost okoli hiše, tudi še pri 90-ih. Zelo rada je pletla za vnuke, pravnuke zelo lepe pletenine za Miklavža. Po volno je hodila v tovarno v Škofjo Loko, da je za isti denar dobila več volne. Hkrati je pletla več izdelkov, da niso vedeli, za koga kaj plete. Pri 85 letih je spletla zgornji del, lepo belo krstno oblačilo našemu vnuku Boru. Mici je bila rada lepo oblečena. Ko so otroci zrasli, ji je šivilja, ga. Popitova, delala kostume po meri, ker ni imela idealnih mer. Glede na njeno še dobro ohranjeno stabilno zdravje, je trdnega rodu, dobrega spomina in kot njena sestrična sem želela, da mi pove in si zapišem nekaj utrinkov z njene prehojene poti. Tako je snahi Štefki narekovala spodnje zapise. Mici je skrbela za svojo mamo Micko do 1994. leta, dočakala je 94 let, in tudi njen oče Franc Ogrin jih je dočakal 92. Mici je bila dobra poslušalka od rane mladosti, dobra opazovalka ljudi, navad, opisovalka z dobrim spominom, znala je podajati vtise. Med nama z Mici je 27 let razlike, zato je veliko prej poznala najine skupne sorodnike, najine skupne stare starše, moje starše in jih doživljala na svoj način. Poročila se je pri 26 letih, isto leto kot njen stric Franc Ogrin (roj.1898), ki se je poročil pri 50 letih, leta 1947 -to je bil moj oče. Najine poti so se bolj družile zadnjih 25 let, ko me je začelo zanimati moje ožje in širše sorodstvo. Na srečo sem imela Mici za povezavo sorodstvenih nitk in še druge sorodnike, da so mi odstrli pogled v preteklost življenja prednikov: njihove navade, opise oseb, za katere sem njej in vsem hvaležna. Rodoslovje me je pritegnilo in v arhivih sem se naučila poiskati sorodstvene povezave. Imela sem kamero od leta 1996, fotoaparat in računalnik in tako sem zabeležila in posnela veliko pogovorov, fotografij, rodovnikov. Uporabnost in danost nove tehnike sta me navduševali in osvajali. Veliko sem hodila v škofijski arhiv v Ljubljano. Mici je pogosto šla z menoj po letu 2002. Skupaj sva raziskali tudi njen rod Per, Kremžar, Čižman, Novak. To delo ji je bilo tako všeč, da je rekla, če bi bila še enkrat mlada, bi to delala v življenju. Veliko ve o svojih prednikih in tako si je še povečala znanje o njih in rodni Sinji Gorici. Vprašala sem jo, kako bi se sprehodila skozi svoje življenje, kako se spominja svojih najbolj rosnih let? Bliža se mi življenje s trimestnim številom - 100 let. Rodila sem se v Sinji Gorici, na Sap 15, Pri Kovač, v obrtniško-kova-ški kmečki družini. Kot drugi otrok od šestih sem se rodila atu Antonu Per (1879) in mami Mariji Micki, roj. Ogrin - Mes-covi (1895) s Stare Vrhnike. Ze kot dveletnega otroka me je stara mama Katarina odnesla na Staro Vrhniko. Tam sem preživela večino predšolskih let. Za zajtrk smo imeli močnik, zelje, repo z ocvirki. Doma je bilo veliko otrok, mama obremenjena, kmetija, obrt. Na Stari Vrhniki so bili sami odrasli, imeli so kmetijo in tako več časa zame. S starim očetom Francem (roj. 1850) sva na krušni peči pela različne pesmi, Lisička je prav zvita zver ... , štela po slovensko, po italijansko; uno, due, tre, po nemško; eins, zwei, drei ... To mi je ostalo še danes v spominu. Ležala sva na peči in stegovala noge na zid in merila, kdo ima daljše noge. Seveda sem vedno jaz imela daljše. Stara mama me je kot otroka naučila veliko molitvic. Osnovno šolo sem začela na Vrhniki, živela sem doma. Učiteljica prvega razreda je bila gospa Vukova. Ostala mi je v najlepšem spominu, do konca življenja. Bosi smo začeli hoditi spomladi, ko je hrast ozelenel. Cesta je bila posuta z debelim gramozom, prah, velikokrat so bili naši prsti krvavi, a se nismo se zastrupili. Zrak je bil čist, do mraza smo hodili bosi, presrečni, da smo bili bosi. Čevlji so bili trdi, visoki, narejeni doma iz govejega ali svinjskega usnja, z vezalkami. Čevljar je prihajal včasih na dom delat čevlje za vso družino. Tudi »zotlar« je prihajal v hišo popravljat komate, ki jih je bilo več vrst: za delovno vprego v paru, za enega konja za lažji voz, če smo šli po buče na Mah, svečan komat za zapravljivček. Vse obešeno na svojem mestu. Po končani osemletki sem ostala doma na kmetiji in pomagala očetu v kovačnici. Ob kovanju konja sem morala branit muhe. Ko ni imel več vajencev, sem mu pomagala kovat konje. Ko je oče udaril s posebnim zvokom po tnalu, sem morala takoj spustit vse iz rok in mu priteči pomagat, kaj prijet. Nič ni klical. Bil je strog in blag. Moj oče Anton Per (1879) je nadaljeval kovaštvo svojega očeta Jerneja Pera (roj. 1841), ki je prišel iz Mengša in se priženil tudi v kovaško družino na Sap - Pri Kovač. Jernej je vedno žaloval po svojih gorenjskih planinah. Poročil se je s Frančiško Čižman, tudi njen oče je bil kovač, Johan Čižman (roj. 1805), ki je prišel na Sap iz Tacna. Orodja je bilo za dve kovačiji. Pri nas so bili rokodelci, šolani kovači, posestniki, živinorejci, vzgajali so konje. Bili so križanci noriške pasme in med lipicanci (ime po pokrajini Norik), redili so kobile, žrebeta. Bili so dobri vprežni konji za kočije in pripravni za kmečka dela. Oče je dobival tudi priznanja in nagrade. Konj je človeku vdana žival. Z očmi je pokazal ponosno držo, bili so elegantnih in lahkih nog, čvrsti, imeli so lepe korake, posluh za glasbo. Ti konji so bili ubogljivi, zvesti gospodarju. Pri nas se je kastriralo eno leto stara žrebeta, živinozdravnik je bil Rebrnik. Mama je tačas skuhala kosilo, da so žrebeta vstala in začela jest. In si oddahnili, uspelo. Očetov brat Franci Per (roj. 1876) je hodil v gimnazijo. Bil je sošolec Ivana Cankarja. Povedali so mi, da ga je Francijeva Mici lani decembra na svojem domu Mici, sestrična Esti, brat Marjan Gamze in Kržekov na odprtju Cankarjevega doma leta 1938 >> NAS ČASOPIS 489/1. 2. 2021 CM K 15 MČOSOpis Občina Vrhnika ^^.„„Ji:::^ © Junij 1941: procesija sv. Rešnjega telesa na Tržaški cesti - sestri Zofi in Mici (desno), skrajno desno italijanski vojak Mici v škofijskem arhivu Ljubljana, kjer je raziskovala svoj rod. >> mama z zapravljivčkom večkrat peljala v Ljubljano. Prisedla sta tudi Ivan Cankar in njegova mama. Drugega prevoza ni bilo. Franci gimnazije ni dokončal, kar je vedno obžaloval, da oče tudi njega ni poslal v kovaško šolo kot njegove brate. Z bratom Jernejem je odšel v Ameriko, kjer je delal v tovarni brusov. Zaradi prahu je Franci umrl, star komaj 40 let. Oba sta imela družine. Žal se nikoli nismo videli. Moje življenjsko veselje je bilo delo v kuhinji. Po drugi svetovni vojni se je življenje spremenilo, tudi na kmetih. Med vojno sem zgubila dva mlajša brata, po vojni so vse vzeli, vozove, za-pravljivček, konje, opremo. Na poti domov iz mlina v Bistri je oče domov prišel samo z »ga-jžlo«. Brat in sestra sta umrla v ranih letih. Očeta je kap po vojni, mislim, da od vsega hudega. Ponudila se mi je služba za nekaj mesecev v vojašnici, v kuhinji za 150 ljudi, ki sem jo z veseljem sprejela. Bila je lepa plača in izpolnjene sanje. Tam sem spoznala svojega moža Karla Novaka, avtomehanika, doma iz Svibna pri Radečah. Najini prvi začetki leta 1947 so bili v skromni sobi, doma na kovačiji, brez vode. Kovačija še vedno stoji. S skupnimi močmi in trudom sva zgradila hišo na Srednjih njivah, za katero sem zemljo dobila doma. Rodila sta se nama sin Joško in hči Marija, poročena Jereb. Imam štiri vnuke in enajst pravnukov. Bila sem doma, da sta otroka malo zrasla. Vedno sem bila samoo-skrbna z vrtom in njivo doma in na Drenovem Griču, Pri Fri-škovc. Moje prevozno sredstvo sta bila kolo in kripca. Vsako leto sem imela svinjo z malimi prašički, vzredila sem jih od 60 do 70 kg, da so že znali jesti, jih ponudila v delavsko kuhinjo opekarne, kjer so jih radi vzeli za nadaljnjo rejo in v zamenjavo za gradbeni material. Zaposlila sem se leta 1960 v Gumici na Vrhniki, kjer sem si zaslužila starostno pokojnino, ki jo uživam že lep čas. V mladosti smo se veliko družile s sošolkami na Sapu in v Sinji Gorici z Ivanko Merlak, Elo Košir, Vido Grom, Marijo Remžgar. Z Elo sva imeli stik vse do njene smrti. Že pred vojno se je preselila v Kranj, potem v Nemčijo. S sošolko Vido Grom z Vrhnike, ki je živela tudi v Nemčiji, sva si pogosto dopisovali. V nedeljo mi je včasih ata dal konja, šiml'co Sivko, in voz, da smo se peljale s prijateljicama, sošolko Slabetovo Zofi in sestro Mici, poročeno Malneršič, z »želežniške postaje«. Imele smo se lepo, se naklepetale, nasmejale in uživale. Peljale smo se na lepše na Vrhniko, v Logatec ali na Dobrovo k božjepotni cerkvi k maši s črnim »feder vozičkom« - zapravljivčkom. Ata je vpregel konja sivčka, zavezal rep, namazal kopita, da so se svetila, in nam dal »žakelj« sena za s seboj. Podučil me je, kako moram paziti nase in na konja. Pazila sem, da se konj ni pregrel. Na Dobrovi sem konja izpregla, dala komat dol, ga privezala za voz in mu dala seno. Vse me je lepo počakalo. Danes si mislim, kako pošteni so bili ljudje v stari Jugoslaviji. Še na misel mi ni prišlo, da bi lahko kaj zmanjkalo. Taki izleti so bili zame nagrada. Rada sem imela konje. Spominjam se odkritja Cankarjevega spomenika poleti 1930. Mlajše deklice smo stale spredaj, bile smo oblečene v bele obhajilne oblekice. Vem, da nam je bilo zelo vroče, drugega se ne spominjam, ker smo bile premajhne. Vzgojena sem bila strogo. Zjutraj ob 7. uri smo za zajtrk samoumevno morali biti umiti, oblečeni, počesani, vedno smo jedli žgance z ocvirki in mlekom. Pri mizi smo se morali lepo obnašati. Čez dan smo imeli dober kruh in vse, kar smo pridelali doma. Ker sem bila starejša od treh fantov, sem morala skrbeti zanje, jim pomagat se oblačit, obuvat, gledat nanje, da niso kaj ušpičili. Od njih se ni zahtevalo toliko, kot od mene. Danes, ko premišljujem, si mislim, da so bili kot fantje za marsikaj privilegirani pri hiši: večja skrb zanje za toplejša oblačila, izobrazba, delo. Mene so bolj kalili za delo doma kot njih. Morda sem bila zato v življenju bolj odgovorna, močnejša za premagovanje ovir, ki jih prinese življenje. Sledila sem svojim željam, sanjam, ki sem si jih izpolnila: dom, družina in finančna samostojnost. V šolo smo hodili bosi in redno, za kar so skrbeli starši. Popoldne smo delali kmečka dela. Vodo smo nosili iz vaškega studenca Pri Kunc ali pa iz grabna. Bilo je zelo naporno. Na Sapu smo dobili vodovod šele po letu 1950. Ata me je vedno poslal po kakšnih opravkih zanj, tako me je pripravljal na življenje, red in disciplino, ubogljivost, učila sem se misliti. Kuharske in gospodinjske ure smo imeli v osmem razredu. Pol razreda deklet smo vsak drugi četrtek kuhale Pri Butenk, v tedanji ubožnici pri farni cerkvi, učila je učiteljica Pleško. Imela je že razne strojčke, pripomočke, mene je poslala, da sem šla k njej domov, da mi je služkinja dala strojček za jajca rezat, po ročna dela, »štikanje«. Ob 9. uri smo šle kuhat, skuhale smo kosilo: juho, glavno jed, pecivo. Pokazala je, kako se prezrači prostore, pripravi miza, krožnike, jedilni pribor, kozarce. Druga polovica je ribala, pripravljala, pospravljala, prezračila spalnico. Imeli smo tudi ročna dela. Verjetno je občina poskrbela za finance. Fantje so delali na šolskem vrtu, se ga učili negovat, obrezovat, cepit mlado sadno drevje, ki so ga lahko odnesli domov. Vsak teden sta bili v šoli dežurni dve deklici in v tiskovino vpisovali stanje vremena: iz barometra zračni tlak, temperaturo, oblake, veter, sonce, dež ... Zelo sem si želela iti v Krekovo gospodinjsko gospodarsko šolo v Ljubljano, za kmečka dekleta. (Ustanovitelj dr. Krek: Krekova šola je bila v gradu Jama, v Šiški, na prostoru zdajšnje bolnišnice Petra Držaja - vir: iz spleta). Pa je mama rekla: »A jaz bom pa sama na leh (op. a. - njivi)?« Pa sem odnehala. Ata me je poslušal, ni pa nasprotoval. Zavzel se pa tudi ni zame. Tam so imeli polja, hleve, kuhinjo, se učili kuhat, vlagat zelenjavo, peči kruh v peči in različna peciva. Imeli so že prve preproste pralne stroje, ki so se obračali samo na pol, v levo-desno, bili so pri porodih v hlevih, delali na njivah. Po enem letu šolanja si bil usposobljen za kmečko delo, z dveletno šolo si postal učitelj. Mene je vleklo v to. Tudi v Mali Loki je bila taka šola nekje na Dolenjskem. Pozneje po šoli sem obiskovala tudi trimesečni gospodinjski kuharski tečaj na Vrhniki. Hodila sem rada, ker mi je to veliko pomenilo. Rada sem bila v veseli družbi, kjer so bili veselje in praktični življenjski napotki. Predaval nam je dr. Žekš o zdravju, dieti, zdravi prehrani, sestavi okostja. Ordinacijo je imel v Špeharjevi hiši - prej Mercator, zdaj trgovina Depo. Učiteljici Štefka Sedej in Vida sta nas marsikaj naučili. Tečaj smo imeli v zdajšnjem Cankarjevem domu, kjer je bila v kleti kuhinja, v drugem nadstropju pa jedilnica in učilnica. Na koncu tečaja smo imele tam tudi razstavo. Takrat še ni bilo hladilnikov. Me smo napekle veliko tort in smo se bale, da se nam bodo pokvarile. Mlekarna je imela ledenico, dali smo jih tja. Bilo je enkratno tudi za obiskovalce, ki so nam dali veliko priznanje in prav vse smo prodale. Učila nas je učiteljica iz Krekove šole. V mladih letih sem rada oblekla tudi gorenjsko narodno nošo ali notranjsko črno nošo s pečo - tudi t. i. ljubljansko nošo. Na »petelinčka« mi jo je zavezala Kozincova Ančka z Vrhnike; ata je vedel zanjo. Doma je bila noša in zlatnina, ker je bila očetova stara mama iz Viča in je nosila ljubljansko črno nošo. Oblekle smo se tudi junija leta 1941, ob procesiji Rešnjega telesa, ki je potekala po Stari cesti in nazaj po Tržaški cesti. Ob cesti so stali italijanski vojaki in se fotografirali z nami. Tudi sestri Mici in Zofi Slabetovi sta bili v noši. Fotografije smo dvignili na Stari cesti v trgovini Pri Mauriju. V Črni noši s pečo sem bila tudi na odprtju novega Cankarjevega doma leta 1938 z bratrancema Marjanom in Esti Gamze (roj. 1933) v gorenjski noši, ki živi v Strmici, poročena Ivanc. Zanimive dogodke mi je sestrična Mici večkrat pripovedovala, jaz pa sem jih beležila. Spomni se, ko je bila še majhna, da ji je na čelu nekaj raslo. Enkrat zvečer ji je stara mama Katarina na Stari Vrhniki zunaj tisto masirala in govorila: »Kar drgnem, naj zgine, kar gledam, naj raste.« Gledala je v luno. In zginilo je. Verjela je v moč vesolja. Najina stara mama Katarina, bila je rojena deset dni pred Ivanom Cankarjem (1876), je menda domov v predpasniku vedno prinesla kakšna zelišča, rožice in rekla, da bo hiša vesela. Mici-na mama ji je večkrat povedala, da sta doma na Stari Vrhniki tri leta doma ostala sama moška z dojenčkom. In res je bilo prav povedano; devet mesecev je bila stara Ivana Ogrin (roj. 1890), pozneje poročena v Strmico k Mivšk. Ko ji je umrla mama, sta ostala vdovec Franc Ogrin in njegov oče Šimen sama (1818). Ena »šlogarca« je najini stari mami Katarini menda rekla, da bo svojega moža spoznala na belem konju. In res ga je. Služila je pri sosedu Pri Klam na Stari Vrhniki (hiša je bila v Žaklovem vrtu do druge svetovne vojne). Najin stari oče, 42-letni vdovec je jahal belega konja napajat v Dole, vodovoda še ni bilo. Povabil jo je, če bi mu prišla pomagat molst krave in tako se je začelo njuno skupno življenje. Katarina je bila 26 let mlajša. Dobro sta se razumela. Z Mici pa sva težko razumeli, da je stara mama služila že od 6. do 18. leta, najprej na Logu, v gostilni Pri Pratkarji v Polhovem Gradcu, nato Pri Grabnarju na Vrhniki, Pri Klam. Ko je Katarin rojevala, je menda tast Šimen vprašal babico, če vse ženske tako težko rojevajo, pa je rekla, če bi bilo tako, bi jaz že zdavnaj nehala. Katarina je Mici ob poroki leta 1947 obljubila, da bo omara - »kosm« po njeni smrti njen. Umrla je leta 1951. Dobila je obljubljeno omaro in jo hrani še danes, na vratih pa je napisano, da jo je Kati dobila za doto l. 1894. Naredil ji jo je njen očim - »včm«. Tudi na fotografije je vedno napisala, kdo je na njej in datum nastanka fotografije. Mici se je spomnila dogodka, ko so še vaški očanci prihajali pozimi k staremu očetu Francu na obiske. Vedno je ležala na peči na trebuhu s »povštrom« pod sabo in jih sedeče pri mizi opazovala. Verbičev Franc z belo brado je hodil po hiši, Pavletov Povle je bil najraje pri peči, včasih je bil zraven tudi Hodnikov oče. Verbič je rekel, da bo prišel čas, ko se bodo otroci doma učili in jim ne bo treba v šolo. Preostali so rekli vsi v en glas, da se to pa ne bo nikoli zgodilo. Spomnila se je, da je to sedanji koronačas. Ve tudi, da je vodja ansamblu Alpskega kvinteta Janez Per iz Mengša njen bratranec, ne sicer v prvem kolenu, je tudi tako živahnega značaja kot ona, vsestranski. Nikoli se nista imela priložnost srečati ali obiskati. Tudi on poleg glasbe še kmetuje, njegov oče je bil prav tako kovač. Mici je bila vključena pri upokojencih in se redno udeleževala srečanj. Tudi s sošolci so se dobivali vsako leto Pri Marinčič ali Krajnc. Do okoli 90-ih, kolikor jih je še bilo, je prihajal tudi sošolec France Popit. Rada je praznovala svoje okrogle jubileje v širšem sorodstvenem obsegu, se vedno veselila in povabila sorodnike po moževi in svoji strani. 80-letnico je praznovala v Podlipi Pri Vrtnarju, 90 Pri Martini na Petkovcu, 95 let na Korenu, kjer je poročen vnuk Uroš Jereb. Za darilo je od domačih dobila vožnjo s pravnuki v kočiji z Vrzdenca čez Zagorico mimo Lovrenčkovega doma njene stare mame Katarine, čez Ligojno, na Drenov Grič in čez Mah po poljskih poteh v Sinjo Gorico. Posnela sem jo s kamero. Zelo je uživala. Upajmo, da bo njej in vsem njenim najbližjim do poletja dano zaradi koronavirusa brezskrbno druženje ob obletnici. Pred leti je rekla: »Če jih bom dočakala sto, se dobimo vsi.« Pogosto tudi reče: »Za zdravo in polno življenje je potrebna zdrava prehrana, delo, čim manj nedosegljivih želja, življenje jemat z dobro voljo, umirjeno življenje, biti hvaležen za tisto, kar imaš ... « Draga Mici! Naj ti radodarna jesen življenja poplača vse minule napore z notranjim zadovoljstvom! Želimo, da ti bo še dano, da bi vsak dan živela v veselju do življenja in spominih o prehojeni poti. Življenje piše zgodbe, brez njih ni življenja, ne sivih las. Ema Goričan, foto: družinski arhiv in Ema Goričan NAS ČASOPIS 489/1. 2. 2021 CM K 16 MČOSOpis Občina Vrhnika ^ ^ ^jreC^: © Vsak človek je zase svet, čuden, svetal in lep, kot zvezda na nebu... A Izidorjev svet je bil res nekaj posebnega. Takšno življenje je težko opisati z besedami. To je tisto življenje, ki se piše z veliko začetnico, z velikim Ž. Rodil se je sredi jeseni, 15. oktobra leta 1972, a srečo ob njegovem rojstvu je hkrati zaznamovala žalost ob smrti njegovega brata dvojčka - Petra. Očitno so vezi dvojčkov res posebno močne, saj je ta izguba ostala zapisana v Izidorju z bridkimi črkami do konca. Otroška leta, ki so sledila, so bila pestra in igriva, polna dogodivščin, kar lahko potrdijo njegova mama Pavlina, oče Stane in starejši brat Matjaž. Povsod ga je bilo polno in vsi so ga poznali. To, kar je bila za Cankarja enajsta šola pod mostom, je bilo zanj Gradišče, kmalu pa tudi vsa Vrhnika. Prišla je mladost in užival jo je v pravi meri brezbrižnosti in svobode. Zabavnim peripetijam in hudomušnim lumparijam ni bilo ne konca ne kraja. A ob vseh najstniških dogodivščinah je Izidor vestno opravil vse svoje šolske obveznosti. Dokončal je Srednjo trgovsko šolo v Ljubljani in se pogumno podal odraslemu življenju naproti. Najprej je svoje poslovne sposobnosti preizkusil v domači trgovini, pozneje v gostinstvu (vpiceriji Tarantela), podjetniška žilica pa ga je nazadnje pripeljala na področje distribucije trgovskega blaga, kjer je vztrajal do svojih zadnjih dni. Po duši je bil prekaljen trgovec, izredno prepričljiv, z nekakšnim »trgovskim šarmom«, pravi vrhniški Delboy. Ta posel mu je bil pisan na kožo: »1 + 1 = 3,« je znal reči in hudomušno dodal: »Nekaj mora tudi trgovcu ostati.« Res se je trudil, da bi mu uspelo. In bil je ponosen na to, kar je ustvaril. Prišla so leta, ko je v zasebnem življenju našel tisto, kar je iskal, kar si je želel. Prvič jo je počakal na škarpipred hišo, malce sramežljiv in negotov, svojo ženo Sabino. Prav letos bi praznovala 20. obletnico. S Sabino sta si ustvarila dom in vanj se jima je pred 13 leti pridružil Izidorjev največji ponos, njun Ožbej. Izidorjeva žena Sabina, Ožbej, pa tudi Pavlina, Stane in Matjaž vam bodo ob obujanju spominov prav gotovo povedali o Izidorju še marsikaj lepega, jaz pa bi vam rada ob njegovem slovesu naštela tri značajske lastnosti, zaradi katerih smo imeli Izidorja radi njegovi prijatelji. Izidor je bil - zabaven! Vsi smo vedeli, če si se družil z Dizijem, ti ni bilo nikoli dolgčas. Zapomnili si bomo zabave na njegovem vrtu, vožnjo v potoku na gumi, kako smo na skrivaj kadili, se vozili in padali z motorjem, igrali biljard in tarok do jutranjih ur, postavili kakšen avto na »klocne« in ob pokanju vicev ves dan do kolen v morju čistili školjke. Naše življenje je bilo pretesno za vse, kar se nam je zanimivega z Izidorjem zgodilo. S svojim vedrim razpoloženjem je izžareval vse barve sveta. Izidor je bil - srčen! Čeprav je življenje od malih nog zajemal z veliko žlico, ob tem ni pozabil na sočloveka. Že iz osnovne šole ga poznajo kot navihanega fanta, vendar srčnega - tistega, ki se bori za pravičnost, loči med dobrim in slabim in je vedno pripravljen pomagati učiteljici, hišniku, vrstniku. In nič nenavadnega ni bilo zanj zjutraj pred šolo skuhati klobase svojim prijateljem. Tudi pozneje, ko je odrasel, je bil človek "od naroda", ljudski človek, saj je z vsakim znal vzpostaviti stik, srčno vez: pa naj je bil to otrok, direktor ali kmet. Kamorkoli je prišel, se je svetlobno hitro vživel v novo okolje. Takoj si je našel poslušalce, znance, prijatelje. Imel je en tak srčen zanos in to mu je odprlo marsikatera vrata, marsikatero uho in srce. Zadnja leta so s prijatelji in njihovimi družinami zaključek šolskega leta proslavili na morju - in prva stvar, ki jo je naredil Izidor ob prihodu v Pulo, je bila, da je vse otroke naložil v avto in jih odpeljal na sladoled. In Izidor je bil - čustven! To je tretja lepa lastnost, ki ga je krasila. Govorim o vedri čustvenosti, paleti vseh čustev, ki doletijo človeka, ki živi življenje na polno. Kako čustven je bil, najbolj dokazujejo solzne oči ob njegovi najljubši pesmi - Moja ružica. Pa tudi smeh - ko se je smejal, se je vedno smejal z vsem telesom. In včasih so njegova čustva prerasla v strast. Šport je bila njegova posebna strast; ne v luči aktivnega športnika, ampak velikega športnega poznavalca. Bil je prava enciklopedija športnih imen, letnic, dogodkov in medalj. Druga strast pa je bila nedvomno morje in z njim povezana brez-skrbnost, vožnja s čolni po valovih, oddih. Zabaven, srčen in čustven, tak je bil naš Izidor. Imel je vse: službo, družino, prijatelje. Iskal je ravnovesje med vsem tem. Pravo ravnovesje je težko najti - vsem nam. Včasih smo bili jezni nanj ali on na nas, ampak to si lahko privoščimo samo pravi, res dobri prijatelji. Zadnje dni je rad obujal vinilske spomine - spomine na stare dni. In zdelo se je, da je želel reči svetu, da ga je imel rad in da bi si ga želel vsaj še malo okusiti, še kakšno zarjo na robu jutra. Izrekel je tudi svoji zadnji želji: da bi še enkrat videl morje in da dobro poskrbimo za sina Ožbeja. Prva se ni uresničila, bila je v rokah nekoga drugega. Verjamemo, da se bo druga. Tolaži nas misel, da je odšel v objemu svojih ljubljenih: žene, sina, mame, očeta in brata, ki so ga do zadnjega držali za roko in ga pospremili, vsak po svoje: nekdo na morje, nekdo k Petru, kdo pa ga mogoče še ni izpustil, a ga bo, ko bo prišel čas za to. Izidorjevo življenje se je končalo prehitro, res je. Ampak pomembno je tudi, kako ga je živel: polno, dinamično, vedro, srčno in čustveno. Vsekakor pa je obogatil tudi naše življenje, ne samo svojega. Dragi Izidor! Za sabo puščaš družino, ki si jo imel srčno rad; prijatelje, ki si jih zabaval, in sodelavce, ki si jih navdihoval. Pustil si sledi na naših dušah in še ne verjamemo, da te ni več. Zagotovo vemo, da te nihče od nas nikoli ne bo pozabil. Tvoj smeh, optimizem, iskra v očeh in radost do življenja bodo ostali v nas in z nami. Hvala ti za to! Radi te imamo in počivaj miru. V slovo Izidor Korošec Kaj je življenje? Bojevanje. Za vsako nado skritih sto prevar. Pretvarja v temne slutnje jasne sanje. Usoda kruta to je gospodar. Nikamor se usoda ne ozira. Zida samo, samo spet podira. Rajko, tudi tebi usoda ni prizanesla, prehitro si se poslovil od nas. Bil si naš član DG dr. Janez Verbič. Rad si prihajal na srečanja upravnega odbora, vedno V slovo Rajku Jurjevčiču Rajcu (1947-2021) si bil pripravljen priskočiti na pomoč. Hvala ti za vsa dobra dela v našem društvu, dane nasvete in za ves čas, ki smo ga preživeli skupaj. Ohranili te bomo takšnega, kot si bil, vedrega in dobrosrčnega. Imeli smo — te radi. Iskreno sožalje tvojim najbližjim. Članice in člani društva DG dr. Janez Verbič Vrhnika Zahvala Bil je prelep sončen, a tudi mrzel dan, 15. februar, ki bi se lahko končal tragično. Naš oče se je podal na sprehod. Kot običajno je hodil po poti, a ker rad raziskuje, je tokrat skrenil z nje in nesrečno padel. Sprožila se je iskalna akcija policistov, gasilcev, sosedov ter vaščanov. Bila je že trda tema. S požrtvovalnim iskanjem vseh reševalcev, se je zgodba končala srečno: našli smo ga. Če ne bi bilo tako dobro organizirano s strani policistov, gasilcev in vseh prisotnih sodelujočih, oče verjetno ne bi preživel noči. Zato sem vsem sodelujočim iskreno zahvaljujemo: HVALA! Vsi domači Nesreča lahko prinese tudi srečo Bil je 25. januar okrog 20.20. Z ženo kot običajno sediva v toplo zakurjeni sobi in gledava televizijo. Kar naenkrat zaslišiva neko vpitje in razbijanje po vhodnih vratih. Hitim odpret, medtem pa že slišim: »Gori, gori!« »Ma, kje gori?« se sprašujem. Zunaj se ozrem na našo streho, ki je bila že vsa v plamenih. Sin, njegova žena in bližnji sosedje, ki so prvi opazili plamene, so takoj šli v akcijo: naju spravili iz hiše, poklicali gasilce na pomoč, nekje našli ročne gasilne aparate in poskušali z njimi rešiti, kar je bilo mogoče v dani situaciji. Delno jim je uspelo, toda dim in vročina nista dopuščala, da bi se približali središču požara. Kmalu zaslišimo sirene -gasilci že hitijo na pomoč. »To je bilo pa izredno hitro,« pomislim, presenečen nad tako hitrim odzivom. V kratkem času so bila vsa prisotna gasilska društva (Stara Vrhnika, Verd, Vrhnika) v polni akciji. Vodja je odločno dajal navodila in usmerjal svoje kolege, da je vse teklo gladko. Zelo hitro so od nekje pripeljali še av-tolestev z namenom čim bolj se približati središču požara. Reševanje in gašenje je potekalo tako znotraj, pod streho, kot zunaj, na strehi. Vse se je odvijalo zelo hitro. Z ženo sva bila v šoku, zmedena, nemočna, kot, da gleda- va nek film in se to ne dogaja nama. Po končanem gašenju je gasilska straža ostala preventivno še nekaj ur. Naslednji dan so se pokazale posledice požara. Človeka zaboli srce, ko vidi odprto streho, uničeno podstrešno stanovanje, vse ožgano, vonj po dimu... In to sredi zime! Kako naprej? Ni druge, kot pljuniti v roke, streho je potrebno sanirati, da ne bo še dež naredil svoje. Na pomoč prihi-ti tudi drugi sin, da čimprej odpravimo posledice požara. Pokličemo g. Bulajico, ki se ukvarja s krovstvom in klepar-stvom. Seznanimo ga z nesrečo in prosimo za pomoč. Ni okleval, takoj se je lotil zadeve. Aktiviral je svoje zaposlene in kljub zapletom z dobavo kritine je bila streha še isti dan sanirana. Še vedno nas je zanimalo, zakaj je nastal požar. Sprva smo sumili dimnik, vendar je poznejši pregled pokazal, da je bil v redu. Torej nam ostane le še električna napeljava. Zaradi uničene inštalacije je bilo težko določiti, kaj točno je šlo narobe. Vsekakor lahko rečem, da smo imeli v tej nesreči tudi srečo. Prvič zato, ker se je zgodilo zgodaj zvečer, ljudje so bili še pokonci in kmalu opazili ognjene zublje. Vedeli so, kako ukrepati v takih primerih, saj so takoj poklicali na številko 112, vmes poskušali požar omejiti z ročnimi gasilnimi aparati. Drugič je bila sreča, ker je bilo vreme mirno, brez vetra in se požar ni širil tako hitro. Tretjič pa: neverjetno hiter odziv gasilcev, saj so bili v nekaj minutah na kraju požara. Vsi so delovali kot profesionalni, poklicni gasilci. Vsa čast jim! Skratka, ne najdem besed zahvale za vso pomoč, ki smo je bili deležni. V nesreči spoznaš, da so na svetu še srčni ljudje. Tone Rožmanc NAS CASOPIS 490/1. 3. 2021 CM K 17 N as Občina Vrhnika 1. marec 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Dobrobit goveda na prostem Pred petnajstimi leti sem prvič pojasnjeval posameznim zaskrbljencem, tokrat sem se odločil pojasniti in razložiti javno. Prejel sem namreč anonimno pismo zaskrbljenega sprehajalca/ke s fotografijami sicer sosedove, v času fotografiranja prazne posode za vodo in citiranim členom Zakona o zaščiti živali. Ker vem, da je več takšnih, ki delijo podobno prepričanje, je prav da zadevo ponovno razložim. Najprej je treba razčistiti, da ima govedo drugačne prehranjevalne navade in drugačne potrebe kot človek. Zato je gledanje živali in njenih potreb skozi človeške oči popolnoma zmotno. Nepro-dušne in zaprte hleve so ljudje gradili zase, da so lažje redili govedo. Dandanes je večina sodobnih hlevov odprtih. Za lažjo predstavo zame-njajmo vlogi in naj bo stereoti- pna krava iz hleva tokrat rejec svojega rejca. Krava bi človeka zaprla v sobo, na mizo bi mu prinašala točno tisto, kar bi si najbolj želel jesti. Ko bi zbolel, bi zdravnik prišel v njegovo/ njeno sobo, imel bi mehko toplo ležišče in wc školjko. Privezala ga ne bi, imela bi prosto rejo. Človek bi sonce videl skozi okno, če bi ga soba imela, pred dežjem, vetrom in snegom bi ga obvarovala. Krava bi se morala po vsakem opravilu v človekovi sobi zaradi smradu stuširati. Rejčev svet, vse življenje, bi bila zelo dobro preskrbljena celica ... Govedo na prostem je res izpostavljeno vremenskim nevšečnostim, vendar je v povprečju njeno počutje neprimerno boljše kot pri vhle-vljenem govedu. Ker sem bil izzvan in s tem tudi vsi drugi rejci, bi ob tej priložnosti opozoril na nedopustnost ravnanja lastnikov psov, ki puščajo pasje iztrebke v travi ob sprehajalnih poteh. Tisti, ki je fotografiral posodo, se je gotovo spotaknil ob katerega izmed tam puščenih. Več o vsem napisanem si zainteresirani lahko preberete v strokovni literaturi, če pa koga zanima, me lahko mirno kadarkoli pocuka za rokav in mu bom z veseljem razložil. Jernej Lenarčič, Bevke 45 let delovanja DKPŽ Vrhnika Dobrote izpod rok članic DKPŽ na vrhniškem gregorjevem leta 2017 V letu 2020 smo obeležili 45 let delovanja Društva kmečkih in podeželski žena. Naši začetki segajo v daljno leto 1975, ko smo bile združene z ženami iz Borovnice pod imenom Društvo kmečkih žena Vrhnika in Borovnica. Tedanji direktor Andrej Štular je bil glavni pobudnik in velik podpornik, da bi ustanovili dru- štvo. Prva predsednica društva je bila Pavla Verbič, v veliko pomoč je bila tudi Cilka Umek. Sedež društva je bil v KZ Vrhnika. Sestajale smo se v prostorih tedanje zemljiške knjige, kjer je delovala Cilka Umek, in v prostorih sedanje KSS. Ob pomoči kmetijskih svetovalcev Vinka Košir, Marjana Kržič in Janeza Drašlerja smo organizirali razna strokovna predavanja in tečaje (šiviljske, kuharske). Poskrbljeno je bilo tudi za kulturno dejavnost, obiske gledališča. Najbolj smo pričakovali strokovne izlete po vsej Sloveniji in tudi čez mejo. Zanimanje in udeležba za izlete sta bila velika, zasedeni so bili tudi po štirje avtobusi. Za veliko žena in deklet je bila to ena redkih priložnosti za sprostitev od napornega dela doma in na kmetiji ter vsega, kar prinaša kmečko življenje. Zaradi oddaljenosti, logistike in raznih okoliščin so žene in dekleta v Borovnici ustanovile svoje društvo. Na Vrhniki pa je postal Aktiv kmečkih žena KZ Vrhnika. Društvu je v začetku finančno pomagala zadruga, dobršen del sredstev je prispevala tudi občina; poravnala je stroške strokovnih predavanj, kasneje pa se je uvedla članarina. Po večletnem vodenju društva je Pavlo Verbič zamenjala Veronika Švigelj, za njo je bila Helena Kern. Z njimi je sodelovala Mojca Vavken. Sedanji naziv društva je DKPŽ (Društvo kmečkih in podeželskih žena Vrhnika), šteje 50 članic, vodi ga Urška Trček z veliko volje in elana. V časih, ko kmetijstvu niso najbolj naklonjeni, moramo kmečke žene in dekleta tudi dandanes trdo delati, kljub vsem sodobnim strojem in tehnologiji, skrbeti za družino in dom. Najdemo pa si tudi čas za izobraževanje na raznih tečajih, predavanjih, veselimo se izletov in tudi rade med seboj poklepetamo. To je samo nekaj utrinkov o delu in nastanku društva. Hvala vsem, ki so kakor koli pripomogli, da je naše društvo nastalo in deluje še vedno. Hvala Pavli Verbič, ki nam je s svojo prijaznostjo, spomini in znanjem pomagala pri zapisu. DKPŽ Vrhnika Letno poročilo o kvaliteti pitne vode v KS Podlipa-Smrečje za leto 2020 Poročilo je pripravljeno skladno z zahtevo 34. člena Pravilnika o pitni Ki določa, da mora upravljavec vodovoda najmanj enkrat letno obvestiti uporabnike o skladnosti pitne vode, ugotovljene v okviru notranjega nadzora na osnovah HACCP sistema. Spremljanje stanja zdravstvene ustreznosti pitne vode je po pogodbi z upravljavcem vršil Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, enota Ljubljana. V nadaljevanju je predstavljeno poročilo internega nadzora in v sklopu državnega monitoringa. Franc Železnik s.p., upravljavec vodovoda »Legenda: Podlipa in Samija EC - E. coli, CP - clostridium perfringens, KB - koliformne bakterije, SK22 - št. kolonij pri 22°C, SK37 - št. kolonij pri 37°C, EN - enterokoki, PA - Pseudomonas aeruginosa,NVO-nespr.vonj in okus LETNO POROČILO NOTRANJI NADZOR ZA LETO 2020 OSNOVNI PODATKI INTERNI NADZOR mikrobiološka preskušanja kem. preizk. Ime sistema Dezinfekcijsko Stevilo St. vzorcev NLZOH Upravljavec in osk.obm. St. prebivalcev Dezinfekcija sredstvo Tip vode vzorcev St.neskladnih vzorcev z E.coli Stevilo vzorcev vrsta * ar * ar dezinfekcijskega et m et m sredstva (1-plinski ar ar ar ar klor, 2-natrijev a g a g hipoklorit, 3-klorov e n e e n e št. prebivalcev 1 - da vključno dioksid, 4-ozon, 5-UV, 1 - površinska / e e s e e s e e na osk. z občasno)/ 6-drugo - vpišite 2 - nepovršinska / e n d n s a bč e n d pr e n s a bč pr e e n d n s a bč e n d n s a bč Območju 2 - ne tudi kombinacije!) 3 - mešana er o er im o im er o er o Bagrček Franc Lj. Zeleznik s.p. Podlipa 527 1 5 3 4 6 0 0 0 0 0 0 3 0 Bagrček Franc Lj. Zeleznik s.p. Samija 98 1 5,2 1 6 3 0 0 0 0 0 0 3 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 datum izvajalec mesto vzorčenja oskrbovalno območje uporabniki tip vode priprava vode način priprave vode dezinf. sredstvo okus Vonj *** pH vrednost Temperatura vode pri merjenju el. prevodnosti električna prevodnost Motnost * Escherichia coli (E, coli) Koliformne bakterije število kolonij pri 22oC število kolonij pri 37oC Enterokoki Clostridium perfringens (vključno s sporami) 18.2. NLZOH, Ljubljana Stanovanjska hiša, Podlipa 44, 1360 VRHNIKA PODLIPA 527 mešana UV ni doziranja UV 0 7,5 7,9 374 0,1 0 0 <10 <10 0 0 29.9. NLZOH, Ljubljana Stanovanjska hiša, Podlipa 44, 1360 VRHNIKA PODLIPA 527 mešana UV ni doziranja UV 0,6 0 0 <10 <10 0 0 9.3. NLZOH, Ljubljana Stanovanjska hiša, Smrečje 39, 1354 HORJUL SAMIJA 98 površinska UV kloriranje UV,Nah.* 1 0 7,6 5,7 263 2,1 0 0 <10 <10 0 0 22.10. NLZOH, Ljubljana Stanovanjska hiša, Smrečje 39, 1354 HORJUL SAMIJA 98 površinska UV kloriranje UV,Nah. 1 0 7,6 12 445 1,5 0 0 <10 <10 0 0 Podatki so povzeti iz Informacijskega sistema monitoringa pitne vode (https://is.mpv.si/) * Natrijev hipoklorit NAS CASOPIS 490/1. 3. 2021 CM K 18 N as Občina Vrhnika 1. marec 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si risj UPOKOJENSKI KOTIČEK Spoštovane upokojenke in cenjeni upokojenci Januar je za nami, a še vedno smo v krču zaradi vseh ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa. Ne moremo se družiti, nismo mogli organizirati prednovoletnega srečanja niti predpustne zabave, ni pohodov, ni predavanj, a srečujemo se vsaj na tržnici, v trgovinah, tako da se pozabili ne bomo. Če preberete naš kotiček, pa vam vsak mesec ponudimo novice, da društvo ne spi. Trenutno pripravljamo gradiva za občni zbor, ki pa bo drugačen, le v okviru upravnega odbora po elektronski pošti. Le nadzorni odbor in izvršilni odbor se bosta sestala v fizični obliki, ker le njim lahko zagotavljamo medsebojno razdaljo dveh metrov. Ker smo zagotovili krožno vstopanje in odhode iz pisarne ter dvometrsko razdaljo čakajočih, vas vabim, da se odločite poravnati članarino ob sredah in petkih od 9.00 do 12.00, z masko, seveda. Komisija za volitve, imenovanja in priznanja zbira predloge za društvena priznanja, pa tudi za priznanja ZDUS. Če kdo želi koga predlagati za priznanje, naj se oglasi v pisarni ali na tel. št. 031 241 066 in obrazloži svoj predlog. Ker bomo letos obeležili 70-letnico od ustanovitve društva upokojencev, boste vsak mesec lahko prebrali kratek članek o zgodovini društva. V znak prihajajoče pomladi pa še fotografija jaric, ki že cvetijo na vrtovih. V upanju na boljše čase, ko se bomo lahko družili na izletih, pohodih, predavanjih in drugih dejavnostih, vas lepo pozdravljam. E. Brelih Teh naših 70 let Že daljnega leta 1950 je skupina 23 upokojencev začela razmišljati, da bi ustanovila društvo, ki bi združevalo upokojence pod okriljem Zveze sindikatov, kot je bilo takrat v navadi. Priprave so potekale vse do 10. junija 1951, ko se je zbralo 23 že »organiziranih in 27 neorganiziranih« upokojenk in upokojencev na ustanovnem občnem zboru. Prvi predsednik Društva upokojencev Vrhnika je postal Janko Bogatec, ki ga je vodil vse do leta 1964 in v tem času se je število članov povečalo na 600. Prostore so imeli v Črnem orlu, a so jih morali leta 1958 zapustiti. Leta 1963 so Viktor Kirn, Dom Črni Vrh nad Idrijo (1921) Frančiška Kovačič, Ob Beli (1925) Cirila Dobrovoljc, Dobovičnikova ul. (1927) Franc Lampe, Strmica (1927) Zvonko Čukljek, Sivkina ul. (1928) Vera Serini, Cesta na Polju (1928) Julka Petrovčič, Ob Potoku (1928) Valentina Zalar, Dom Vrhnika (1929) Malnar Ivanka, Cesta 6. maja (1930) Tinca Skubic, Janezova cesta (1930) Matija Jesenovec, Notranjska cesta (1930) Ivana Tomšič, Drenov grič (1936) Ivana Nagode, V Zatišju (1936) Ludvik Kovačec, Možinova ul. (1936) Jože Hodnik, Petkovškova ul. (1936) Jože Šušteršič, Storžev grič (1941) Jana Frumen, Verd (1941) Vsem jubilantom iskreno čestitamo za visoki jubilej. Čestitke pa tudi vsem, ki so februarja praznovali rojstni dan. leta je, kot edina organizirana oblika rekreacije, prednjačilo balinanje, pozneje so se pridružili pikado, pohodništvo, plesne vaje, plavanje, splošna telovadba. Vrata je odprlo več delavnic: od učenja tujih jezikov, ročnih del, klekljanja in izdelovanja raznovrstnih voščilnic. Na žalost pa veselja ob selitvi ni mogel deliti z nami predsednik Herman Bole, ki je zaradi bolezni leta 2006 pooblastil podpredsednico Elico Brelih, da do izvolitve novega predsednika vodi društvo. V nove spodnje prostore se je selila pisarna, pridobljen je bil večnamenski prostor, kjer potekajo kulturne prireditve, odprtja razstav, pevske vaje, predavanja in splošna telovadba ter seje organov društva in športna soba za pikado. Stari del so postopoma urejali in pripravljali za oddajo, da bi s pridobljenimi sredstvi lahko vzdrževali celotno stavbo. Leta 2007 so članice in člani izvolili predse- dnika, Toneta Slugo, ki je to funkcijo opravljal eno mandatno obdobje, nato je bila 2011 izvoljena prva predsednica društva, Elica Brelih, ki ga uspešno vodi še dandanes. Ob 70-letnici društva bo izšel zbornik, ki obsega bogato in raznoliko delovanje zadnjih desetih let ob ugotovitvah, da se število članstva konstantno zmanjšuje kljub zanimivim dejavnostim. Posebno težki sta bili leti 2019 in 2020, ko smo zaradi covida-19 ostali brez množičnih aktivnosti, odrinjeni na računalnike ali telefone. Vendar je društvo ob upoštevanju odlokov in ukrepov delovalo, projekt Starejši za starejše se ni ustavil, tudi humanitarna dejavnost ne. Jesen našega življenja je lahko zanimiva, zabavna in polna novih doživetij z novimi znanci in prijatelji ... Tudi v društvu upokojencev. Za upravni odbor: Elica Brelih kupili staro stavbo, ki jo je prodajal Jože Kunstelj na Tržaški 10, a je bila v zelo slabem stanju. Od takrat pa vse do leta 2005 so se predsedniki in članice ter člani upravnih odborov ukvarjali tudi s popravili, dozidavami in izboljšavami prostorov na Tržaški 10. Število članov in članic pa se je vseskozi povečevalo. Ponosni smo lahko na vse predhodne predsednike in člane upravnih odborov kot na članstvo in hkrati hvaležni, saj nam je v teh 70 letih uspelo povečati naše skupne prostore, preseliti pisarno v pritličje, dodajati vedno več zanimivih dejavnosti in tako zadovoljevati potrebe starejših po raznovrstnih druženjih v domačem okolju ali na izletih in pohodih po Sloveniji in širše. Dolga Za lažje pr*ež ¡vijake karantene/časa v domačem okolju V ierji, cfa bi vsem 3Jo ima bolje in ¡¿m Joije v tem posebnem ^korsiiskem^ letu, vos vConkarjevi knjižnici Vrhniko (v nadaljevonju CKV) vabimo k ogledu provijii, 15 minutnih prispevkov Marka Juhanto 5 padroČ jo vzgoje, k poslušanju kratkih odJomkiw bron jO literature za tep^i dan in k brskanju pO domoznanskih in drugih vsebino h na noši spletni strani www ¿kv.si. POVEZAVE PRAVLJIC * Odprta Skupina: FG CltV, i kupim Ure pravljic CltV: ht tp-s ://www. f acsbook.cpm/ara ups/2344693 9799495Q * Zaprta skupina- FG Ure pravljic Podiipa- ht tp3 ://www. faCftbqflk.com/qroups/2344693 97994960 * Pravnice Anj t Šttfan: ht tps://wi¥W.YPutiibtt cdtu/fESu lttf?Jednch_quftit¥=pn [OfJiCS^Hef On * Slovenske ljudske pravljice: ht tas://www.voutub*.mm/reftiJt;ffitanh jufo^l^ensl^l .udskt+BfoJ Not » Pravljico Knjižnice Medvode: Pravi jičra okno v svet 20 Ne -o j -m dzdek » Pravljice in druge objave Boštjana fiartnea - Pižame: https ¡//www facehcok com/flSPi rama/ * 23.12.2020, ob J7.00 vabljeni na ZOOM,, prost vitap brez gesla -lOUMSlGAJ ZGODBA JAKOGOVA ŽEL J* (Mina Vehar in Tatjana feupnik Hladni k): https: //usO gwEb.zopm.uS/ j /644235923 66 O VZ&OJI: * 15 minutni prispevki Marko Juhanta o v7$oji https-//wwft. facebMk.com/conkariewokn [i zrn ca/11 iJecs/?re f ■ page_interrwl * Povzetki k^jig o vzgoji (s sreianj za mamico z ciojenčki) htt ps: //ivlvlv.c kv.si / 5recgn.io_ifrKecniOn_rmemit_z_dO'.LeHg ki / Z^ LEPŠI QAN; W 5-10 minutni posnetki branja kraji ih pozitivnih zgodbic, Conkorjo in poezije Z0 lepli dan: FB, skupino Skodelica literature zo Tepli dan: https ://www facebeok com/grgups/S^feflB42£y.l55l/ NAS CASOPIS 490/1. 3. 2021 CM K 19 N as Občina Vrhnika 1. marec 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [79] Na podlagi Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2021 in 2022 (Ur. l. RS, št. 174/2020), Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 50/2007, 61/2008, 99/2009-ZIPRS1011, 3/2013 in 81/16), Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/2015) in Odloka o proračunu Občine Vrhnika za leto 2021 (Naš časopis, št. 488/2020), Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, objavlja JAVNI RAZPIS ZA IZBOR PREDLOGOV ZA SOFINANCIRANJE UREDITVE IN NAKUPA OPREME ZA OTROŠKA IGRIŠČA ZA LETO 2021 1. PREDMET RAZPISA IN RAZPISNA PODROČJA Predmet razpisa je sofinanciranje ureditve in nakupa opreme za otroška igrišča na območju občine Vrhnika ter usposabljanja odgovornih oseb za preglede in vzdrževanje otroških igral in igrišč. 2. POMEN IZRAZOV IN UPRAVIČENOST STROŠKOV Upravičene osebe po tem razpisu so Krajevne skupnosti v občini Vrhnika, ki posedujejo in/ali uporabljajo površine za namen otroškega igrišča (v nadaljevanju: upravičene osebe). Projekt je investicijski poseg pri vzdrževanju in/ali posamični sklop opreme, ki je v celoti in v svojih delih namenjen uporabi na razpisnem področju. Predmet sofinanciranja je lahko tudi redno vzdrževanje igral in opreme igrišč (barvanje igral ipd., ne pa košnja, grabljenje itn.), vendar le v primeru, da sredstva tudi po opravljenem vrednotenju investicijskih posegov niso v celoti razdeljena. Zaprošeni znesek financiranja posameznega projekta lahko dosega do 50 % vseh predvidenih stroškov del, opravljenih v letu 2021. Usposabljanje je udeležba na usposabljanju za preglede in vzdrževanje otroških igral in igrišč. Zaprošeni znesek financiranja posameznega usposabljanja lahko dosega do 100 % celotnega stroška usposabljanja. Financiranje pomeni, kadar se uporablja samostojno, tako financiranje kot sofinanciranje. Finančna uravnoteženost pomeni, da se ujemajo skupne vrednosti predvidenih odhodkov in prihodkov finančne konstrukcije celotnega projekta (odhodki = prihodki). 3. POGOJI ZA SODELOVANJE NA RAZPISU 3.1 Na razpis se lahko prijavijo predlagatelji (upravičene osebe), ki izpolnjujejo naslednje pogoje: • imajo otroško igrišče v svoji lasti oz. imajo soglasje lastnika ali zakupnika zemljišča (dokazilo: podpisana izjava o lastništvu oz. soglasje); • zagotavljajo dostopnost površine uporabnikom z dostopom na javno površino (dokazilo: podpisana izjava predlagatelja); • upravljajo oz. bodo upravljali z otroškim igriščem, ga tekoče vzdrževali in vzpostavili igriški red (dokazilo: podpisana izjava predlagatelja) in • imajo urejeno tehnično dokumentacijo (natančen načrt obnove in popis del s količinami ter cenami) - pogoj ne velja za prijavo usposabljanja. 3.2 Izpolnjevanje razpisnih pogojev: Izpolnjevanje pogojev ugotavlja komisija, ki jo imenuje župan. Predlagatelji, ki bodo podali nepopolne vloge, bodo pozvani k dopolnitvi vlog. Rok za dopolnitev vloge je petnajst koledarskih dni od prejema obvestila o nepopolni vlogi. Vloge, ki niso bile oddane v razpisnem roku, ki jih ni vložila upravičena oseba in nepopolne vloge, ki kljub pozivu niso bile pravočasno dopolnjene, bodo zavržene. Občina Vrhnika lahko v primeru naknadne ugotovitve neizpolnjevanja pogojev in po že izdani dokončni odločbi o izboru programov spremeni odločitev in z izvajalcem ne sklene pogodbe ali razveže že sklenjeno pogodbo, v primeru že izplačanih sredstev pa zahteva povračilo sredstev. 4. RAZPISNI KRITERIJI 4.1 Splošni kriteriji razpisa Projekt ustreza splošnim kriterijem, če: • ohranja ali povečuje učinkovitost uporabe otroških igrišč, • je celovit in zaokrožen ter tehtno vsebinsko obrazložen in načrtovan, • je realno ovrednoten in ima uravnoteženo finančno zgradbo ter • zagotavlja soudeležbo predlagatelja z lastnimi ali pridobljenimi sredstvi v višini vsaj 50%. Usposabljanje ustreza splošnim kriterijem, če: • se usposablja oseba, odgovorna za vzdrževanje igrišča, ki ga poseduje ali uporablja predlagatelj, • traja najmanj sedem ur in ga izvaja institucija, ki ima akreditacijo s področja varnosti otroških igrišč oziroma je registrirana za opravljanje dejavnosti varnosti pri delu na področju vzgoje in izobraževanja in ima najmanj pet let izkušenj z izvajanjem pregledovanja in preizkušanja igral na otroških igriščih. Najvišji možni znesek sofinanciranja usposabljanja je do 250 EUR na prijavitelja. 4.2 Prednostni kriteriji • usposabljanje osebe, odgovorne za vzdrževanje igrišča, • celotna višina vrednosti projekta, • postavitev novega igrišča ali celovita prenova igrišča, • število potencialnih uporabnikov otroškega igrišča, • oddaljenost od prvega urejenega otroškega igrišča, • nujni projekti obnove, brez katerih bi bila uporaba prostorov bistveno okrnjena, nepopolna ali celo onemogočena ali katerih odložitev bi povzročila nadaljnjo škodo na objektu, • upravičena oseba je v projektih, prijavljenih na tovrsten razpis v prejšnjih letih oziroma bo v tem letu pridobila sponzorska ali donatorska sredstva za namen urejanja igrišča (priložiti gradivo, ki to izkazuje). 5. UPORABA KRITERIJEV Izbrani bodo projekti, katerih predlagatelj in projekt / usposabljanje bo izpolnjeval vse splošne kriterije ter bo visoko ocenjen pri prednostnih kriterijih razpisa. Prednostni kriteriji z večjo težo so navedeni na začetku seznama. Usposabljanje ima prednost pred projekti. Izbrani predlagatelji bodo prejeli sredstva glede na število točk, ki jih bo prejel njihov predlog. Vrednost točke bo izračunana glede na skupno vrednost sredstev na razpisu in skupno število vseh dodeljenih točk na razpisu. Če odobrena sredstva po razdelitvi sredstev s strani komisije pri posameznem projektu presegajo maksimalni možni znesek oz. delež sofinanciranja celotne vrednosti projekta, komisija presežek sredstev razdeli med predloge ostalih prijaviteljev, glede na število točk. Če proračunska sredstva po opravljenem vrednotenju usposabljanj in investicijskih posegov niso v celoti razdeljena, se ostanek razdeli med prijave rednega vzdrževanja, glede na število točk. Komisija bo ustreznost vloge preverjala iz podatkov, ki bodo navedeni na prijavnih obrazcih, v obveznih prilogah ter na morebitnem drugem priloženem materialu in na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga iz uradnih evidenc. 6. VIŠINA SREDSTEV Višina razpoložljivih sredstev za leto 2021, namenjenih za predmet tega razpisa, znaša 7.600,00 EUR. 7. OBDOBJE ZA PORABO DODELJENIH SREDSTEV Dodeljena proračunska sredstva iz razpisa morajo upravičene osebe porabiti v proračunskem letu 2021, najkasneje do 30. 11. 2021, kar je tudi rok za oddajo zahtevkov z dokazili o izvedbi del. 8. RAZPISNI ROK Razpis se prične 1. 3. 2021 (datum izida Našega časopisa) in zaključi 1. 4. 2021. 9. RAZPISNA DOKUMENTACIJA Razpisna dokumentacija obsega: besedilo razpisa, prijavne obrazce za prijavo posameznega projekta / usposabljanja in vzorec zahtevanih izjav. Vlogo za udeležbo na razpisu s prijavnimi obrazci vlagatelji lahko prevzamejo v času uradnih ur v spreje-mno-informacijski pisarni Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika. Lahko pa tudi v elektronski obliki na spletni strani Občine Vrhnika, www. vrhnika.si - Razpisi, natečaji, naročila in namere. 10. ODDAJA IN DOSTAVA PREDLOGOV Vloga mora biti izpolnjena na ustreznih razpisnih obrazcih in mora vsebovati vse obvezne priloge, dokazila in podatke, določene v razpisni dokumentaciji. Vloga mora biti predložena na naslov: OBČINA VRHNIKA, Oddelek za družbene dejavnosti in gospodarstvo, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, v zapečateni ovojnici z izpisom na prednji strani: »NE ODPIRAJ - RAZPIS OTROŠKA IGRIŠČA 2021«, do vključno 1. 4. 2021 oz. najkasneje ta dan oddana na pošti kot priporočena pošiljka. Na hrbtni strani ovojnice mora biti navedba vlagatelja: naziv in naslov (sedež). Če posamezni predlagatelj predloži več vlog, mora biti vsaka v svojem, pravilno označenem ovitku! Za PREPOZNO se šteje vloga, ki ni bila oddana priporočeno na pošto do vključno 1. 4. 2021 oz. do tega dne ni bila predložena na Občini Vrhnika. Za NEPOPOLNO se šteje del vloge ali celotna vloga, ki ne vsebuje vseh sestavin, ki jih zahteva besedilo razpisa in razpisne dokumentacije. Oddaja vloge pomeni, da se predlagatelj strinja z vsemi pogoji in kriteriji razpisa. 11. PRISTOJNI USLUŽBENCI ZA DAJANJE INFORMACIJ IN POJASNIL: Informacije in pojasnila lahko zainteresirani dobijo v času uradnih ur Občine Vrhnika, na Oddelku za družbene dejavnosti in gospodarstvo, tel. 01/75554-20. Vprašanja se lahko posredujejo tudi po elektronski pošti na naslov sa-bina.ahcan@vrhnika.si. 12. ODPIRANJE VLOG IN OBVEŠČANJE O IZBORU Odpiranje vlog, preverjanje izpolnjevanja pogojev, utemeljenosti prispelih vlog in vrednotenje le-teh bo izvedla komisija, ki jo določi župan Občine Vrhnika. Odpiranje vlog bo predvidoma 2. 4. 2021 in ne bo javno. Občina Vrhnika bo predlagatelje o izidu razpisa pisno obvestila v 30 dneh po zaključku razpisa oz. prejemu popolnih vlog. Na sklep o izboru se predlagatelj lahko v 8 dneh po prejemu pritoži pri županu Občine Vrhnika. Po preteku roka za pritožbe bodo z izbranimi izvajalci sklenjene pogodbe. Datum: 9. 2. 2021 Številka: 410-23/2021 (3-02) ŽUPAN Daniel CUKJATI Na podlagi Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2021 in 2022 (Ur. list RS, št. 75/2019), Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 50/2007, 61/2008, 99/2009-ZIPRS1011, 3/2013 in 81/2016), Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/2015), Odloka o proračunu Občine Vrhnika za leto 2021 (Naš časopis, št. 488/2020), Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, objavlja JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE OHRANJANJA IN RAZVOJA KMETIJSTVA TER PODEŽELJA V OBČINI VRHNIKA V LETU 2021 1. PREDMET RAZPISA IN RAZPISNA PODROČJA Predmet razpisa je sofinanciranje ohranjanja in razvoja kmetijstva ter podeželja na območju občine Vrhnika v letu 2021, ki vključuje naslednja področja: A. ureditev nekategoriziranih poljskih poti in kolovozov, B. vzdrževanje jarkov, C. sofinanciranje delovanja društev in njihovih združenj, ki se ukvarjajo z razvojem kmetijstva, podeželja in gospodarstva. 2. UPRAVIČENE OSEBE Upravičene osebe po tem razpisu so Krajevne skupnosti v občini Vrhnika in društva ter njihova združenja, ki se ukvarjajo z razvojem kmetijstva in podeželja na območju občine Vrhnika. 3. NAMENI RAZPISA, RAZPISNI POGOJI IN KRITERIJI PO PODROČJIH A. SOFINANCIRANJE UREDITVE NEKATEGORIZIRANIH POLJSKIH POTI IN KOLOVOZOV Namen sofinanciranja: Ureditev nekategoriziranih poljskih poti in kolovozov z namenom izboljšave dostopa do kmetijskih zemljišč. Naložba se ne izvaja izključno samo za enega lastnika. Višina razpisanih sredstev: 14.000,00 EUR Predmet sofinanciranja: Sofinanciranje ureditve nekategori-ziranih poljskih poti in kolovozov, ki predstavljajo javno dobro oz. so v javni lasti in poti, za katere je pridobljena služnost za uporabo in vzdrževanje s strani KS ali Občine Vrhnika. Splošni pogoji upravičenosti: - kopija katastrskega načrta oz. ustrezna karta z vrisom parcel, parcelnih številk in vrisom poti. Upravičenci: Krajevne skupnosti na območju občine Vrhnika. Upravičeni stroški: Za poljske poti in kolovoze, ki predstavljajo javno dobro oz. so v javni lasti ali poti, ki imajo pridobljeno služnost in jih koristijo kmetje ter drugi občani, občina zagotavlja pokrivanje stroškov za nasipni material, stroške prevoza ter ureditev kolovoza (gredanje, valjanje, nasipanje...). Višina sofinanciranja aktivnosti je do 100 % upravičenih stroškov. Kriterij za ocenjevanje: - dolžina planiranih poti, katerih ureditev se bo sofinancirala s tem razpisom, največ 50 točk (100 do 199 m = 20 točk, 200 do 299 m = 30 točk, 300 do 399 m = 40 točk, 400 m in več = 50 točk) Dokumentacija, ki mora biti priložena vlogi: - izpolnjen obrazec Vloga na javni razpis, - kopija katastrskega načrta oz. ustrezna karta z vrisom parcel, parcelnih številk in vrisom poti ter označeno dolžino poti, - kopija služnosti za uporabo in vzdrževanje s strani KS ali Občine Vrhnika (za poti, ki niso v javni lasti). B. VZDRŽEVANJE JARKOV Namen sofinanciranja: Vzdrževanje barjanskih jarkov z namenom ohranjanja njihovega stanja in s tem omogočanja obdelave kmetijskih zemljišč. Naložba se ne izvaja izključno samo za enega lastnika. Višina razpisanih sredstev: 14.000,00 EUR Predmet sofinanciranja: Sofinanciranje vzdrževanja barjanskih jarkov srednje velikosti, ki so v javni lasti in jarki, za katere je pridobljeno soglasje za vzdrževanje s strani KS ali Občine Vrhnika. Splošni pogoji upravičenosti: - kopija katastrskega načrta oz. ustrezna karta z vrisom parcel, parcelnih številk in vrisom jarkov, - dela se izvajajo skladno z Uredbo o Krajinskem parku Ljubljansko barje (Uradni list RS, št. 112/08 in 46/14 -ZON-C), - v skladu z Zakonom o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 - UPB, 61/06 - ZDru-1, 8/10 - ZSKZ-B in 46/14) je potrebno pred izvedbo za dela na naravnih vrednotah, zavarovanih območjih, ekološko pomembnih območjih in posebnih varstvenih območjih pridobiti dovoljenje za poseg v naravo (vloga na upravno NAS CASOPIS 490/1. 3. 2021 CM K 20 N as Občina Vrhnika 1. marec 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a enoto, priložiti natančen opis posega in prikaz lokacije na karti). Upravičenci: Krajevne skupnosti na območju občine Vrhnika. Upravičeni stroški: Za obstoječe barjanske odvodne jarke srednje velikosti, ki so v javni lasti ali imajo pridobljeno soglasje in omogočajo obdelavo kmetijskih zemljišč ter ohranjanje značilne krajine v občini Vrhnika, se zagotavlja pokrivanje stroškov za čiščenje mulja in vegetacije (do premera cca 2 cm). Višina sofinanciranja aktivnosti je do 70 % upravičenih stroškov. Dela se lahko izvajajo samo v obdobju pred 15. marcem in po 30. septembru, s čimer se v največji možni meri ohranja biotska raznovrstnost. Dela se lahko izvajajo tudi izven navedenega obdobja, v kolikor je tako določeno z dovoljenjem za poseg v naravo. Finančne določbe: Najvišji znesek dodeljenih sredstev za to področje na posameznega prijavitelja je 4.900,00 EUR. Kriterij za ocenjevanje: - dolžina jarkov, katerih vzdrževanje se bo sofinanciralo s tem razpisom, največ 50 točk (100 do 199 m = 20 točk, 200 do 299 m = 30 točk, 300 do 399 m = 40 točk, 400 m in več = 50 točk) Dokumentacija, ki mora biti priložena vlogi: - izpolnjen obrazec Vloga na javni razpis, - kopija katastrskega načrta oz. ustrezna karta z vrisom parcel, parcelnih številk in jarkov ter označeno dolžino jarka, - kopija soglasja za uporabo in vzdrževanje s strani KS ali Občine Vrhnika (za jarke, ki niso v javni lasti). C. SOFINANCIRANJE DELOVANJA DRUŠTEV IN NJIHOVIH ZDRUŽENJ, KI SE UKVARJAJO Z RAZVOJEM KMETIJSTVA, PODEŽELJA IN GOSPODARSTVA Namen sofinanciranja: Društva predstavljajo temelj za izmenjavo znanj in izkušenj med prebivalstvom, ki živi na podeželju, zato jih je potrebno spodbujati in dolgoročno tudi s tem dvigniti kvaliteto življenja na podeželju. Višina razpisanih sredstev: 4.500,00 EUR Predmet sofinanciranja: Sofinanciranje delovanja različnih neprofitnih oblik sodelovanja kmetov in drugih neprofitnih združenj, povezanih s kmetijstvom, gozdarstvom in razvojem podeželja. Pogoji upravičenosti: - društva, registrirana za delovanje na območju občine Vrhnika ali delujejo na območju občine Vrhnika in njihov program ni sofinanciran iz drugih postavk proračuna občine, - sofinancirajo se lahko izključno društva z nepridobitno dejavnostjo, - seznam članov društva iz območja občine. Upravičenci: Društva in njihova združenja, ki se ukvarjajo z razvojem kmetijstva in podeželja na območju občine. Upravičeni stroški: - stroški ustrezne infrastrukture za delovanje (najem prostora/pisarne), - materialni stroški in stroški dela pisarne ter organov, - stroški izvajanja aktivnosti za spod- bujanje delovanja, združevanja in povezovanja ljudi na podeželju (stroški strokovnega izobraževanja, promocijske dejavnosti, organiziranja, izvedbe ali sodelovanja na prireditvah ali tekmovanjih,...). Finančne določbe: Višina sofinanciranja aktivnosti je do 100 % upravičenih stroškov. Najvišji znesek sofinanciranja je 1.500,00 EUR. Kriterija za ocenjevanje: - Število predvidenih aktivnosti društva za člane iz Vrhnike in občane Vrhnike v letu 2021; brez občnih zborov in rednih sestankov društva - največ 50 točk (do 5 aktivnosti = 10 točk, 6 do 10 aktivnosti = 20 točk, 11 do 15 aktivnosti = 30 točk, 16 do 20 aktivnosti = 40 točk, 21 do 25 aktivnosti = 50 točk) - število članov društva iz občine Vrhnika - največ 50 točk (do 10 članov = 10 točk, 11 do 20 članov = 20 točk, 21 do 30 članov = 30 točk, 31 do 40 članov = 40 točk, 41 članov in več = 50 točk). Dokumentacija, ki mora biti priložena vlogi: - izpolnjen obrazec Vloga na javni razpis, - seznam članov iz občine Vrhnika. 4. SKUPNA VREDNOST SREDSTEV Skupna vrednost razpoložljivih sredstev za leto 2021, namenjenih za področja tega razpisa, znaša 32.500,00 EUR. Izbrani predlagatelji bodo prejeli sredstva glede na število točk, ki jih bo prejel njihov predlog. Vrednost točke bo izračunana za vsako področje posebej, glede na višino razpisanih sredstev na posameznem področju in skupno število vseh dodeljenih točk na posameznem področju. 5. OBDOBJE ZA IZVEDBO AKTIVNOSTI IN PORABO SREDSTEV Dejavnost, ki se bo izvajala v letu 2021 in bo predmet prijave na ta razpis, je lahko začeta pred izdajo upravnega akta (sklepa oz. odločbe) upravičencu o dodelitvi sredstev, upravičeni stroški po tem razpisu so tisti, nastali v obdobju od 1. januarja 2021 do 30. novembra 2021 (skrajni rok za oddajo zahtevka za izplačilo). Ne glede na druga določila tega razpisa so upravičeni stroški za področje B vzdrževanje jarkov tudi tisti, nastali v obdobju od 1. novembra 2020 do 31. decembra 2020. Dokazila/plačani računi za izvedene aktivnosti, ki jih upravičenec priloži skupaj z zahtevkom za izplačilo, morajo biti z datumom iz zgoraj navedenega obdobja. Za območja, kjer je to zahtevano v skladu z Zakonom o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 - UPB, 61/06 - ZDru-1, 8/10 - ZSKZ-B in 46/14), je potrebno skupaj z zahtevkom za izplačilo priložiti tudi dovoljenje za poseg v naravo, ki ga izda upravna enota in je potrebno zanj zaprositi pred izvedbo del. Dodeljena proračunska sredstva iz razpisa morajo upravičene osebe porabiti v proračunskem letu 2021 oz. v plačilnih rokih, kot jih določa Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2021 in 2022 (Ur. list RS, št. 174/2020). 6. RAZPISNI ROK Razpis se prične 1. 3. 2021 (datum izida Našega časopisa) in zaključi 1. 4. 2021. 7. RAZPISNA DOKUMENTACIJA Razpisna dokumentacija obsega: besedilo razpisa, prijavne obrazce za prijavo posameznega projekta in vzorec zahtevanih izjav. Vlogo za udeležbo na razpisu s prijavnimi obrazci lahko vlagatelji prevzamejo v času uradnih ur v spreje-mno-informacijski pisarni Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika. Lahko pa tudi v elektronski obliki na spletni strani Občine Vrhnika, www. vrhnika.si - Razpisi, natečaji, naročila in namere 8. ODDAJA IN DOSTAVA PREDLOGOV Vloga mora biti izpolnjena na ustreznih razpisnih obrazcih in mora vsebovati vse obvezne priloge, dokazila in podatke, določene v razpisni dokumentaciji. Vloga mora biti predložena na naslov: OBČINA VRHNIKA, Oddelek za družbene dejavnosti in gospodarstvo, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, v zapečateni ovojnici z izpisom na prednji strani: »NE ODPIRAJ - VLOGA - RAZPIS KMETIJSTVO 2021«, do vključno 1. 4. 2021 oz. najkasneje ta dan oddana na pošti kot priporočena pošiljka. Na hrbtni strani ovojnice mora biti navedba vlagatelja: naziv in naslov (sedež). Če posamezni predlagatelj predloži več vlog, mora biti vsaka v svojem, pravilno označenem ovitku! Za PREPOZNO se šteje vloga, ki ni bila oddana priporočeno na pošto do vključno 1. 4. 2021 oz. do tega dne ni bila predložena na Občini Vrhnika. Za NEPOPOLNO se šteje del vloge ali celotna vloga, ki ne vsebuje vseh sestavin, ki jih zahteva besedilo razpisa in razpisne dokumentacije. Oddaja vloge pomeni, da se predlagatelj strinja z vsemi pogoji in kriteriji razpisa. 9. IZPOLNJEVANJE RAZPISNIH POGOJEV: Izpolnjevanje pogojev ugotavlja komisija, ki jo imenuje župan. Predlagatelji, ki bodo podali nepopolne vloge, bodo pozvani k dopolnitvi vlog. Rok za dopolnitev vloge je 15 koledarskih dni od prejema obvestila o nepopolni vlogi. Vloge, ki niso bile oddane v razpisnem roku, ki jih ni vložila upravičena oseba in nepopolne vloge, ki kljub pozivu niso bile pravočasno dopolnjene, bodo zavržene. Občina Vrhnika lahko v primeru naknadne ugotovitve neizpolnjevanja pogojev in po že izdani dokončni odločbi o izboru programov, spremeni odločitev in z izvajalcem ne sklene pogodbe ali razveže že sklenjeno pogodbo, v primeru že izplačanih sredstev pa zahteva povračilo sredstev. 10. PRISTOJNI USLUŽBENCI ZA DAJANJE INFORMACIJ IN POJASNIL: Informacije in pojasnila lahko zainteresirani dobijo v času uradnih ur Občine Vrhnika, na Oddelku za družbene dejavnosti in gospodarstvo, tel. 01/75554-20. Vprašanja se lahko posredujejo tudi po elektronski pošti na naslov sa-bina.ahcan@vrhnika.si. 11. ODPIRANJE VLOG IN OBVEŠČANJE O IZBORU Odpiranje vlog, preverjanje izpolnjevanja pogojev, utemeljenosti prispelih vlog in vrednotenje le-teh bo izvedla komisija, ki jo določi župan Občine Vrhnika. Odpiranje vlog bo predvidoma 2. 4. 2021 in ne bo javno. Občina Vrhnika (Oddelek za družbene dejavnosti in gospodarstvo) bo predlagatelje o izidu razpisa pisno obvestila v 30 dneh po zaključku razpisa oz. prejemu popolnih vlog. Na sklep o izboru se predlagatelj lahko v 8 dneh po prejemu pritoži pri županu Občine Vrhnika. Po preteku roka za pritožbe bodo z izbranimi izvajalci sklenjene pogodbe. Datum: 9. 2. 2021 Številka: 330-1/2021 (3-02) Župan Daniel CUKJATI Na podlagi Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/15), Meril in kriterijev za povračila za priključitev na distribucijsko omrežje zemeljskega plina na Vrhniki (Nas časopis, št. 363/09), Sklepa o znižanju višine povračila za priključitev na distribucijsko omrežje zemeljskega plina na Vrhniki (Naš časopis, št. 424/15) je Občinski svet Občine Vrhnika na 13. redni seji dne 4. 2. 2021 sprejel v zadevi Sklep o znižanju višine povračila za priključitev na distribucijsko omrežje zemeljskega plina na Vrhniki 1. Za vse porabnike zemeljskega plina do priključne moči 500 kW znaša povračilo za priključitev v odvisnosti od priključne moči 0,0 €/kW. 2. Za porabnike zemeljskega plina, ki imajo priključno moč nad 500 kW znaša povračilo za priključitev 2.832,06 €. Za vsak kW nad 500 kW se k osnovni ceni prišteje 4,1577 €/ kW. 3. Sklep o znižanju višine povračila velja od 1. 3. 2021 do 28. 2. 2023. 4. Sklep se objavi v Uradnih objavah Našega Časopisa. Štev.: 354-7/2021 (6-08) Datum: 4. 2. 2021 Župan Občine Vrhnika Daniel Cukjati l.r. Na podlagi Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 50/2007, 61/2008, 99/2009-ZIPRS1011, 3/2013 in 81/2016), Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/2015) in Odloka o proračunu Občine Vrhnika za leto 2021 (Naš časopis, št. 488/2020), Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, objavlja JAVNI RAZPIS ZA IZBOR PREDLOGOV ZA SOFINANCIRANJE TURISTIČNIH PROJEKTOV V OBČINI VRHNIKA ZA LETO 2021 1. PREDMET RAZPISA IN RAZPISNA PODROČJA Predmet razpisa je sofinanciranje turističnih projektov v občini Vrhnika za leto 2021, ki vključuje naslednja področja: A. Urejanje turistične infrastrukture B. Promocijsko gradivo C. Izobraževanja s področja turizma oz. trženja v turizmu D. Turistične prireditve, ozaveščanje in spodbujanje turizma 2. UPRAVIČENE OSEBE Upravičene osebe po tem razpisu so: - krajevne skupnosti na območju občine Vrhnika, - turistična društva, ki se že vsaj eno leto od dneva objave razpisa ukvarjajo s turizmom na območju občine Vrhnika, imajo sedež v občini Vrhnika in njihov program ni sofinanciran iz drugih postavk proračuna občine. 3. NAMENI RAZPISA, RAZPISNI POGOJI IN KRITERIJI PO PODROČJIH A. UREJANJE TURISTIČNE INFRASTRUKTURE Namen in predmet sofinanciranja: Urejanje turistične infrastrukture, ki izboljšuje privlačnost in pogoje za obisk turistov v občini, povečuje turistično ponudbo, možnosti za oblikovanje turističnih proizvodov in trženje ponudbe obiskovalcem. Višina razpisanih sredstev: 13.500,00 EUR Upravičenci: Krajevne skupnosti na območju občine Vrhnika, turistična društva, ki se že vsaj eno leto od dneva objave razpisa ukvarjajo s turizmom na območju občine Vrhnika, imajo sedež v občini Vrhnika in njihov program ni sofinanciran iz drugih postavk proračuna občine. Upravičeni stroški: Stroški materiala, opreme in storitev. Finančne določbe: Višina sofinanciranja aktivnosti je do 50 % upravičenih stroškov. Kriteriji za ocenjevanje: • celotna višina vrednosti projekta, • stopnja skladnosti projekta s cilji in projekti Strategije razvoja turizma v občini Vrhnika, • projekt neposredno izboljšuje možnosti za prihodke na področju turizma, • predvideno letno število uporabnikov infrastrukture, • jasen prikaz in realnost pričakovanih rezultatov projekta, • projekt predstavlja novo turistično ponudbo. Kriteriji z večjo težo so navedeni na začetku seznama. Dokumentacija, ki mora biti priložena vlogi: - izpolnjen obrazec 1. - Prijavni obrazec, - izpolnjen obrazec 2.1, področje A -urejanje turistične infrastrukture, - mnenje Zavoda Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika, - soglasje lastnika zemljišča za izvedbo posega, - morebitna dovoljenja in soglasja, ki so v skladu s predpisi potrebna za izvedbo posega. Prijavitelji, ki prijavljajo več projektov, morajo za vsak projekt izpolniti svoj obrazec tega področja. B. PROMOCIJSKO GRADIVO Namen in predmet sofinanciranja: Sofinanciranje izdelave promocijskega gradiva za promocijo turistične ponudbe občine. NAS ČASOPIS 489/1. 2. 2021 CM K 21 MČOSOpis Občina Vrhnika e,ek«,..„ski„a„o,:™sosoPirde:2:;;: © Kriteriji z večjo težo so navedeni na začetku seznama. Dokumentacija, ki mora biti priložena vlogi: - izpolnjen obrazec 1. - Prijavni obrazec, - izpolnjen obrazec 2.3, področje C -izobraževanja s področja turizma oz. trženja v turizmu, - mnenje Zavoda Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika. D. TURISTIČNE PRIREDITVE, OZAVEŠČANJE IN SPODBUJANJE TURIZMA Namen sofinanciranja: Sofinanciranje turističnih prireditev, ozaveščanja o pomenu in možnostih v turizmu, spodbujanje razvoja turizma v občini, promocija občine. Višina razpisanih sredstev: 4.000,00 EUR Predmet sofinanciranja: Sofinanciranje stroškov turističnih prireditev v občini Vrhnika in dejavnosti za ozaveščanje in spodbujanje razvoja turizma v občini, sofinanciranje stroškov predstavitev občine na sejmih. Upravičenci: Turistična društva, ki se že vsaj eno leto od dneva objave razpisa ukvarjajo s turizmom na območju občine Vrhnika, imajo sedež v občini Vrhnika in njihov program ni sofinanciran iz drugih postavk proračuna občine. Upravičeni stroški: - stroški turističnih prireditev v občini Vrhnika, - stroški dejavnosti za ozaveščanje in spodbujanje razvoja turizma v občini, - stroški predstavitev občine na sejmih, - stroški poslovanja društva (stroški prostora, pisarniški material ipd.). Hrana in pijača nista upravičen strošek. 5. OBDOBJE ZA IZVEDBO AKTIVNOSTI IN PORABO SREDSTEV Dejavnost, ki se bo izvajala v letu 2021 in bo predmet prijave na ta razpis, je lahko začeta pred izdajo upravnega akta (sklepa oz. odločbe) upravičencu o dodelitvi sredstev, upravičeni stroški po tem razpisu so tisti, nastali v obdobju od 1. januarja 2021 do 30. novembra 2021 (skrajni rok za oddajo zahtevka za izplačilo). Za kasnejše zahtevke si Občina Vrhnika zaradi postopkov preverjanja in potrjevanja pridržuje pravico, da jih ne izplača. Dokazila/plačani računi za izvedene aktivnosti, ki jih upravičenec priloži skupaj z zahtevkom za izplačilo, morajo biti z datumom iz zgoraj navedenega obdobja. Dodeljena proračunska sredstva iz razpisa morajo upravičene osebe porabiti v proračunskem letu 2021 oz. v plačilnih rokih, kot jih določa Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2021 in 2022 (Uradni list RS, št. 174/20 in 15/21 - ZDUOP). 6. RAZPISNI ROK Razpis se prične 2. 3. 2021 (naslednji dan po izidu Našega časopisa) in zaključi 1. 4. 2021. 7. RAZPISNA DOKUMENTACIJA Razpisna dokumentacija obsega: besedilo razpisa, prijavne obrazce za prijavo posameznega projekta in vzorec pogodbe. Vlogo za udeležbo na razpisu s prijavnimi obrazci lahko vlagatelji prevzamejo v času uradnih ur v spreje-mno-informacijski pisarni Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika. Lahko pa tudi v elektronski obliki na spletni strani Občine Vrhnika, www. vrhnika.si - Razpisi, natečaji, naročila in namere. Vlagatelji morajo praviloma zaprositi za mnenje Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika vsaj deset dni pred zaključkom razpisa. Višina razpisanih sredstev: 1.500,00 EUR Upravičenci: Krajevne skupnosti na območju občine Vrhnika, turistična društva, ki se že vsaj eno leto od dneva objave razpisa ukvarjajo s turizmom na območju občine Vrhnika, imajo sedež v občini Vrhnika in njihov program ni sofinanciran iz drugih postavk proračuna občine. Upravičeni stroški: Stroški izdelave promocijskega gradiva za promocijo turistične ponudbe občine. Finančne določbe: Višina sofinanciranja aktivnosti je do 50 % upravičenih stroškov. Kriteriji za ocenjevanje: • stopnja skladnosti aktivnosti s cilji in projekti Strategije razvoja turizma v občini Vrhnika, • projekt neposredno izboljšuje možnosti za prihodke na področju turizma, • predvideno število bralcev oz. ogledov gradiva, • višina predvidenih stroškov za izdelavo gradiva. Kriteriji z večjo težo so navedeni na začetku seznama. Promocijsko gradivo mora biti usklajeno s celostno grafično podobo Vrhnike, ki jo pripravlja Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika. Dokumentacija, ki mora biti priložena vlogi: - izpolnjen obrazec 1. - Prijavni obrazec, - izpolnjen obrazec 2.2, področje B -promocijsko gradivo, - mnenje Zavoda Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika. C. IZOBRAŽEVANJA S PODROČJA TURIZMA OZ. TRŽENJA V TURIZMU Namen in predmet sofinanciranja: Izobraževanje s področja turizma, oblikovanja turističnih proizvodov, trženja v turizmu, strokovni ogledi dobrih praks. Višina razpisanih sredstev: 1.000,00 EUR Upravičenci: Krajevne skupnosti na območju občine Vrhnika, turistična društva, ki se že vsaj eno leto od dneva objave razpisa ukvarjajo s turizmom na območju občine Vrhnika, imajo sedež v občini Vrhnika in njihov program ni sofinanciran iz drugih postavk proračuna občine. Upravičeni stroški: Stroški izobraževanja, vendar ne več kot 50 EUR na osebo na posamezno izobraževanje. Hrana in pijača nista upravičen strošek. Finančne določbe: Višina sofinanciranja aktivnosti je do 100 % upravičenih stroškov. Kriteriji za ocenjevanje: • predvideno število udeležencev izobraževanja, • stopnja skladnosti aktivnosti s cilji in projekti Strategije razvoja turizma v občini Vrhnika, • projekt neposredno izboljšuje možnosti za prihodke na področju turizma, • višina predvidenih stroškov izobraževanja. Finančne določbe: Delež sofinanciranja aktivnosti ni omejen. Kriteriji za ocenjevanje: • predvideno število obiskovalcev prireditev oz. programov društva, • število predvidenih prireditev oz. aktivnosti društva za ozaveščanje o pomenu in možnostih v turizmu, spodbujanje razvoja turizma v občini, promocijo občine, • stopnja skladnosti aktivnosti s cilji in projekti Strategije razvoja turizma v občini Vrhnika, • število članov društva iz občine Vrhnika s plačano članarino v tekočem ali prejšnjem letu, • vključevanje (etnološke) dediščine kraja. Kriteriji z večjo težo so navedeni na začetku seznama. Dokumentacija, ki mora biti priložena vlogi: - izpolnjen obrazec 1. - Prijavni obrazec, - izpolnjen obrazec 2.4, področje D -turistične prireditve, ozaveščanje in spodbujanje turizma, - seznam članov iz občine Vrhnika s plačano članarino v tekočem ali prejšnjem letu. 4. SKUPNA VREDNOST SREDSTEV Skupna vrednost razpoložljivih sredstev za leto 2021, namenjenih za področja tega razpisa, znaša 20.000,00 EUR. 8. ODDAJA IN DOSTAVA PREDLOGOV Vloga mora biti izpolnjena na ustreznih razpisnih obrazcih in mora vsebovati vse obvezne priloge, dokazila in podatke, določene v razpisni do- kumentaciji. Vloga mora biti predložena na naslov: OBČINA VRHNIKA, Oddelek za družbene dejavnosti in gospodarstvo, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, v zapečateni ovojnici z izpisom na prednji strani: »NE ODPIRAJ -VLOGA - RAZPIS TURIZEM 2021«, do vključno 1. 4. 2021 oz. najkasneje ta dan oddana na pošti kot priporočena pošiljka. Na hrbtni strani ovojnice mora biti navedba vlagatelja: naziv in naslov (sedež). Če posamezni predlagatelj predloži več vlog, mora biti vsaka v svojem, pravilno označenem ovitku! Za PREPOZNO se šteje vloga, ki ni bila oddana priporočeno na pošto do vključno 1. 4. 2021 oz. do tega dne ni bila predložena na Občini Vrhnika. Za NEPOPOLNO se šteje del vloge ali celotna vloga, ki ne vsebuje vseh sestavin, ki jih zahteva besedilo razpisa in razpisne dokumentacije. Oddaja vloge pomeni, da se predlagatelj strinja z vsemi pogoji in kriteriji razpisa. 9. IZPOLNJEVANJE RAZPISNIH POGOJEV IN UPORABA KRITERIJEV: Izpolnjevanje pogojev in kriterijev ugotavlja komisija, ki jo imenuje župan. Sofinancirani bodo samo predlogi, ki bodo skladni z namenom oz. predmetom sofinanciranja. Višina sofinanciranja izbranih predlogov je odvisna od ustreznosti predlogov glede na kriterije. Prednostni kriteriji z večjo težo so navedeni na začetku posameznega seznama kriterijev. Komisija bo ustreznost preverjala iz podatkov, ki bodo navedeni na prijavnih obrazcih, v obveznih prilogah ter na morebitnem drugem priloženem materialu in na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga iz uradnih evidenc. Izbrani predlagatelji bodo prejeli sredstva glede na število točk, ki jih bo prejel njihov predlog. Vrednost točke bo izračunana za vsako področje posebej, glede na višino razpisanih sredstev na posameznem področju in skupno število vseh dodeljenih točk na posameznem področju. Če odobrena sredstva po razdelitvi sredstev s strani komisije pri posameznem projektu presegajo maksimalni možni znesek oz. delež sofinanciranja celotne vrednosti projekta, komisija presežek sredstev razdeli med predloge ostalih prijaviteljev, glede na število točk. Dvojno financiranje ni dovoljeno, predlagatelji lahko pridobijo za isti namen sredstva samo iz enega vira. Predlagatelji, ki bodo podali nepopolne vloge, bodo pozvani k dopolnitvi vlog. Rok za dopolnitev vloge je 15 koledarskih dni od prejema obvestila o nepopolni vlogi. Vloge, ki niso bile oddane v razpisnem roku, ki jih ni vložila upravičena oseba in nepopolne vloge, ki kljub pozivu niso bile pravočasno dopolnjene, bodo zavržene. Občina Vrhnika lahko v primeru naknadne ugotovitve neizpolnjevanja pogojev, in po že izdani dokončni odločbi o izboru programov, spremeni odločitev in z izvajalcem ne sklene pogodbe ali razveže že sklenjeno pogodbo, v primeru že izplačanih sredstev pa zahteva povračilo sredstev. 10. PRISTOJNI USLUŽBENCI ZA DAJANJE INFORMACIJ IN POJASNIL: Informacije in pojasnila lahko zainteresirani dobijo v času uradnih ur Občine Vrhnika, na Oddelku za družbene dejavnosti in gospodarstvo, tel. 01/75554-27. Vprašanja se lahko posredujejo tudi po elektronski pošti na naslov ma-tej.cernetic@vrhnika.si. 11. ODPIRANJE VLOG IN OBVEŠČANJE O IZBORU Odpiranje vlog, preverjanje izpolnjevanja pogojev, utemeljenosti prispelih vlog in vrednotenje le-teh bo izvedla komisija, ki jo določi župan Občine Vrhnika. Odpiranje vlog bo predvidoma 6. 4. 2021 in ne bo javno. Občina Vrhnika (Oddelek za družbene dejavnosti in gospodarstvo) bo predlagatelje o izidu razpisa pisno obvestila v 30 dneh po zaključku razpisa oz. prejemu popolnih vlog. Na sklep o izboru se predlagatelj lahko v 8 dneh po prejemu pritoži pri županu Občine Vrhnika. Po preteku roka za pritožbe bodo z izbranimi izvajalci sklenjene pogodbe. Datum: 10. 2. 2021 Številka: 410-18/2021 (3-01) ŽUPAN Daniel Cukjati NAS ČASOPIS 490/1. 3. 2021 CM K 22 MČOSOpis Občina Borovnica © Za večino predraga investicija knjižnico Svetniki zavrnili županov predlog za Arhitekt Jože Kunšek kaže občinskim svetnikom idejni načrt nove knjižnice. Zunanji izgled knjižnice po projektu, ki so ga na mize prejeli občinski svetniki. Borovnica, 18. februar - Občinski svet je na izredni seji zavrnil županov predlog idejne zasnove. Večina se je sicer strinjala s samo idejno zasnovo knjižnice in njene predvidene prostorske razporeditve, niso pa bili za ocenjeno vrednost investicije. Po njihovem je znesek previsok, župan Bojan Čebela pa je nasprotno menil, da gre za cene pridobljene po strokovni metodologiji. Težave z borovniško knjižnico so znane tako rekoč vsakemu Borovničanu. Trenutno knjižnica domuje v najetih župnijskih prostorih, kjer so razmere neprimerne. Kot je na seji dejala borovniška knjižničarka Simona Stražišar, morda celo nevarne: »Na srečo sem bila ob zadnjih dveh potresih v knjižnici sama.« Lokalna skupnost je v preteklosti izvedla že več neuspešnih poskusov pridobitve novih prostorov za knjižnice. Najbližje rešitvi - vsaj tako se zdi - so prišli s sprejemom letošnjega proračuna v katerem so rezervirali denar za nakup nekdanje trgovine Jurček, v kateri bi svoje mesto našla knjižnica. Idejna zasnova knjižnice Idejno zasnovo knjižnice je občinskemu svetu na izredni seji predstavil Jože Kunšek iz podjetja Boson. Kot je dejal, so bila vodila obnove cca 300 m2 velike stavbe minimalna vlaganja, da zagotovijo estetske in funkcionalne standarde objekta za knjižnične dejavnosti. Pred vhodom bi uredili manjši vetrolov s knjigomatom za vračilo knjig, nato bi sledil vhod z garderobo, izposojevalnim pultom in otroški oddelek. Sledil bi osrednji del knjižnice s knjižnimi regali, čitalnico bi umestili v zadnji del objekta, kjer je predvidoma večji mir. Na novo bi zgradili sanitarije. Svetniki za knjižnico, toda... Vsi svetniki, ki so sodelovali v razpravi, so bili za knjižnico, a večino od njih je zmotil visok znesek ocenjene vrednosti investicije: skoraj 466 tisoč evrov z DDV. To pomeni dobrih 1600 evrov po kvadratnem metru objekta. Menili so, da gre za prenapihnjene cene, ki bodo kasneje samo voda na mlin izvajalcem, ko se bodo potegovali za posel. »Če bomo že v štartu navedli nižje cene, bodo cene izvajalcev nižja,« je med drugim menil Aljoša Žerjav iz Liste za našo Borovnico. Petra Črnilogarja, tudi iz Liste za našo Borovnico je prav tako zmotil visok strošek obnove, ker je bila stavba še do nedavnega v obratovanju: »Osebno sem za knjižnico, moti pa me visok strošek obnove, zato bom proti.« Andreja Čampo iz NSi so zmotili visoki stroški obnove tlakov in opreme. Tudi njegovega svetniški kolega Peter Svete je zmajeval nad ceno, ki je po njegovem po kvadratnem metru še višja od prizidka k šoli. Le Matjaž Ocepek iz SD je menil, da so cene primerljive s tistimi na trgu in da velja čimprej pristopiti k projektu. Župan Bojan Čebela je kot referenčni objekt, ki bi preračunano v današnjo vrednost stal enako kot ocenjena vrednost nakupa in obnove nekdanje trgovine Tuš Jurček, navedel leta 2008 zgrajeno knjižnico v Rakeku, ki je praktično enake velikosti - tudi ta stavba je bila pred tem trgovina. Vendar tudi to ni prepričalo svetnikov. Med njihovimi predlogi, da bi skle-stili stroške, so bili »udarniška obnova po zgledu obnove TVD Partizan, obnovo brez strešnih oken, ohranitev starih sanitarij, začasno preselitev knjižnice v nespremenjeno trgovino, dokler se ne najde boljša rešit ev... Javni objekti imajo drugačen standard kot zasebni Kunšek in župan sta odgovarjala, da so cene pridobljene po strokovni metodologiji in da niso prenapihnjene. Župan je glede višjih cen v primerjavi z zasebno gradnjo pojasnil, da so javni objekti podvrženi drugačnim standardom kot zasebni, zato so stroški višji. Številne inštalacije bodo zato morali narediti popolnoma na novo. Tako naj bi tudi večina zneska pohištvene opreme, ki je v idejnem projektu znašala 94 tisoč evrov brez DDV in je zmotila marsikaterega svetnika, izhajala iz naslova certificiranih knjižnih regalov. »Navadne« knjižne police pač ne zadostujejo kriterijem knjižnične dejavnosti. Ni idealna lokacija, a je bolje kot nič Občinski svet je na seji nagovorila tudi knjižničarka Simona Stražišar, ki je dejala, da sedanji prostori niso samo neprimerni, ampak tudi nevarni. »Na srečo sem bila ob zadnjih dveh potresih sama v knjižnici.« Glede lokacije nove knjižnice v prostorih nekdanjega Jurč-ka, pa je dejala, da ji je lokacija všeč, malo manj pa prostori, ki jih tare pomanjkanje svetlobe. »Lahko rečem, da je arhitekt naredil čudež iz danih razmer, a kljub temu, to kar je predvideno, ni sanjska knjižnica. Potrebovali bi večjo. Vedno sem si predstavljala, da bomo imeli še manjšo dvoranico, ki bi jo lahko uporabljala tudi društva.« Svetnike je prosila, naj ne klestijo projekta zavoljo nižjih številk stroškov, ker je ta že sedaj narejen na minimalno. Jurčka in idejno zasnovo obnove kupili, ocene stroškov pa ne Po dveh urah razprave so se svetniki odločali o DIIP pro- Ti pa so dotrajani, na njih pa tudi ni mogoče spremljati porabe vode in nadzorovati njene kakovosti. Poleg tega je voda površinskega izvora in je zdravstveno oporečna. Vas Ohonica, ki je priključena na centralni vodovod, pa ima v poletnem času težave z zadostnim dotokom tare vode. Po drugi strani pa tudi sama Borovnica, ki se napaja z vodo iz Vršaja, nima optimalnega omrežja. Del med črpališčem in Bregom ima preko 50 let stare azbestne cevi. V kolikor bi prišlo do njihovega preloma v času, ko je barje poplavljeno, njihovo popravilo ne bi bilo mogoče in večina naselij bi začasno ostala brez pitne vode, zato bi se do odprave okvare začasno oskrbovala z oporečno površinsko vodo. Vršaj tudi ne more več zagotavljati ustreznih vodnih rezerv. Zato je potrebno vodovodu Borovnica zagotoviti rezervni pitni vir, katerega bi pridobili iz zajetja Prušnica oz. Buden-ce (ledinsko poimenovanje). Tam je bila leta 2010 že izvrtana vrtina in bi lahko pokril jektu in ga zaradi po njihovem mnenju previsoke cene obnove večinsko zavrnili. Bo izdelana nova dokumentacija omogočila znižanje cen ? V tem trenutku župan na to ni znal odgovoriti. Potreben bo širši konsenz z občinskim svetom, kjer župan nima večine. So pa svetniki vendarle storili korak dalje pri projektu knjižnice, saj so županu dali zeleno luč, da lahko gre v nakup Jurčka, za katerega so v proračunu rezervirali 350 tisoč evrov. Gašper Tominc, foto: GT potrebe vodooskrbe celotnega borovniškega območja. Pogoj za vključitev vodnjaka v vodo-oskrbni sistem celotne občine pa je izgradnja ustreznega transportnega cevovoda do glavnega borovniškega vodo-hrana na Bregu. Kot je bilo slišati na izredni občinski seji (18. februar), ki je vključevala tudi to točko, gre za drag projekt, ocenjen na dobre 3 milijone evrov, ki bi se gradil po več fazah. V prvi fazi bi se lotili izdelave dokumentacije, nato bi povezali vodnjak Prušnica z obstoječim vodohranoma na Brezovici pri Borovnici. V drugi fazi se na Brezovici pri Borovnici zgradi novo sekundarno vodvodno omrežje in vodohran Koti. V tretji in četrti fazi pa bi izgradili vodovod po vaseh Dražica, Niževec in Zabočevo ter glavni cevovod do vodohrana na Bregu z vmesno povezavo na vas Ohonica. Da gre za visok znesek, so se na seji strinjali vsi, hkrati pa tudi, da občani potrebujejo kvalitetno pitno vodo. Župan je pojasnil, da celotnega zneska občina ne bo zmogla, zato računajo na nepovratna evropska sredstva. A predpogoj za to je pripravljena dokumentacija, s katero bi lahko občina v »vskočila« v trenutku, ko bi se pojavil razpis. Zato so občinski svetniki županu dali zeleno luč za pripravo dokumentacije, za katero imajo v občinskem proračunu v letu 2021 predvidenih 50 tisoč evrov, v prihodnjem letu pa bo potrebno zagotoviti vsaj enako vsoto. Gašper Tominc Priprava dokumentacije Korak bližje kvalitetnejši pitni vodi Borovnica, 18. februar - Ko se je pred pol stoletja gradil borovniški vodovod, je bilo območje Kotov zaradi oddaljenosti od Borovnice izvzeto iz omrežja. Vasi Brezovica pri Borovnici, Niževec, Zabočevo in Dražica, ki združujejo okoli 570 občanov, se tako oskrbujejo preko treh vaških vodovodov. NAS ČASOPIS 490/1. 3. 2021 CM K 23 N aŠ Občina Borovnica 1. marec 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 9 Občina je tudi letos prejela zlati ISSO certifikat razvojne odličnosti Zlati kamen je v slovenski javnosti najbolj odmevno strokovno srečanje na področju lokalne samouprave, kjer si izkušnje ter poglede o razvojnih možnostih ter dobrih praksah izmenjajo najvišji predstavniki lokalnih skupnosti, predstavniki gospodarstva kot tudi vladni predstavniki. Je edini dogodek, ki je hkrati tudi vrhunec večmesečnega raziskovalnega dela o razvojnem napredku Slovenskih občin v sklopu raziskovalnega projekta in izbora Zlati kamen. Na dogodku tako vsako leto razglasimo razvojno najbolj prodorne občine Slovenije. Rdeča nit izbora za nagrado Zlati kamen 2021 je sodelovanje in soustvarjanje občin. Občina Borovnica je letos uvrstila na 45. mesto med 212 slovenskimi občinami. S tem se je uvrstila med občine, ki ponujajo prebivalcem kakovostno raven življenja in jih odlikuje solidna in uravnotežena stopnja doseženega razvoja. Uvrstitev občini prinaša zlati ISSO certifikat razvojne odlič- nosti za leto 2021. Izhodišče za podelitev certifikata so konkretni in merljivi podatki, združeni v Indeks ISSO. Indeks ISSO je sestavljen iz večjega števila kazalnikov, izvedenih iz statističnih, finančnih in gospodarskih podatkov o občini. Meri doseženo stopnjo razvitosti občine. Spremlja demografska gibanja, učinkovitost delovanja občine, dinamiko gospodarskega razvoja, stanje na trgu dela in na področju izobrazbe, življenjski standard, stopnjo socialne kohezije in stopnjo okoljske osveščenosti v občini. Borovnica ponuja prebivalcem kakovostno raven življenja in je zato, tako kot lani, tudi letos prejela zlati certifikat. Uvrstitev občine na področju po posameznih segmentih med 212 slovenskimi občinami: Demografija: 6 Učinkovitost: 77 Gospodarstvo: 125 Trg dela 96 Izobrazba: 50 Življenjski standard: 110 Socialna kohezija: 184 Okolje: 5 Spet živžav v šolskih klopeh tudi v novih učilnicah Slaba epidemiološka slika v občini Sredi februarja so se po štirih mesecih pouka na daljavo v šolske klopi najprej vrnili učenci prve triade OŠ, teden za njimi pa še preostali osnovnošolci. Verjetno še nikoli do sedaj ni velika večina otrok in staršev tako željno in nestrpno pričakovala, da se spet odprejo vrata hrama učenosti. Vsi, ali pa skoraj vsi, tako učenci kot njihovi starši in učitelji, so bili pouka na daljavo že naveličani. Učenci enega oddelka 4. in vseh oddelkov 5. razredov OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica pa se skupaj s svojimi učitelji niso vrnili v stare šolske klopi oz. bolj ali manj zasilne učilnice, temveč v pred kratkim dokončani prizidek. Prvi vtisi so pozitivni, a za izjave o tem, kako se počutijo v novih učilnicah, jih bomo zaprosili, ko bo navdušenje vrnitve v šolske klopi mimo. Pravijo, da fotografije lahko včasih prikažejo stanje bolje kot tisoč besed, zato objavljamo nekaj fotografij notranjosti prizidka. Poskrbimo vsak zase in z združenimi močmi, da se bo živ-žav v šolskih klopeh nadaljeval. Z doslednim upoštevanjem osnovnih ukrepov za preprečevanje širjenja virusnih obolenj (kateri to so, čivkajo že vrabci na strehi, za to tega na tem mestu ne bomo ponavljali) in z dobro voljo. Naj šolski živ-žav traja do konca šolskega leta! Občinska uprava V težkih časih ljudi ni primerno strašiti s podatki in opozorili, kako hudo je in jih opominjati, da če ne bodo ubogali, bo še huje. Če se bomo res prav vsi odgovorno obnašali, upoštevali fizično razdaljo, skrbeli za higieno rok, v zaprtih prostorih nosili zaščitne maske in prostore ustrezno prezračevali in če bomo ob vsem tem znali ohraniti socialne stike, ne da bi »predirali« družinske in ostale »mehurčke«, če bomo skrbeli za ustrezno telesno aktivnost in prehrano, če se bomo znali kljub težkim časom razveseliti in se nasmejati, če bomo bolj razumevajoči in prijazni itd., potem se bo kljub težavam pri dobavi cepiv in pomislekom proti cepljenju, potem se bo položaj začel izboljševati tudi v naši občini. Kljub zgoraj povedanemu pa je na mestu, da navedemo nekaj neprijetnih resnic o sedanjem stanju glede (širjenja) epidemije obolelosti za koro-navirusom pri nas. Če nas je v prvem valu epidemija komajda dobro oplazila, je sedaj stanje zelo resno. Skupno so v naši občini okuženi že 303 prebivalci (6,6 %), od tega se jih je v zadnjih sedmih dneh okužilo 25 (0,5 %). Tedenska rast okužb trenutno znaša 108 %, kar pomeni podvojitev števila obolelih na vsakih 9 dni (vsi podatki so za dan 17. 2. 2021). Zaradi trenutnega stanja v občini tudi nismo odprli otroških igrišč. Zavedamo se, da sta gibanje in igra pomembna tako za splošen psiho-fizični razvoj otrok, kot tudi v boju proti vi- Obvestilo rusnim in ostalim okužbam, saj skupaj z zdravo prehrano krepita imunski sistem. Vendar so igrala zlasti sedaj, ko sonce še ni toliko močno, da bi pomagalo uničevati viruse, vir okužb. Tudi če bi bila ob njih nameščena razkuževala, pa je od otrok nemogoče pričakovati, da bi si pred in po vsaki uporabi razkuževali roke. In da pri razigrani igri ne bi prihajalo do »prediranja mehurčkov«. Dosledno upoštevajmo ukrepe, ohranimo optimizem in veselje do življenja ter dobro voljo, tudi s tem, da znamo bolj prisluhniti in pomagati drug drugemu. Občinska uprava V mesecu marcu 2021 bo na spletni strani občine Borovnica (http//www.borovnica.si) objavljen Javni razpis za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v občini Borovnica v letu 2021. OBČINA BOROVNICA NAS ČASOPIS 490/1. 3. 2021 CM K 24 N aŠ Občina Borovnica 1. marec 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Občina finančno podpira cepljenje proti klopnemu meingoencefalitusu Klopni meningoencefalitis (KME) je virusna bolezen osrednjega živčevja, ki je v Sloveniji endemična in ima lahko zelo hude posledice kot so visoka vročina s hudim glavobolom, včasih s slabostjo in bruhanjem, lahko se pojavi celo nezavest in smrt. Slovenija spada med države z najvišjo obolevnostjo za KME v Evropi, občina Borovnica pa med območja, kjer je tveganje za okužbo zelo visoko. Zaradi zahtev po vzdrževanju fizične distance kot načina preprečevanja širjenja obolevnosti za COVID-19 se je zmanjšala pogostost in obseg socialnih stikov, povečala pa pogostost in trajanje preživljanja prostega časa v naravi. To je sicer na splošno z vidika varovanja zdravja dobro, vendar pa predstavlja tudi večjo možnost okužbe s KME. S cepljenjem se lahko pred KME učinkovito zaščitimo. Ker je cepljenje relativno drago (okoli 30 € na osebo), obolevnost za KME pa v porastu, je Občina Borovnica tudiv proračunu za leto 2021 zagotovila 2.000 evrov za zagoto- vitev kritja stroškov cepljenja proti KME za občane. Predvidoma bodo sredstva v tem obsegu za ta namen v občinskem proračunu zagotovljena tudi v prihodnjih letih. Občina bo, do porabe namenskih proračunskih sredstev, vsakemu občanu, ki se bo v Zdravstveni postaji Borovnica oz. ambulanti dr. Majde Žagar ali Marije Munda, subvencionirala cepljenje v višini 10 EUR. V Evropi sta registrirani dve inaktivirani cepivi proti KME, obe sta varni in zelo učinkoviti. Sheme cepljenja so podobne pri obeh cepivih: priporočljivo je, da se cepljenje s prvima dvema odmerkoma opravi v zimskih mesecih z enomesečnim presledkom, da se vzpostavi zaščita pred boleznijo še pred aktivnostjo klopov. Tretji odmerek sledi čez 9-12 mesecev. Zaradi postopnega upadanja zaščite po osnovnem cepljenju, so pri obeh cepivih potrebni poži-vitveni odmerki, prvi po treh letih, naslednji pa na pet let. Zaradi slabšega imunskega odziva so pri starejših osebah priporočljivi po-živitveni odmerki na 3 leta. Kadar je potrebna čim hitrejša zaščita se lahko uporabijo "pospešene sheme cepljenja". V Sloveniji NIJZ cepljenje priporoča vsem osebam od enega leta starosti naprej, ki se gibljejo ali živijo v območju, kjer se pojavlja klopni meningoencefalitis. Več o KME in drugih oblikah preprečevanja obolevnosti za KME si lahko preberete na: https:// www.nijz. si/sl/klopni-meningoen-cefalitis-0 OU Male maškare preganjale zimo Na pustni torek so se po Borovnici sprehajale skupine malih maškar iz vrtca, ki so skupaj s svojimi vzgojiteljicami prišle pomagat odganjat zimo. Primarširale so tudi pred občinsko stavbo in županu obljubile, da bodo pomagala odgnati tudi to nadležni virus, ki jim je toliko časa preprečeval obiskovanje vrtca, njihovim malo starejšim vrstnikom pa šolo. Pomagajmo jim pri tem in držimo se priporočenih osnovnih ukrepov preprečevanja širjenja virusnih obolenj. OU Kaj nam bodo prenovljene ceste, če ni prometne kulture? Nedavno se je na župana obrnila občanka, ki je pohvalila prizadevanja občine za izboljšanje prometne infrastrukture, a obenem opozorila, da boljše ceste kar vabijo voznike, da vozijo še hitreje oz. prehitro glede na omejitve hitrosti. In da se to dogaja tudi na območjih strnjene poselitve, tam kjer so hiše tik ob cest, na dvoriščih pa se igrajo otroci. Naštela in opisala je kar nekaj prometnih nesreč, ki so v zadnjem času zgodile v bližini njenega doma, a k sreči v njih ni bilo huje poškodovanih ali mrtvih, se retorično vprašala, ali bodo res potrebni mrtvi, da se bo kaj spremenila ter predlagala, da občina postavi ležeče policaja, tudi na odsek ceste, ki je bil pred kratkim temeljito obnovljen. Ugoditi prošnji občanke sicer ne tehnično ne finančno za občinsko upravo ne bi bil noben problem. A že naslednji teden bi se na župana ali občinsko upravo gotovo obrnili nezadovoljni občani, katerih traktorji, prikolice in ostale kmetijska mehanizacije bi poskakovali na ležečih policajih, kot si jih je zamislila za prometno varnost zaskrbljena občanka. In čez nekaj dni bi se gotovo prišli pritoževat nad hrupom bližnji sosednje »ležečih policajev«, ki bi jih ponoči ali zgodaj zjutraj zbujal hrup poskakujočih vozil. »Ležeči policaji« v obliki nekaj centimetrov visokih prečnih asfaltnih ali betonskih valjev so sprejemljiva rešitev na manj prometni stranski cesti ali kakšni ulici, ni pa jim mesta na s prometom najbolj obremenje- nih cestah. Nivojsko dvignjeno cestišče z ustreznim naklonom in dolžino pa ni več poceni rešitev in občina si jo ne more privoščiti pred vsakim vstopom v vsako naselje. Enako velja za vmesne otoke med voznima pasovoma, ki poleg tega terjajo še dodaten prostor ob cesti. Kaj nam potem še ostane, da umirimo »divjake« oz. potencialne morilce na cestah? In to niso samo tisti, ki se s hitro vožnjo postavljajo pred drugimi. Simbolna fotografija Tudi prenekatera mamica, ki bi, če bi le mogla, živega odrla vsakega, ki pelje prehitro mimo njene hiše, ob hitenju v službo ali z nje, v avtu vse prehitro pozabi, da se tudi z dvorišč ob hišah ob poti lahko nepričakovano pred avtom znajde otrok. In z mislijo kako pravočasno prispeti na cilj pelje prehitro. Pogosto tudi precej prehitro. Na vseh cestah v občini, kjer se redno dogajajo resne kršitve spoštovanja omejitve hitrosti ni mogoče imeti ves čas vzpostavljen radarski nadzor. Občasni pa ne zaleže dosti, saj sodobna sredstva komuniciranja omogočajo, da večina hitro zve, kje se skriva radarska kontrola in takoj za njo še toliko bolj veselo stopi na plin. Vendar nam ob sedanji prometni (ne)kulturi za zagotavljanje varnosti v prometu pravzaprav ne ostane drugega, kot da zagotovimo čim več mest za čim bolj skrito radarsko kontrolo in v sodelovanju s prometno policijo in MIRED Vrhnika povečamo obseg in učinkovitost nadzora nad upoštevanjem omejitve hitrosti in sankcioniranja prehitrih voznikov. Pri čemer se seveda ne da izogniti, da kazni ne dobijo tudi tisti, ki le za malenkost prekoračijo tolerančno odstopanje od najvišje dovoljene hitrosti. Druga možnost pa je seveda ta, da se zaradi omejitev v ob- činskem proračunu že tako ali tako ne preveč hitra in komajda dobro začeta obnova občinskih cest še zavleče in se od sedaj naprej pri vsakem vstopu v naselje postavijo ploščadi za umirjanje prometa. Obstaja pa še ena možnost, ki nas ne stane nič razen minute ali dveh, ki jih bomo izgubili na vsaki vožnji, če bomo upoštevali ne le omejitve hitrosti, ampak predvsem načela varne vožnje, ki pravijo da ni dovolj, da sami ne naredimo napake, temveč moramo biti tudi pripravljeni na to, da bomo morali reševati situacijo zaradi napak drugih. Vsakič, ko se z vozilom opravite v promet se spomnite, da hitenje lahko konča življenje in četudi to ni vaše, vas prometna nesreča s hudimi posledicami, tudi če zanje formalno niste krivi, zaznamuje za vse življenje. Občinska uprava NAS ČASOPIS 490/1. 3. 2021 CM K 25 N aŠ Občina Borovnica 1. marec 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Znova v vrtcu - vrtec Borovnica Vrata so se odprla ... in nasmejani ter veseli otroci so znova zakorakali nazaj v svoje igralnice in se pridružili svojim prijateljem pri igri. Vzgojiteljice smo, vesele svojih malih nadobu-dnežev, odpirale vrata igralnice in jih povabile k igri. Tudi starši so znali povedati, da so otroci zelo pogrešali vse igrače, vzgojiteljice, predvsem pa svoje prijatelje. V igralnicah se je zaslišalo petje, zaslišala se je glasba in ples. Po prostorih vrtca so se skoraj čez noč pojavili najrazličnejši likovni izdelki, ki so popestrili naš vsakdan. Oh, koliko stvari se je zgodilo med tem časom, ko ni bilo otrok v vrtcu ... otroci so z navdušenjem pripovedovali in opisovali najrazličnejše dogodke in zgodbice. Najbolj so bili veseli novih igrač, ki smo jih dobili od dedka Mraza. Seveda smo jih takoj preizkusili in jih vključili v našo igro. V mesecu februarju smo in bomo namenili posebno pozornost kulturi in umetnosti, povezanimi z vrednotami, ki so za mlade generacije tako zelo pomembne, da jih skupaj ozavestimo. Dejavnosti bodo različne, predvsem pa bo prisotno veliko ustvarjanja. Prve dni v mesecu februarju smo posvetili našemu največjemu pesniku Francetu Prešernu. Kar nekaj dejavnosti nas še čaka v tem mesecu, saj prihaja pust in otroci že z navdušenjem pripovedujejo, v kakšna pravljična bitja se bodo spremenili. Ves mesec bo prežet predvsem z doživljanjem kulture in njenih različnih smeri, ki nam omogočajo obilico raziskovanja. Letošnje šolsko leto nam je omogočilo, da smo strokovne delavke spravile na kup vso našo ustvarjalnost in za vse otroke našega vrtca pri- pravile, kar nekaj video predstav. V januarju so si otroci lahko ogledali predstavo »Babica Zima«, v sklopu kulturnega praznika pa so si lahko ogledali predstavo »Povodni mož« - Dr. France Prešeren, v tehniki senčnega gledališča. Pri vsem tem so se tudi lahko posladkali z izdelavo »Prešernovih kroglic« in poslušali slovensko himno ob zvokih violine. Strokovne delavke pa bomo poskrbele, da se bodo otroci ob vsem tem zabavali in pridobivali nove izkušnje, ki so zelo pomembne za njihov razvoj. Še vedno pa se trudimo, da dosledno upoštevamo preventivne ukrepe pri omejevanju širjenja epidemije korona virusa in upamo, da nam bo z doslednim upoštevanjem teh uspelo, da se bodo stvari čimprej vrnile na stara pota. N.S. Na podlagi Zakona o javnih financah (št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 - ZFisP, 96/15 - ZIPRS1617, 13/18 in 195/20 -odl. US), Pravilnika in meril za sofinanciranje humanitarnih organizacij v Občini Borovnica (Ur. l. RS, št. 31/18) in Odloka o proračunu Občina Borovnica za leto 2021 (Ur. l. RS, št. 202/20), Občina Borovnica, Paplerjeva ulica 22, 1353 Borovnica, objavlja naslednji: JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV HUMANITARNIH ORGANIZACIJ V LETU 2021 1. PREDMET RAZPISA Predmet javnega razpisa je sofinanciranje programov neprofitnih dobrodelnih in invalidskih organizacij, organizacij za samopomoč ter drugih neprofitnih organizacij na področju zdravstva in socialne varnosti, ki svoj program izvajajo za prebivalce občine Borovnica. 2. VIŠINA SREDSTEV Sredstva so zagotovljena v proračunu Občine Borovnica za leto 2021 na proračunski postavki 420011 (Sodelovanje z nevladnimi organizacijami na področju socialnega varstva - razpis) in znašajo 8.320,00 EUR. 3. UPRAVIČENCI Na razpis se lahko prijavijo neprofitne organizacije, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: • da so registrirane za opravljanje dejavnosti najmanj eno leto, • da izvajajo programe za uporabnike, ki živijo na območju Občine Borovnica, • da imajo sedež v občini Borovnica, razen humanitarnih, invalidskih in stanovskih organizacij, ki imajo lahko sedež izven območja Občine Borovnica, • da imajo urejeno evidenco o članstvu in plačano članarino, • da imajo zagotovljene materialne, prostorske in kadrovske pogoje za uresničitev načrtovanih aktivnosti, • da se s svojo dejavnostjo ali prijavljenimi programi ne sofinancirajo iz katerekoli druge postavke proračuna Občine Borovnica. 4. PREDMET SOFINANCIRANJA Predmet sofinanciranja je celovit program organizacije, ki lahko vključuje več različnih dejavnosti in aktivnosti. Sofinancirajo se programi organizacij, katerih dejavnosti in aktivnosti se izvajajo predvsem na naslednjih področjih: • pomoč posameznikom za ohranjanje socialne in zdravstvene varnosti, • letovanja in zimovanja socialno ali zdravstveno ogroženih otrok, • aktivno preživljanje prostega časa otrok in mladostnikov med počitnicami, • zdravljenje zdravstveno ogroženih v zdraviliščih, • rehabilitacijski programi, • organizacija strokovnih predavanj oz. izobraževanj in strokovnih izletov za člane in širše okolje, • organizacija dobrodelnih prireditev in prireditev ob jubileju organizacije, • izdaja glasil in biltenov. 5. VIŠINA SOFINANCIRANJA V roku prispele vloge bodo ovrednotene v skladu z merili, ki so priloga razpisne dokumentacije. Višina sofinanciranja se določi na podlagi števila ovrednotenih točk za programe, vrednost točke se določi na osnovi skupnega števila točk in višine proračunskih sredstev. Vrednost točke je navzgor omejena in ne more presegati 15 EUR. Za sofinanciranje organizacij s sedežem izven Občine Borovnica, se število točk za programe korigira s faktorjem glede na število članov iz Občine Borovnica, za vsakega člana 1%, vendar največ 20%. 6. PORABA ODOBRENIH SREDSTEV Dodeljena sredstva morajo biti porabljena skladno s prijavljenim programom v letu 2021. Spremembe programa so mogoče, če zasledujejo enake cilje, za večje spremembe mora upravičenec pridobiti soglasje Občine Borovnica. Ob vložitvi zahtevka za koriščenje odobrenih sredstev mora upravičenec priložiti vsebinsko in finančno poročilo o izvedbi sofinanciranega programa, ki je podlaga za preveritev upravičenosti sofinanciranj a. Občina lahko zahteva dodatna dokazila o dejanski upravičenosti sofinanciranja. Upravičenec lahko vloži več zahtevkov, zadnji rok za vložitev je 13. decembra 2021. Upravičenec se z Občino lahko dogovori za predplačilo do največ 30% odobrenih sredstev. 7. ROK IN NAČIN PRIJAVE Upoštevane bodo vse vloge, ki bodo prispele na občino Borovnica do 17. 3. 2021 do 12. ure. Vloga na razpis mora biti izpolnjena na prijavnih obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentacije in mora vsebovati vse zahtevane priloge oziroma dokazila, ki so navedena v razpisni dokumentaciji. Vlagatelj prijavi oziroma izpolni tiste obrazce, ki ustrezajo programu, s katerim se prijavlja na razpis. Vloge s prilogami morajo prosilci osebno ali po pošti poslati na naslov Občina Borovnica, Paplerjeva ulica 22, 1353 Borovnica, v zaprti ovojnici z oznako »RAZPIS HUMANITARNE ORGANIZACIJE 2021 - NE ODPIRAJ«. Na hrbtni strani ovojnice mora biti razviden naslov vlagatelja. 8. POSTOPEK OBRAVNAVE VLOG Vse prejete vloge bo obravnavala administrativna komisija, ki jo imenuje župan Občine Borovnica. Prepozne in nepravilno opremljene vloge bodo s sklepom zavržene in neodprte vrnjene pošiljatelju. Nepopolne vloge bo mogoče dopolniti v roku 8 dni od prejema obvestila komisije, če vloga ne bo dopolnjena v roku oz. bo kljub dopolnitvi še vedno nepopolna, bo zavržena. Pravočasne in popolne vloge bo obravnavala strokovna komisija, ki jo imenuje župan Občine Borovnica. Vloge bodo ovrednotene po točkovnem sistemu v skladu z merili, ki so priloženi razpisni dokumentaciji. Upravičenci bodo o dodelitvi sredstev obveščeni z odločbo občinske uprave v 45 dneh od izteka roka za prijavo na razpis. Z upravičenci do sofinanciranja bo sklenjena pogodba o izvajanju programov ter višini in načinu sofinanciranja v letu 2021. Zoper sklep o zavrženju in odločbo občinske uprave je možna pritožba v 8 dneh od prejema, o pritožbi odloči župan Občine Borovnica. 9. RAZPISNA DOKUMENTACIJA IN DODATNE INFORMACIJE Razpisna dokumentacija obsega naslednje dokumente: • Pogoji in merila za vrednotenje programov • Prijavni obrazci • Vzorec pogodbe • Obrazci za zahtevek in poročanje Obrazce za prijavo lahko zainteresirani od dneva objave razpisa do izteka prijavnega roka dobijo na spletni stani https:// www.borovnica.si/uradne-objave/razpisi/ ali v sprejemni pisarni Občine Borovnica od 22. 2. 2021 do 17. 3. 2021 v času uradnih ur. Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom zainteresirani dobijo na Občini Borovnica pri Matjažu Žbogarju do 17. 3. 2021 v času uradnih ur, na tel. št. 01 75 07 465 ali na elektronskem naslovu matjaz. zbogar@borovnica.si. Številka: 410-0005/2021-1 Borovnica, 22. 2. 2021 ŽUPAN Bojan Čebela Na podlagi Zakona o javnih financah (št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 - ZFisP, 96/15 - ZIPRS1617, 13/18 in 195/20 -odl. US), 10. člena Pravilnika o dodeljevanju enkratne denarne pomoči v občini Borovnica (Ur. l. RS, št. 29/15) in Odloka o proračunu Občina Borovnica za leto 2021 (Ur. l. RS, št. 202/20), Občina Borovnica, Paplerjeva ulica 22, 1353 Borovnica, objavlja naslednji: JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV ENKRATNE DENARNE POMOČI V LETU 2021 1. PREDMET RAZPISA IN VIŠINA SREDSTEV Predmet razpisa je dodelitev enkratne denarne pomoči upravičencem po Pravilniku o dodeljevanju enkratne denarne pomoči v občini Borovnica, kot pomoč pri razrešitvi trenutne materiale stiske prosilca. Sredstva so zagotovljena v proračunu Občine Borovnica za leto 2021 na proračunski postavki 420007 (Enkratne denarne pomoči zaradi materialne ogroženosti) in za namene tega razpisa znašajo 3.000,00 EUR. 2. UPRAVIČENCI Na razpis se lahko prijavijo prosilci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: • imajo stalno bivališče v občini Borovnica in tam tudi dejansko bivajo, • trenutno nimajo zadostnih sredstev za preživljanje in so izčrpali vse možnosti za pridobitev sredstev za preživljanje ter jih nihče ni dolžan preživljati, • so se brez lastne krivde, zaradi spleta neugodnih okoliščin (dolgotrajna bolezen, invalidnost, nenadna brezposelnost, smrt v družini, naravne nesreče ipd.), znašli v takem, da ne morejo poravnati najnujnejših obveznosti, • so bili v zadnjih treh mesecih upravičeni do denarne socialne pomoči po Zakonu o socialno varstvenih prejemkih, • vsi dohodki na družinskega člana ne presegajo višine minimalnega dohodka, določenega v Zakonu o socialno varstvenih prejemkih (od 1.8.2019 znaša 402,18 €), • da v zadnjih 12 mesecih pred vložitvijo vloge za denarno pomoč vlagatelj ali družinski član vlagatelja ni bil prejemnik subvencije najemnine za stanovanje. 3. NAMEN POMOČI Enkratna denarna pomoč po tem razpisu je namenjena za: • nakup šolskih potrebščin, plačilo šole v naravi ter kosil ali malic osnovnošolcem; • pomoč pri plačilu dietne prehrane za otroke - celiakija, diabetes ipd.; • plačilo elektrike, ogrevanja, vode in komunalnih storitev; • plačilo kurjave in ozimnice; • kritje drugih nujnih življenjskih stroškov za premostitev trenutne materialne ogroženosti. Enkratna denarna pomoč ni namenjena plačilu stroškov, ki se krijejo iz drugih proračunskih sredstev občine (subvencija najemnin, znižano plačilo stroškov vrtca ipd.) 4. VIŠINA IN OBLIKA POMOČI Enkratna denarna pomoč se dodeli v funkcionalni obliki, kot neposredno plačilo položnic ali računov. Izjemoma se lahko nakaže upravičencu neposredno na njegov osebni račun, v tem primeru mora upravičenec v roku 60 dni od prejema pomoči dokazati namensko porabo prejetih sredstev. Višina enkratne denarne pomoči znaša najmanj 30% in največ do 100% osnov- nega zneska minimalnega dohodka (od 1.8.2019 znaša 402,18 €) in je odvisna od dohodkov na družinskega člana. Enkratna denarna pomoč se lahko upravičencu dodeli v nižjem znesku, če je dejanski socialni položaj prosilca boljši od podatkov v vlogi, če kljub nizkemu dohodku ni ogrožena socialna varnost prosilca ali če se ugotovijo kakršnikoli utemeljeni razlogi za neupravičenost do denarne pomoči. Izjemoma se lahko dodeli do 30% višji znesek, kot bi prosilcu pripadal, če prosilec živi v izjemno hudi materialni stiski in ogroženosti 5. ROK IN NAČIN PRIJAVE Upoštevane bodo vse vloge, ki bodo prispele na Občino Borovnica do srede, 17. 3. 2021, do 12. ure. Vloge z dokazili, ki izkazujejo dejansko materialno stanje in izpolnjevanje pogojev, morajo prosilci osebno ali po pošti poslati na naslov Občina Borovnica, Paplerjeva ulica 22, 1353 Borovnica, v zaprti ovojnici z oznako »VLOGA ZA ENKRATNO DENARNO POMOČ 2021 - NE ODPIRAJ«. Na hrbtni strani ovojnice mora biti razviden naslov vlagatelja. 6. POSTOPEK OBRAVNAVE VLOG Vse prejete vloge bo obravnavala administrativna komisija. Prepozne in nepravilno opremljene vloge bodo s sklepom zavržene in neodprte vrnjene pošiljatelju. Nepopolne vloge bo mogoče dopolniti v roku 8 dni od prejema obvestila komisije, če vloga ne bo dopolnjena v roku oz. bo kljub dopolnitvi še vedno nepopolna, bo zavržena. Pravočasne in popolne vloge bo obravnavala strokovna komisija. Upravičenci bodo o dodelitvi sredstev obveščeni z odločbo občinske uprave v 30 dneh od prejema popolne vloge. Zoper sklep o zavrženju in odločbo občinske uprave je možna pritožba v 8 dneh od prejema, o pritožbi odloči župan Občine Borovnica. 7. OBRAZCI IN DODATNE INFORMACIJE Obrazce za prijavo lahko zainteresirani od dneva objave razpisa do izteka prijavnega roka dobijo na spletni stani https:// www.borovnica.si/uradne-objave/razpisi/ ali v sprejemni pisarni Občine Borovnica od 22. 2. 2021 do 17. 3. 2021 v času uradnih ur. Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom zainteresirani dobijo na Občini Borovnica pri Nejli Ofentavšek do 17. 3. 2021 v času uradnih ur, tel. št. 01 75 07 460 ali na elektronskem naslovu obcina@borov-nica.si. Številka: 122-0003/2021-1 Datum: 22. 2. 2021 ŽUPAN Bojan Čebela NAS CASOPIS 490/1. 3. 2021 CM K 26 N as Občina Horjul 1. marec 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Županova beseda S prebujanjem narave prihaja tudi optimizem V začetku marca se narava že počasi prebuja iz zimskega počitka in kaj hitro bodo naše misli, usmerjene na delo na polju ali na vrtu. V občini Horjul nam je v februarju uspelo dobro zajeziti širjenje korona virusa, za kar se vam iskreno zahvaljujem, saj brez vašega sodelovanja in upoštevanja ukrepov za varovanje zdravja tega na bi mogli storiti. Prav tako so v boju z virusom zelo uspešni tudi v domu starejših občanov in s tem je naša epidemiološka slika dobra. Naj tako ostane še naprej! Zdravje je res vrednota, ki jo žal največkrat znamo ceniti šele takrat, ko pride bolezen. Na občini se lahko pohvalimo z napredkom na vseh področjih našega dela. Sredi februarja sem z vrhniškim županom, gospodom Danijelom Cukjatijem, podpisal sporazum o sodelovanju pri gradnji kolesarskega omrežja, ki bo z urejanjem ceste, ki povezuje Vrhniko in Horjul, pripomogel k večji varnosti vseh. Tako kolesarjev kot vseh, ki se dnevno ali nekajkrat tedensko peljete priti Vrhniki. Zavedati se moramo, da so naše prometnice kot žile v telesu. Če želimo, da bo vse delovalo dobro brez zapletov, mora biti ta infrastruktura urejena. V skrbi za naše okolje smo naredili pomemben korak naprej tudi s poskusnim zagonom nove čistilne naprave v Podolnici. Rekonstrukcija je narejena, manjka le še ureditev okolice. Kar pa me veseli, je to, da čistilna naprava že obratuje in služi svojemu namenu. Februarja smo poskrbeli tudi ozaveščanje naših najmlajših o pomenu čistega okolja na pridelavo domače hrane. Za horjulsko osnovno šolo in vrtec so naši čebelarji podarili del pridelanega medu, ki se bo porabil za prehrano otrok, ob tem pa smo jim razdelili tudi zgibanke, kjer bodo lahko izvedeli več o pomenu lokalno pridelane hrane in skrbi za čisto okolje ter o čebelah. Želim vam, da ostanete zdravi in da pričakamo toplejše dni, ko se bo lahko življenje vrnilo nazaj v bolj ustaljene tirnice. Župan, Janko Prebil Župana Vrhnike in Horjula ob podpisu sodelovanja pri gradnji kolesarskega omrežja. Obvestilo Zbiranje nevarnih gospodinjskih odpadkov in manjše odpadne električne in elektronske opreme V premično zbiralnico občani lahko prinesete nevarne odpadke iz gospodinjstev (naprimer motorna in jedilna olja, akumulatorje in baterije, čistilna sredstva, barve, lake in topila, zdravila in pesticide) ter manjšo odpadno električno in elektronsko opremo do velikosti sesalca (kartuše/ tonerje, monitorje in računalniške pripomočke, elektronske medije, male kuhinjske aparate, električna orodja, odslužene telefone, žarnice in plinske sijalke, električne igrače). Občanom je pri oddajanju odpadkov v pomoč strokovno usposobljen sodelavec, ki izdaja tudi potrdila o količini in vrsti oddanih odpadkov. TERMIN IN LOKACIJA: 25. 3. - od 9. do 12. ure na Vrzdencu pred gasilskim domom, od 13. do 16. ure v športnem parku v Horjulu. Občina Horjul prejela priznanje turistične patrulje in visoke ocene za prijaznost domačinov Župan ob prevzemu priznanja. Francoski študentki medicine med sprehodom po občini Horjul. Poleg športnega parka je v načrtu izgradnja postajališča za avtodome. Hiša Kristine Brenkove stoji na čudoviti lokaciji, ki nudi dobre možnosti za razvoj turizma. Cerkev svetega Kancijana na Vrzdencu v vsej svoji čarobnosti. Svet24 je v svoji turistični patrulji v lanskem letu obiskal občino Horjul. Mladi študentki medicine iz Francije Sibel in Tassiano, ki sta opravljali turistično patruljo, je horjulska občina presenetila s čudovitimi razgledi in urejenimi pohodniškimi potmi ter neverjetno gostoljubnimi domačini. Pogrešali sta gostinsko ponudbo in nočitve. Takole so zapisali v prispevku o samem podvigu ocenjevanja: 'Dekleti sta pred odhodom preverili možnosti potovanja in ugotovili, da lahko iz Ljubljane do Horjula prideta tudi z avtobusom ali celo s kolesom, a se na koncu odločili za najem avtomobila. Preverili sta tudi splet, kjer sta se želeli dokopati do podatkov o občini, a tam nista našli ničesar. Uradna spletna stran je v slovenščini in namenjena zgolj občanom. Tako sta se na pot odpravili precej nevedni. Povedali pa sta, da sta prispeli hitro in brez težav. Najprej sta se odpravili do mestne hiše, kjer sta srečali horjulskega župana in dve njegovi sodelavki. Dekleti so zelo lepo sprejeli in bili navdušeni nad njunim prihodom. Opremili so ju s številnimi informacijami, zemljevidi in brošurami, jima svetovali, kje jesti, spati in kaj obiskati.' Čeprav sta dekleti prišli nenapovedano na občino, so ju tam lepo sprejeli kar je svojevrsten dokaz o značaju ljudi v naših krajih. Tujcu, ki pride raziskovat lepo horjulsko dolino, smo vedno pripravljeni pomagati. Česa takega v večji občini ali recimo v Ljubljani verjetno ne bi bili deležni. Kaj kmalu sta mladi francozinji ugotovili, da kljub temu, da tu turizem še ni razvit, ponuja marsikaj zanimivega. Gostoljubnost brez meja Takole sta zapisali v svoji oceni:' Resnično prijazni in gostoljubni so bili. S Tassiano sva se odločili za pohod in obisk različnih cerkva. Razgledi so bili resnično vredni sprehoda. Ko sva prispeli na vrh hriba, kjer stoji ena od horjulskih cerkva, sva srečali prijazno gospo, ki je z nama govorila o svojem obisku Francije, nato pa nama ponudila nekaj domačih salam, sira, paradižnika, paprike in kruha. Bila sem v šoku, saj takšne gostoljubnosti in prijaznosti še nisem doživela. Nato sva se odločili obiskati Samoto-rico, da bi si ogledali cerkev, in lahko povem, da so bili razgledi ponovno čudoviti.' Po nočitvi v bližnjem kraju sta dekleti obiskali sta cerkev sv. Urha, ki je bila zgrajena v 16. stoletju in je služila tudi varovanju ter skrivanju prebivalcem pred vdori Otomanov. Ogledali sta si tudi cerkev svetega Kan-cijana na Vrzdencu in fresko svetega Krištofa. Priznali sta, da je bilo zanju to čudovito raziskovanje. V zaključki sta napisali, da občina kljub svoji majhnosti veliko ponuja. Pogrešali sta lokalno ponudbo hrane in nočitev ter informacije v angleškem jeziku na spletni strani. 'A to, kar lahko zagotovo trdim, je, da so izjemno prijazni in gostoljubni. Še enkrat hvala županu in sodelavcem za pomoč, saj bi brez njihove pomoči bili precej izgubljeni,' je svoje pripovedovanje zaključila Sibel. Vas zanima, čemu sta podelili najboljše ocene? Čisto desetko sta podelili za urejenost in videz kraja ter za čistočo. Desetko sta podelili tudi profesionalnosti zaposlenim na občini. Visoko oceno devet sta podelili tudi povezavi z Ljubljano, umirjenem prometu in kažipotom. Splošni vtis in gostoljubje je prav tako ocenjeno z visoko oceno devet. Župan Janko Prebil je bil ob predaji priznanja počaščen, a je izpostavil, da ima občina Horjul veliko za postoriti na področju turizma. 'Naš fokus v zadnjih letih je bil predvsem usmerjen v urejenost infrastrukture in okolja, zato tudi v ta namen vlagamo največ sredstev. A ob tem se zavedamo, da je turizem pomemben del prihodnosti horjulske doline in okoliških krajev, saj imamo veliko lepega za ponuditi. Kot veste, občina aktivno dela na razvoju tega področja. V ta namen smo odkupili propadajočo hišo Kristine Brenkove v središču Horjula, ki bo imela po prenovi pomembno vlogo za turizem, prav tako kot urejanje športnega parka Horjul s postajališčem za avtodome. Minulo leto je bilo za turizem in gostinstvo povsod po svetu katastrofalno, verjamem pa, da bomo z vlaganjem in razvojem tudi na tem področju napredovali. Nenazadnje nam bo pri tem v pomoč tudi izgradnja barjanskega kolesarskega omrežja, kjer smo zraven tudi mi.' Besedilo in Joto: Peter Kavčič NAS CASOPIS 490/1. 3. 2021 CM K 27 N as Občina Horjul 1. marec 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si \Š Obvestilo Vpis v VVE pri OŠ Horjul Spoštovani starši, obveščamo vas, da poteka vpis otrok v VVE pri OŠ Horjul za šolsko leto 2021/22. Tisti starši, ki ste vlogo za to šolsko leto že oddali, vam nove vloge ni treba oddati. Rok za oddajo vlog je do petka, 26. marca 2021. Obrazec za prijavo otroka v VVE pri OŠ Horjul dobite na sedežu zavoda OŠ Horjul, spletni strani VVE pri OŠ Horjul ali na sedežu Občine Horjul. Izpolnjeno vlogo pošljite na naslov Občina Horjul - za VVE pri OŠ Horjul, Občinski trg 1, 1354 Horjul. V primeru, da bo vpisanih več otrok, kot je prostih mest, bo o sprejemu odločala komisija, predvidoma v mesecu aprilu. O sprejemu vašega otroka v vrtec boste pisno obveščeni. Aleksander Gube, ravnatelj Javna razpisa za sofinanciranje društev organizacijo dogodkov Društvene dejavnosti so pomemben del lokalnih skupnosti. Kljub temu, da trenutno združevanje skupin ni dovoljeno, pa na občini verjamejo, da bo po koncu razsajanja virusa prišel čas, ko se bodo aktivnosti, s katerimi društva bogatijo naša življenja, lahko vrnila v ustaljeni ritem. Urša Remškar sporoča, da je na občinski spletni strani objavljen Javni razpis za sofinanciranje prireditev in izobraževanj za leto 2021 (https:// www.horjul.si/razpis/370148) in bo odprt do porabe sredstev oziroma najkasneje do 2. 11. 2021. Za slednjega je občina namenila enak znesek sredstev kot lansko leto. Sredstva v višini 5000 evrov bodo namenili vsem društvom, ki izpolnjujejo razpisne pogoje. Prav tako je na občinski spletni strani objavljen Javni razpis za sofinanciranje dejavnosti društev upokojencev v Občini Horjul v letu 2021 (https://www.horjul.si/raz-pis/370101) in bo odprt do 31. 3. 2021 do 10. ure. Pretekla leta so društvom upokojencev sredstva dodelili tako za redno dejavnost kot za ekskurzije. Letos bodo zaradi epidemije koronavirusa in z njim povezanih vladnih ukrepov ter prepovedi vsa sredstva namenili le za redno dejavnost društev upokojencev. Vsi zainteresirani lahko vse dodatne informacije o razpisih dobite na telefonski številki 01 759 123 ali preko e-pošte ursa.remskar@horjul. si Besedilo in foto: Peter Kavčič Čistilna naprava v Podolnici že obratuje Čistilna v Podolnici že poskusno obratuje, naslednji korak je urejanje okolice in zaščitne ograje. Kljub nekaterim nevšečnostim zaradi nizkih temperatur in obilice padavin v januarju, so izvajalci del na rekonstrukciji čistilne naprave v Podolnici uspeli poskusno zagnati čistilno napravo. Poskusno obratovanje se je začelo v petek, 5. 2. 2021. Gre za sodobno napravo brez vrtečih delov ali električnih napeljav in je grajena zelo robustno in enostavno. Tovrstne naprave so na primer zelo razširjenje v Veliki Britaniji. Zaradi svoje zasnove in prisilnega dovajanja zraka v sistem tudi ne povzroča neprijetnega vonja v okolici, kar so se že lahko prepričali najbližji prebivalci ali mimoidoči. Ob pravilnem vzdrževanju ima taka čistilna naprava najmanj 25 let življenjske dobe, deluje pa po principu naravnega čiščenja, ki je podobno kot v rečnih strugah. Nova pridobitev spada med male čistilne naprave, ki zadosti do 2000 enot s pritrjeno potopljeno biomaso. Gre za princip, kjer bakterije čistijo odpadno vodo, pri tem pa porabljajo kisik, ki ga prek strojne opreme vpihuje v komoro. Na občini opozarjajo, da naprava zaradi že omenjenih težav z obilno podtalno vodo še ni dokončana. Zasuti so sicer vsi elementi, torej primarni usedal-nik, kjer se zbirajo trdni delci in posedejo na dno in drugi bazen, kamor priteče delno prečiščena odpadna voda. Tu se biološko obdela z bakterijami in izteče v zadnji usedalnik, kjer se zberejo še preostale usedline in vrnej o v prvi bazen. Ker izvajalec še ureja zadnje podrobnosti z okolico vred, je lokacija še vedno uradno gradbišče. Župan Janko Prebil je sicer s poskusnim obratovanjem čistilne naprave zadovoljen. 'Prvi zagon je pokazal, da smo se na občini pravilno odločili. Čistilna deluje tiho in brez motečega smradu, kar je bil naš pogoj, saj ne želimo tovrstnih vplivov na okolje. Izvajalec bo takoj, ko bodo vremenski pogoji to omogočali, dokončal dela in uredil okolico, s tem pa bo čistilna naprava lahko pridobila tudi dovoljenje za obratovanje.' Besedilo in foto: Peter Kavčič Osnovna Šola Horjul je ponovno 'oživela' na Ravnatelj Aleksander Gube se je razveselil vrnitve učencev v šolske klopi. Upa, da bodo ob upoštevanju predpisov učenci lahko nadaljevali s poučevanjem v razredih. Po mesecih š daljavo so se februarja vrnili otroci nazaj v prostore osnovne šole Horjul. V šolske klopi so najprej sedli otroci od prvega do tretjega razreda, dva tedna kasneje so jim sledili še preostali razredi vse do devetošolcev. Verjetno vsem, ki so doživeli šolanje na daljavo, ni treba posebej razlagati, da je vrnitev v šolske klopi pomenila olajšanje. Starši so bili v trenutku razbremenjeni intenzivne vpetosti v šolski proces, otroci so lahko končno spet zaživeli bolj prijazno in sociološko naravno življenje, učitelji pa so se lahko vrnili v bolj utečene postopke podajanja znanja. Čeprav se je večina učiteljev kot tudi učencev v enem letu, ko so dodobra izpilili šolanje na daljavo, privadilo na to našo novo realnost, klasičnega šolanja v učilnicah kljub temu ne more nadomestiti nič. Pogovor v živo, poučevanje in stik med učiteljem in učenci je drugačen v živo kot prek ekrana. Seveda so morali tudi v osnovni šoli Horjul poskrbeti za organizacijo in postopke, ki preprečujejo širjenje virusa. To vključuje tedensko hitro testiranje pred začetkom pouka za zaposlene v šoli, veljajo posebni varnostni protokoli prihoda v šolo in odhoda domov. Poleg tega so razredi kot posamezni 'mehurčki', kar pomeni, da se otroci v šoli med seboj ne srečujejo in družijo. Seveda ob tem še vedno veljajo osnovne in najpomembnejše zakonitosti v boju proti širjenju virusa. Torej redno umivanje rok s toplo vodo in milom ali razkuževanje, kjer umivanje ni mogoče. Še vedno je pomembno upoštevanje varnostne razdalje med oseba- mi in nošenje zaščitne maske v zaprtem prostoru. Učitelji imajo tudi navodila, da ves čas razrede prezračujejo, v kolikor je mogoče, pa pouk izvajajo tudi na prostem. Seveda vsi, ki imajo kakršnekoli znake bolezni, torej od slabega počutja, povišane telesne temperature, do kašljanja ali izcedka iz nosu, ostanejo doma in pokličejo zdravnika. Na to pravilo nikakor ne smemo pozabiti. V šolo lahko vstopi samo zdrava oseba. Ker so razredi v svojem 'mehurčku', otro- ci ne nosijo zaščitnih mask, ko so v razredu, izjema so učitelji, ti morajo obvezno nositi maske ves čas pouka. Učitelji upajo, da se bo pandemija kmalu končala, saj so glasilke že tako ali tako zelo obremenjene med poučevanje, če je pa dlje časa potrebno govoriti z masko na obrazu, pa to pomeni še dodatno napenjanje glasilk. Sredi februarja smo se ob vrnitvi učencev vseh razredov nazaj v šolo pogovorili tudi z ravnateljem. Aleksander Gube se zahvaljuje vsem otrokom in staršem za sodelovanje in naproša, da se v največji možni meri držimo varnostnih ukrepov, saj nam le to zagotavlja, da bodo otroci in učitelji ostali v šoli. V primeru novega žarišča okužbe mora žal vsak oddelek, kjer je zaznana okužba, v izolacijo. Takole pravi ravnatelj: 'Končno smo dočakali dan, ko so se sprostili ukrepi in so se v šolo vrnili vsi učenci. Ponovnega druženja z učenci smo se zelo razveselili. Nasmeške na obrazih otrok je bilo videti na daleč. Učenci so bili na začetku malce zadržani, iskali so celo svoje garderobne omarice, a so se kmalu sprostili in spet zaživeli 'šolsko' življenje. V prvi vrsti zaradi ohranjanja zdravja pouk poteka nekoliko drugače, kot smo navajeni. To s seboj pritegne veliko organizacijskega prilagajanja. Nekatere obvezne in neobvezne izbirne predmete s področja športa, kjer prihaja do združevanja otrok iz več oddelkov, še vedno izvajamo le na daljavo. Neverjetno lepo je ponovno slišati otroški vrvež po vseh šolskih hodnikih. Šola je spet zaživela. Zahvaljujem se učencem, staršem in sodelavcem, da ob vrnitvi v šolo pridno upoštevajo navodila in da lahko tako izvajamo pouk brez večjih motenj. Naša skupna velika želja je, da ostanemo v šoli in da se delo ne preseli več na daljavo,' še dodaja ravnatelj Aleksander Gube. Besedilo in foto: Peter Kavčič NAS ČASOPIS 489/1. 2. 2021 CM K 28 Haščasopis Občina Horjul_® Zasmetenost v občini se je v minulem letu poslabšala, zato bo prišlo do sprememb Zadnje mesece na občini Horjul in pri izvajalcu odvoza smeti opažajo številne nepravilnosti v zvezi z odlaganjem odpadkov v zabojnike na zbiralnicah oziroma ekoloških otokih. Poleg zabojnikov se prepogosto nabirajo odpadki, ki spadajo v zbirni center oziroma je zanje treba naročiti kosovni odvoz. V občini Horjul bodo na ekootokih po novem samo še zabojniki za steklo in papir. Primer urejenega odlaganja smeti v zabojnikih in standardiziranih vrečah. Vsem mora biti jasno, da kosovni odpadki ne sodijo na ta odlagališča, ampak jih je treba odpeljati na zbirni center Barje v Ljubljano, kjer kosovne odpadke iz gospodinjstev oddate brezplačno. Torej, vse, kar morate narediti, je, da kosovne odpadke naložite v avto in jih odpeljete na zbirno mesto. Odsluženi pralni stroji, umivalniki, pnevmatike, stara kolesa in polomljeni stoli ali dežniki ne sodijo poleg zabojnikov na ekoloških otokih! Opažajo tudi, da so plastična embalaža, papir in karton namesto v zabojnik odloženi poleg njega. Prav tako se kopičijo vreče in vrečke z odpadki, ki v zabojnike na ekootoku ne spadajo. Ko govorimo o zasme-tenosti in nepravilnemu odlaganju odpadkov, se je stanje v preteklem letu v občini Horjul žal zelo poslabšalo. Zato ne bo odveč, če preberete nekaj ključnih usmeritev, da do nepravilnosti ne bi več prihajalo in naše okolice ne bomo več smetili. Zaradi omenjenih težav je že prišlo do sprememb, ki bodo vplivale na zbiranje in odvoz odpadkov: Z zbiralnic (ekootokov) bodo v letošnjem letu umaknili zabojnike za embalažo! To bodo izpeljali v skladu z Odlokom o zbiranju komunalnih odpadkov v Občini Horjul. Vsi občani imate namreč na svojih zbirnih mestih lastne zabojnike za embalažo. Če zabojnik za embalažo ne zadostuje potrebam vašega gospodinjstva, lahko brez dodatnega plačila naročite večjega ali dodatnega. To storite tako, da izpolnite obrazec za sporočanje sprememb, ki je dostopen na www. vokasnaga.si in www.mojiod-padki.si v rubriki »Naročanje in obrazci« oziroma »Naročila«.. V zabojnikih na ekootokih bodo zbirali samo papir in steklo Ekootoki so namreč posebej urejeni prostori na javni površini, kamor lahko vsi, ki živite v občini Horjul, prinesete ločene frakcije komunalnih odpadkov, ki ne spadajo v domače zabojnike. Tukaj je seznam odpadkov, ki jih boste lahko odlagali v zabojnike za steklo in za papir: Zabojnik za papir Vanj odlagamo: časopise in revije, zvezke in knjige, prospekte in kataloge, pisemske ovojnice, pisarniški in ovojni papir, papirnate nakupovalne vrečke, kartonsko embalažo in lepenko. V zabojnik ne spadajo: kartonska votla embalaža tekočin ali t. i. tetrapak (ta spada med embalažo), povoščeni in plasti-ficirani papir, tapete in celofan (odložimo med preostale odpadke), cigaretni zavojčki (spadajo med preostale odpadke), higienski papir, papirnate bri-sačke, prtički, robčki, ipd. (odložimo med biološke odpadke), z živili pomazana ali prepojena papirnata in kartonska emba- laža (spada med preostale odpadke). Posebnosti: kartonaste škatle raztrgamo in zložimo, da zasedejo čim manj prostora. Z njih odstranimo lepilne trakove. Če je revija zavita v plastično folijo, to odložimo v zabojnik z rumenim pokrovom. Zabojnik za steklo Vanj odlagamo: steklenice živil in pijač, stekleno embalažo zdravil in kozmetike, kozarce vloženih živil, drugo stekleno embalažo. V zabojnik ne spadajo: okensko in drugo ravno steklo (oddamo ga vzbirnem centru), neonske, halogenske in žarilne žarnic ter svetlobne cevi (spadajo v zbirni center), avtomobilsko steklo (to in v nadaljevanju našteti odpadki spadajo med mešane komunalne odpadke); ogledala, porcelan in keramika, izdelki iz kristala in ekranskega stekla, pleksi in karbonska stekla, laboratorijska in ognjevarna stekla. Posebnosti: stekleno embalažo vedno izpraznimo in ji odstranimo zamaške ali pokrovčke. Kovinske pokrovčke odložimo v zabojnik za embalažo, plutovi- naste zamaške pa v zabojnik za mešane komunalne odpadke.. Pozor! Odlaganje odpadkov poleg zabojnikov je prepovedano, zagrožena je tudi globa za kršitelje! Na podlagi 25. člena Odloka o zbiranju komunalnih odpadkov v Občini Horjul je za posameznika, ki odpadke odlaga poleg zabojnikov za zbiranje komunalnih odpadkov, zagrožena globa v višini 200 evrov, za pravno osebo 1.000 evrov, za njeno odgovorno osebo 250 evrov, za samostojnega podjetnika posameznika ali zasebnika 750 evrov in njegovo odgovorno osebo 150 evrov. Nadzor nad izvajanjem določb odloka, za katere je predpisana globa za prekršek, opravlja občinski inšpektor Občine Horjul. Skladno s področno zakonodajo so pravne osebe (lokali, restavracije, trgovine ...) dolžne s posebno pogodbo in na poseben način urediti prevzem in odvoz ločeno zbrane odpadne embalaže (plastične, kartonske, papirnate, steklene), ki nastaja pri opravljanju proizvodne, trgovinske in storitvene dejavnosti. Kaj storiti v primeru večje količine odpadkov in ob zamenjavi zabojnikov? Kadar imate bioloških in/ali mešanih komunalnih odpadkov več kot običajno, jih lahko pospravite v 50- ali 100-litrske Vokine Snagine tipizirane vreče in jih na dan odvoza postavite zraven ustreznega zabojnika. Naenkrat lahko pripravite do pet vreč, pri čemer teža posamezne vreče ne sme presegati 10 kilogramov. Vreče so naprodaj prek spleta (www. vsezaodpadke.si/vokasnaga). Če velikost zabojnika ne ustreza več vašim potrebam, naročite večji ali dodatni zabojnik. Naročilo večjega/dodatnega zabojnika za embalažo ne prinaša dodatnih stroškov, upoštevajte pa, da na ceno, ki jo plačate za storitve ravnanja z odpadki, vplivata velikost črnega in rjavega zabojnika. Odvoz kosovnih odpadkov je enkrat letno brezplačen Odvoz kosovih odpadkov je treba naročiti prek posebne (spletne) naročilnice na www. mojiodpadki.si v rubriki Naročila. Izberete si datum znotraj razpisanega termina (med 15. aprilom in 31. majem ter med 1. oktobrom in 30. novembrom 2021). Ko bomo v Voki Snagi prejeli vaše naročilo, vas bomo poklicali in se dogovorili za datum odvoza. Če imate v zvezi z odvozom kosovnih odpadkov kakšno vprašanje, nam lahko pišete na kosovni@vokasnaga.si. Zbirni center Barje deluje po ustaljenem urniku Odlaganje odpadkov je v zbirnem centru za občane brezplačno, tam pa lahko oddate kosovne odpadke, pohištveni les, zeleni odrez (odpadki, ki nastajajo pri urejanju vrtov), plastično embalažo, kovine in kovinsko embalažo, odpadno električno in elektronsko opremo, kartonsko embalažo, avtomobilske gume, stiropor ... Zbirni center je od 1. novembra do 31. marca odprt od ponedeljka do sobote med 6. in 18. uro, od 1. aprila do 31. oktobra pa od ponedeljka do sobote med 6. in 20. uro. Peter Kavčič: Foto: Peter Kavčič, Snaga Ljubljana Zasmetenost z neprimernimi odpadki v zabojnikih za embalažo je pripeljala do tega, da bodo ti zabojniki umaknjeni iz obtoka. NAS CASOPIS 490/1. 3. 2021 CM K 29 N as Občina Horjul 1. marec 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a V ambulanti Studio R zbirajo prijave vseh, ki se želijo cepiti Cepljenje proti Sars Cov-2 v Sloveniji sedaj poteka že nekaj časa. Kot verjetno veste, so na prednostni listi najbolj ogroženi, ki so tudi že prijeli po dva odmerka cepiva. Po starostnikih, ki so jih cepili prioritetno, ste upravičeni do cepiva tudi ostali. Ker pričakujemo iz tedna v teden večje število cepiv po prednostnih skupinah, vas zdravnica Vesna Nikšič in zdravnik Primož Rus, ki delujeta v Horjulu, vabita, da se prijavite na seznam za cepljenje. Trenutno je na seznamu za cepljenje do zaključka redakcije še vedno samo 250 pacientov. Pri tem upoštevajte, da se z novim koronavirusom lahko okužijo ljudje vseh starosti. Bolezen poteka v lažji obliki pri približno 80 % okuženih, težji potek bolezni pa ima približno 20 % okuženih. Med bolj ogroženo skupino ljudi spadajo starejši in ljudje s kroničnimi boleznimi, kot so na primer astma, sladkorna bolezen in bolezni srca in ožilja. Vsi ti so bolj podvrženi težjemu poteku bolezni. V kolikor dvomite, ali bi se cepili ali ne, lahko za nasvet in pogovor pokličete vašega osebnega zdravnika. Vsi, ki se po odhodu zdravnice dr. Janje Pirc še niste opredelili za svojega novega zdravnika, to naredite v najkrajšem možnem času, saj so kvote omejene. V ambulanto lahko pokličete na Tel.: 051 400 080 ali pošljete e-mail na: horjul@ skupinskapraksa.si. Za več informacij si lahko ogledate tudi spletno mesto: https://dzdrav-je.si/studio-r/ Delovni čas: ponedeljek: 09:00-19:00 torek: 08:00-19:00 sreda: 08:00-14:00 četrtek: 08:00-14:00 petek: 08:00-14:00 Zadnja ura delovnega časa ob ponedeljkih in torkih je predvidena za hišne obiske. Pust krivih ust v mehurčku Otroci se vsako leto razveselijo pusta in rajanja ter zabave, ki pride skupaj z njim. Letos so otroci v šoli in vrtcu v Horjulu ta norčavi dan praznovali malo drugače. Vrtčevska skupina čebele. Na občinski trg se je prišla pokazat skupina metulji iz horjulskega vrtca. Otroci so nestrpno čakali, da se bodo lahko našemili in se pozabavali z vrstniki. Zaradi pandemije je odpadlo skupinsko praznovanje in po-vorka, so pa vseeno lahko praznovali v maškarah po svojih oddelkih v tako imenovanem 'mehurčku'. Otroci doživljajo pust po svoje, če niso obremenjeni s stresom odraslih, se zabavajo ne glede na zdravstveno stanje v državi in po svetu. V šoli in vrtcu so opazili malenkost več mask, narejenih doma, kar pa tudi spodbuja domišljijo in kreativnost. Nekaj maškar se je vseeno sprehodilo tudi po Horjulu. Z znanim vzklikom 'a imate kaj za pusta hrusta' pa so prišli pozdravit tudi zaposlene na občini. Pri tako zagnanih maškarah bo zima zagotovo hitro popihala nazaj na sever. Peter Kavčič, Čebelarji društva Dolomiti Polhov Gradec predali med osnovni šoli in vrtcu V osnovni šoli Horjul so med prevzele kuharice. Verjetno si tradicionalni slovenski zajtrk brez kosa kruha, namazanega z maslom in medom težko predstavljamo? Da bodo tudi otroci deležni nadaljevanja tradicije v šolah, so se k temu že pred leti zavezali tudi člani čebelarskega dru- štva Dolomiti Polhov Gradec. Vsako leto poskrbijo, da otroci v Horjulu na mize dobijo doma pridelan med, ob tem pa Podravnateljica vrtca Andreja Naglič Kumer s predstavnikoma čebelarskega društva. otrokom predstavnika društva predstavita pomen čebel in čebelarjenja za vse nas. Ne smemo namreč pozabiti, da prav čebele spadajo med izredno pomembne opraševalce, ki poskrbijo, da imajo kmetje bogate pridelke, mi vsi pa kakovostno, lokalno pridelano hrano. Čebele so tudi zelo dober pokazatelj tega, v kako čistem okolju živimo, saj so občutljive na preveliko uporabo pesticidov, ki se uporabljajo v intenzivnem kmetijstvu. Podatek o čistosti medu, ki je brez sledov škodljivih snovi, pa nam kaže čistost okolja, v katerem živimo. Naj povemo, da je v Horjulski dolini med zelo kakovosten. Letos so sredi februarja lokalni čebelarji podarili kar 55 kilogramov medu, ki so ga pridelale čebele v minulem letu. Ob tem so vrtcem in šolam razdelili tudi zloženke z naslovom 'čebelica, moja prijateljica', ki jo je izdala Čebelarska zveza Slovenije in je namenjena otrokom prve triade. Aleksander Gube, ravnatelj vrtca in osnovne šole Horjul, se je čebelarjem zahvalil, da nadaljujejo s to lepo tradicijo: 'Vsako leto je za vrtčevske in šolske otroke prav poseben in vesel dan, za katerega se najlepše zahvaljujemo čebelarjem, ko nam predajo med. Del tega pridelajo tudi otroci, ki obiskujejo čebelarski krožek in pride iz šolskega čebelnjaka. Med naše kuharice v vrtcu in šoli z veseljem uporabijo ter tako ohranjajo naše zdravje.' Janko Prebil, predsednik čebelarskega društva Dolomiti Polhov Gradec, je ob tem tudi spomnil, da je vsak član, ki prispeva del pridelanega medu, zaslužen za to lepo gesto, hkrati pa se tudi zavedajo, da s tem poskrbijo za ohranjanje čebelarstva v naših krajih. Med razdelijo med vrtce in šole v Horjulu, na Dobravi, v Polhovem Gradcu, na Vrhovcih, v Šentjoštu in na Črnem Vrhu. Besedilo in foto: Peter Kavčič NAS CASOPIS 490/1. 3. 2021 CM K 30 N as Občina Horjul 1. marec 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Horjulski krog Pred časom, sta naša člana podala idejo o Horjulskem krogu - pohod po vaseh občine Horjul. Gorazd Petkovšek - Horjul Kar nekaj ljudi je delilo svoje mnenje o njihovi izkušnji pohoda, kar nekaj vas nam je tudi pisalo. Objavljamo vtise tistih, ki so nam dovolili objavo. ŠD Vrzdenec Gorazd Petkovšek - Horjul Med novoletnimi prazniki sem med drugim prelistal časopise. V oči mi je padel zanimiv članek v Našem časopisu. Predstavljena je bila pot po krajih v horjulski občini. V nedeljo, ob koncu praznikov, je bil pravi čas za uresničitev tega projekta. Pot sem začel na mostu čez Šujico na Vrhniški cesti v Li-palci. Čez Vrzdenec in spodnje Gradišče sem šel v Žažar. Nato mimo gasilskega doma in cerkve na Vrzdencu na Samotorico. V gozdu je bilo blato, na Samo-torici pa sneg - star in malo novega. Na Koreno sem šel po »panoramski« poti. Na Koreni sem podaljšal pot do vpisne knjige na »Maroltovem« ovinku. Spustil sem se po asfaltni cesti proti Horjulu, a malo prej kar po bregu šel do Ljubgojne. Pot me je vodila naravnost skozi Horjul in Zaklanec do cerkve Sv. Urha. Nato spust v Podolnico in na Lesno brdo. Mimo drevesnice in ob Šujici sem pot zaključil pri mostu na Vrhniški cesti. Za 25 kilometrov sem potreboval slabe tri ure. Hvala za zanimiv izziv. Uroš Zdešar - Vrzdenec Preteklo leto je bilo zelo nenavadno. Poleg vseh negativnih stvari, ki jih je prineslo, nas je po drugi strani spodbudilo, da smo se precej gibali v naravi, a v okviru omejitev, in marsikdo je to izkoristil za raziskovanje skritih kotičkov lastne občine, ki jih velikokrat prezremo. Že marca ob prvem zaprtju občin smo spet ugotovili, da se okoli naše občine da priti tudi s kolesom. Pot je lahko različno dolga in zahtevna, odvisno od opreme in pripravljenosti, lahko pa jo tudi opravite po etapah. Z Vrzdenca, ki je moje izhodišče, je najmanj zahteven krog Vrzdenec-Samo-torica-Korena-Podolnica-Lesno Brdo -Lipalca -Žaža r-Kajndol--Vrzdenec. Ta pot je dolga okrog 30 km in traja približno dve uri. Uroš in Petra Janželj - Vrzdenec Na njej ni zelo zahtevnih odsekov, večinoma poteka po asfaltu, nekaj je makadama, dva odseka pa sta dobro zvožen kolovoz (Prošca-Urh in Lesno Brdo-Li-palca). Pot lahko opravimo z gorskim ali treking kolesom, ni pa primerna za cestna kolesa. Za bolj zahtevne se da krog raztegniti tudi do 40 km in več kot treh ur zabave po pretežno kolovozih oz. gozdnih vlakah. Seveda je tukaj gorsko kolo obvezno, prav tako pa tudi dobro poznavanje gozdnih poti, saj se v gozdu ni težko izgubiti. Kakorkoli, če ne prej, smo kolesarji v lanskem letu ugotovili, da imamo v naši občini odlične terene za raznovrstne kolesarske dogodivščine, kar je velik privilegij. Srečno in ostanite zdravi! Uroš in Petra Janželj -Vrzdenec Za to, da greva na pot okoli občine, sva se odločila zato, ker sva že nujno potrebovala zmenek, samo midva, in sva se odločila, da bo res dolg in aktiven.:) Iz Vrzdenca sva šla na Samotorico, nato na Koreno in iz korene dol, mimo Horjulske koče v Zaklanec. Iz Zaklanca sva šla gor na Sv. Urha in potem nazaj dol. Odločila sva se, da ne greva po cesti do Lesnega brda, ampak kar čez polja do drevesnice. 100 m od mosta sva plezala čez grm čez vodo. Hahah. Po tem sva šla po poti mimo Miklovega mosta in spet šla čez polje, do hriba nasproti SHP. Čez hrib sva se spustila v Horjul, po tem sva šla čez Ljubgojno in potem spet čez hrib na Vrzdenec in na Žažar po naši tekaški progi, ampak sva šla do križa in po tem dol do Vrzdenca. Nahodila in nasmejala sva se full, ker je bila na Koreni gosta megla in nič nisva videla. Vidljivost cca 2 m. Sploh nisva vedela, kje sva. Po tem pa skakanje čez grabne. Smehi. Zelo dobra ideja za pot. Kulturni praznik, tokrat bolj osebno Osmi februar, kulturni praznik, smo letos praznovali zelo drugače kot vsa leta doslej, saj je na vse skupaj močno vplivala pandemija koronavrirusa. Praznovali smo ga osebno, intimno, vsak po svoje, brez velikih kulturnih dogodkov in praznovanj. Seveda še lansko leto nismo niti v najhujših nočnih morah pomislili na to, da bi se v vsega 12 mesecih naše življenje tako močno spremenilo. A človek je bitje, ki se zna prilagoditi in vedno poišče pot iz stiske. Tako kot je naš veliki pesnik France Prešern svojo bolečino mnogokrat tolažil s poezijo in nam tako pustil za vedno čudovita dela, se tudi danes mnogo umetniških duš izraža s pisanjem ali kakšnim drugačnim načinom umetniškega izražanja. Pomembno je, Pesem, posvečena Podolnici. Avtor: Izidor Smrtnik da človek kljub vsemu ustvarja, da svoja čustva izliva na papir, morda na slikarsko platno kot naš rojak Krištof Zupet, ki je prav zaradi pandemije ostal brez letošnje tradicionalne li- 110 kamenčkov v mozaiku Kristine Brenkove V letošnjem letu praznujemo 110 let rojstva Kristine Brenkove, slovenske pisateljice, pesnice, dramatičarke, prevajalke in urednice. Kristina Brenkova je večji del svojega življenja živela v sosednji ulici Knjižnice Bežigrad in bila dolga leta njena zvesta članica, z lepimi spomini pa se je vedno vračala v svoj rodni Horjul. Ob tej obletnici smo v Mestni knjižnici Ljubljana bežigrajski in horjulski knjižničarji združili moči ter oblikovali program prireditev in dejavnosti, ki jih bomo posvetili spominu na pomembno damo slovenskega uredništva. Naše leto smo poimenovali kar 110 kamenčkov v mozaiku Kristine Brenkove, saj želimo leto zapolniti s pisanimi in raznovrstnimi dogodki, skupaj z bežigrajskimi in horjulskimi kovne razstave. Veliko lahko prispeva h kulturi čisto vsak od nas. Z objavo zapisa oziroma lepe fotografije na družabnih omrežjih. Da, tudi to je lahko sodobni medij za kulturno izražanje. Zal je dandanes vse preveč ljudi prav na tem mediju pozabilo na kulturo. Sprašujem se, kaj bi si o tem mislil France Prešern, ki je tako lepo zapisal v Zdravljici, kaj pomeni prijateljstvo, ljubezen do domovine in do sočloveka? Takole pravi: Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo; otrok, kar ima Slava, vsi naj si v roke sežejo, de oblast in z njo čast, ko pred, spet naša boste last! Kako aktualen je naš največji pesnik z Zdravljico še danes, pa čeprav jo je objavil daljnega leta 1848! Naj nas to opomni, da je kulturni praznik pravzaprav tudi praznik medsebojnih odnosov. Da, tudi tu se začne in neha naša kultura. Otroci v šoli in v vrtcu so na svoj način praznovali kulturni praznik in prav je tako, da mlade zgodaj naučimo, kaj pomeni kultura in njen praznik. A kako lepo je, ko vidimo, da tudi starejši posežejo po poeziji. Naj si jo berejo ali napišejo kot naš občan Izidor Smrtnik, ki je napisal pesem, s katero se je poklonil Podolnici. Brez dvoma si zasluži poklon in aplavz. Izidor Smrtnik - Podolnica: Na svetu lepš'ga kraja ni, ko v dolini vas Podolnica stoji. Nad njo pa vestno sveti Urh bedi, za njega kar dve vasi skrbe, da njegov pogled opazen je za vse, ki ga časte. Zvest je že od časov Turkov, naj nam služi še vse dni, da srečni bi v tej vasici b'li in dolini horjulski. Besedilo in foto: Peter Kavčič bralci. Pričeli bomo že v mesecu marcu, s pripovedovalskima večeroma zgodb Kristine Bren-kove. Izbrali bomo tiste, ki jih je zapisala sama, jih prevedla v svojih zimzelenih zbirkah ali jih bralcem podarila v svojih prepoznavnih zbirkah. K poslušanju bomo najprej povabili otroke, zvečer pa še odrasle, saj vedno pravimo, da so pravljice namenjene tudi nam. Virtual-no se bomo družili 10. marca prek Facebook profila Knjižnice Bežigrad (https:// sl-si.facebook.com/knjiznica. bezigrad). O vseh dogodkih in kamenčkih vas bomo obveščali prek obvestil knjižnice in tudi na straneh lokalnih novic. Vabljeni, da se nam pridružite! Ponovno odprtje vrtca V torek, 26. 1. 2021, je prostore vrtca v Horjulu napolnilo otroško veselje, klepetanje in čebljanje, saj se je vanj iz domačih okolij ponovno vrnilo veliko število otrok. Otroci so radovedno opazovali prenovljene prostore in z zanimanjem preizkušali nove igrače in didaktične materiale. Pogrešali so drug drugega in bili veseli, da se lahko spet igrajo s svojimi prijatelji. Najbolj razočarani nad odprtjem so bili mlajši otroci, ki so imeli zaradi ponovnega uvajalnega obdobja malo več težav, vendar se tudi na njihovih obrazih že rišejo nasmehi. Zaposleni in starši moramo še naprej upoštevati ukrepe, ki so namenjeni zaščitnemu in preventivnemu ravnanju. Preden vstopimo v vrtec si moramo nadeti masko, pri vhodnih vratih pa nas pričaka razkužilo. Zaposleni se tedensko testiramo v Zdravstvenem domu Horjul in pri otrocih spodbujamo skrb za higieno umivanja rok, kašlja-nja in kihanja. Kljub temu, da v vrtcu še vedno veljajo priporočila NIJZ, to ni ovira za učenje, raziskovanje in igranje. Najbolj smo veseli tega, da smo lahko vsi spet skupaj. M.O. NAS ČASOPIS 490/1. 3. 2021 CM K 31 N aŠ Občina Dobrova-Polhov Gradec 1. marec 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 13. redna seja Županov koledar Delo župana je razgibano in zanimivo, predvsem pa zahteva popolno predanost kraju, občanom in njihovim potrebam. Občanom zato želim ponuditi vpogled v svoje delo župana občine Dobrova - Polhov Gradec, ki ga letos z veseljem opravljam že 11. leto. Vsak mesec si boste lahko ogledali izsek iz mojega rokovnika, ki ga redno polnijo sestanki, srečanja z občani in druge obveznosti. Franc Setnikar, župan 4. 1. 2021: Z izvajalcem zimske službe, podjetjem Tijo d.o.o., smo pregledali veljavni operativni program zimskega vzdrževanja cest v naši občini in izpostavili problematiko zastojev na cestah v obilnem sneženju konec decembra. 7. 1. 2021: Kot predstavnik Občine Dobrova - Polhov Gradec sem se z ostalimi družbeniki Javnega holdinga Ljubljana sestal na seji skupščine. Sprejeli smo poslovne in investicijske načrte za leto 2021. 8. 1. 2021: Udeležil sem se seje sveta Krajevne skupnosti Črni Vrh. 11. 1. 2021: S predstavniki Osredka smo na sestanku uskladili projekt za rekonstrukcijo ceste Zerovnik- O sredek-Top ol. 11. 1. 2021: Udeležil sem se seje sveta Krajevne skupnosti Šentjošt in seje sveta Krajevne skupnosti Dobrova. 14. 1. 2021: Udeležil sem se seje sveta Krajevne skupnosti Polhov Gradec. 20. 1. 2021: Sestal sem se s predstavniki podjetja K Projekt L in županom občine Horjul Jankom Prebilom ter predstavniki občinske uprave Horjul v zvezi z rekonstrukcijo ceste Brezje-Podolnica. Pregledali in potrdili smo idejni osnutek projekta. 20. 1. 2021: Društvu upokojencev Dobrova in Gasilski zvezi Dolomiti sem predal priznanje Znak AVP za njihovo večletno skrb za varnost v prometu. 21. 1. 2021: S predstavnikom Direkcije RS za vode Tonetom Cezarjem in predsednikom TD Briše Matjažem Bogatajem smo si na terenu ogledali most čez Malo vodo na Brišah zaradi njegove ureditve. 27. 1. 2021: Na sestanku s predsedniki krajevnih skupnosti smo pregledali predlog proračuna, finančni načrt krajevnih skupnosti za naslednji dve leti in njihov program dela. Že od leta 2010 ima župan Franc Setnikar v želji po aktivnem in ažurnem reševanju težav in izzivov vsako sredo, med 12. in 17. uro, vrata svoje pisarne odprta. Tako vsako leto sprejme okrog sto občank in občanov, s katerimi poskušajo poiskati rešitev za nastalo težavo. Zaradi lažje organizacije se je za termin sestanka treba predhodno naročiti na telefonski številki 01/3601-800. Testiranje na SARS-CoV-2 s hitrimi antigenskimi testi Vse občane obveščamo, da se v občini Dobrova - Polhov Gradec še vedno izvaja testiranje na SARS-CoV-2 s hitrimi antigenskimi testi. Testiranje poteka: - vsak torek med 11. in 12. uro v ambulanti na Dobrovi - vsak četrtek med 11. in 12. uro v ambulanti na Dobrovi - vsak petek med 11. in 13. uro v avli Kulturnega doma Jakoba Trobca v Polhovem Gradcu. Še vedno velja, da vnaprejšnje naročanje na testiranje ni potrebno. S seboj morate imeti osebni dokument in kartico zdravstvenega zavarovanja. Med čakanjem na testiranje obvezno upoštevajte varnostno razdaljo in nosite zaščitno masko. Hitri antigenski testi so namenjeni posameznikom, ki ne kažejo znakov okužbe in se počutijo zdrave, a so vseeno lahko asimptomatski nosilci virusa. Testiranje ni namenjeno potrjevanju bolezni pri posameznikih, ki imajo znake, ki nakazujejo okužbo z virusom. Občani, ki občutijo simptome, značilne za koronavirus, naj pokličejo svojega osebnega zdravnika, ki jih bo napotil na PCR test. Potrdili proračun za naslednji dve leti Občinski svet občine Dobrova - Polhov Gradec se je v sredo, 10. februarja 2021, sestal na 13. redni seji občinskega sveta. Prva točka seje občinskega sveta, ki je sledila pregledu dnevnega reda, je bila namenjena potrditvi treh zapisnikov, in sicer zapisnika 12. redne seje, zapisnika slavnostne seje, ki je potekala konec decembra, in zapisnika 4. dopisne seje. Na dopisni seji so svetniki soglasno potrdili investicijski program Barjanskega kolesarska omrežja na območju Občine Dobrova -Polhov Gradec za odseka 1 in 2, ki na območju od Tržaške ceste do naselja Gabrje obsegata izgradnjo kolesarske povezave, pločnikov, javne razsvetljave v naseljih in rekonstrukcijo ceste. Ocenjena vrednost celotne investicije znaša 8.833.486,11 evrov. Sledila je predstavitev Sklepa o lokacijski preveritvi v enoti urejanja prostora KE1/401, za katero je poskrbel Urban Šve-gl, predstavnik podjetja RRD Regijska razvojna družba d.o.o. Lokacijska preveritev je instrument prostorskega načrtovanja, s katerim je na pobudo investitorja ob upoštevanju točno določenih kriterijev možna sprememba namembnosti posameznega zemljišča na območjih razpršene poselitve. Pobudi za lokacijsko preveritev je potrebno priložiti tudi elaborat lokacijske preveritve, v katerem je pobuda utemeljena, ustreznost omenjenega dokumenta pa potrdijo nosilci urejanja prostora. Sklep je obravnaval povečanje območja stavbnih zemljišč na delu parc. št. 182/18, k.o. Črni Vrh, in sicer tako, da se je območju s površino približno 500 m2 spremenila namenska raba iz »K2« (kmetijsko zemljišče) v »A« (stavbno zemljišče razpršene poselitve). Od 1. decembra 2020 do 16. decembra 2020 je potekala tudi javna razgrnitev te lokacijske preveritve, na katero ni bilo podanih pripomb. Pred potrditvijo sklepa je potekala krajša razprava o stroških, ki nastanejo z lokacijsko preveritvijo, o samem poteku postopka in o spremembi trenutno veljavnega Občinskega prostorskega načrta, ki zaenkrat še ni predviden. V četrti točki seje so svetniki potrdili sklep o prenehanju statusa grajenega javnega dobra na nepremičninah parc. št. 2148/2 in 2119, obe k.o. Šuji-ca, parc. št. 1229/4, k.o. Polhov Gradec in parc. št. 1567/2, k.o. Črni Vrh, za namen uskladitve zemljiškoknjižnega stanja cest z dejanskim. Sledila je seznanitev s končnimi poročili o opravljenih nadzorih nadzornega odbora, ki jo je občinskemu svetu posredovala njegova predsednica Biser-ka Pogačar. Končna poročila o opravljenem nadzoru nad izvrševanjem finančnih načrtov Osnovne šole Polhov Gradec, Osnovne šole Dobrova, JZ Pol-hograjska graščina in nadzoru nad izvrševanjem proračuna Občine za preteklo leto so pokazala, da je načrtovanje potekalo dobro, kljub temu pa je nadzorni odbor opazil nekatere pomanjkljivosti in pozval k še večji premišljenosti pri načrtovanju in upoštevanje rokov. Biserka Pogačar je predstavila tudi program dela za letošnje leto. Krajši razpravi o ugotovitvah nadzornega odbora je sledila obravnava predlogov proračuna občine Dobrova -Polhov Gradec za leti 2021 in 2022. Zupan je najprej predstavil, kako je potekalo usklajevanje predloga proračuna s krajevnimi skupnostmi, nato pa še dopolnitve oz. amandmaje k predlogoma proračuna. Za leto 2021 bo približno 18.000 evrov več prihodkov na račun prodaje stavbnih zemljišč in dobrih 140.000 evrov več s strani Službe vlade RS za razvoj in evropsko kohe-zijsko politiko (SVRK). SVRK bo namreč z letošnjim letom sredstva občinam dodeljevala drugače kot do sedaj, skladno z Zakonom o finančni razbremenitvi občin pa je znesek prejetih sredstev tudi večji. Spremembe so tudi na odhodkovni strani proračuna za leto 2021 - Občina bo za krajevne skupnosti namenila več sredstev za njihovo delovanje (za kritje stroškov najemov prostorov, nakup opreme, druge materialne stroške ...). Več proračunskih sredstev pa bo med drugim namenjenih tudi za urejanje prostora in nakup urbane opreme, kamor spada postavitev novih tipskih avtobusnih postaj. Prva izmed njih je že postavljena na Dražev-niku. Podobnih sprememb, ki jih je v nadaljevanju seje župan podrobneje predstavil, je bil deležen tudi predlog proračuna za leto 2022. Po obravnavi proračunov je župan izpostavil prednosti, ki jih prinaša uspešno sodelovanje med Občino, občinskimi svetniki in krajevnimi skupnostmi, ter povedal, da sta proračuna za naslednji dve leti naravnana razvojno, hkrati pa dajeta izrazit poudarek gradnji in razvoju infrastrukture. Po razpravi o nekaterih proračunskih postavkah, projektih vključenih v proračun in načinu, kako zagotoviti večjo preglednost nad realizacijo posameznih projektov, sta bila oba predloga proračuna soglasno potrjena. Zupan Franc Setni-kar je svetnikom nato poročal o svojem delu in o izvrševanju sklepov občinskega sveta med 12. in 13. redno sejo. Na koncu je župan ponovno besedo predal svetnikom. Njihova vprašanja in pobude so se med drugim nanašala na prometno varnost v središču Črnega Vrha, kadrovski načrt JZ Polhograjska graščina in parkirišče pri OŠ Polhov Gradec. Na vprašanje, kako poteka pridobivanje zemljišč za izgradnjo nove trgovine na Dobrovi, je župan odgovoril, da nekateri lastniki zemljišč še vedno niso pripravljeni na dialog, a projekt zato nikakor ne bo opuščen. Zupan je povedal tudi, da se skupaj z občino Horjul načrtuje rekonstrukcija ceste Brezje-Podol-nica. Tako župan kot svetniki so se ob zaključku seje strinjali, da je iskreno sodelovanje župana, svetnikov in predstavnikov krajevnih skupnosti ključno za razvoj občine Dobrova - Polhov Gradec in delo v dobro vseh občanov. Lucija Rus NAS CASOPIS 490/1. 3. 2021 CM K 32 N aŠ Občina Dobrova-Polhov Gradec 1. marec 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Obvestilo Vpis predšolskih otrok v javne vrtce za šolsko leto 2021/22. Vpis bo potekal v vrtcih vsak delovni dan od 8. do 31. marca 2021 v času uradnih ur. Podatki za vpis v posamezni vrtec so objavljeni na spletnih straneh javnih vrtcev: Vrtec Naslov uprave vrtca Telefon Spletna stran OŠ Dobrova -Enota VRTEC DOBROVA Cesta 7. maja 20, 1356 Dobrova 01/ 360 12 20 www.vrtecdobrova.si OŠ Dobrova -Enota VRTEC BREZJE Cesta 7. maja 20, 1356 Dobrova 01/ 360 12 20 www.vrtecdobrova.si Enota VRTEC pri OŠ POLHOV GRADEC Polhov Gradec 95, 1355 Polhov Gradec 059 082 658 www.ospg.si Enota VRTEC pri POŠ ŠENTJOŠT Polhov Gradec 95, 1355 Polhov Gradec 059 082 658 www.ospg.si Enota VRTEC pri POŠČRNI VRH Polhov Gradec 95, 1355 Polhov Gradec 059 082 658 www.ospg.si Vlogo oddajo: • starši, ki otroka prvič vpisujejo v vrtec, • starši otroka, ki je na centralnem čakalnem seznamu v šol. letu 2020/21, • starši, ki so vlogo oddali po 16. 4. 2020 in otrok ni sprejet v vrtec, • starši otrok, ki že obiskujejo vrtec in želijo otroka vključiti v drug javni vrtec na območju občine. Dodatne informacije: Zaradi upoštevanja ukrepov za zmanjšanje tveganja okužbe in preprečevanja širjenja COVID-19 bo vpis v vseh javnih vrtcih na območju občine Dobrove - Polhov Gradec potekal po priporočeni ali elektronski pošti na naslov vrtca. Vlogo s potrebnimi dokazili pošljete na naslov uprave vrtca, ki je - za enoto vrtca Dobrova in enoto vrtca Brezje na naslovu Cesta 7. maja 20, Dobrova ali valerija.bozic@osdobrova.si ter - za enoto vrtca pri OŠ Polhov Gradec, enoto vrtca pri POŠ Šentjošt in enoto vrtca pri POŠ Črni Vrh na naslovu Polhov Gradec 95, Polhov Gradec ali natasa.peljhan@guest.arnes.si. Vloge, ki bodo prispele po 31. 3. 2021, bodo za šolsko leto 2021/22 upoštevane le, če bo prostih mest več kot oddanih vlog. Starše obveščamo, da je obrazec vloge za vpis z navodili o poteku vpisa otrok v vrtec dosegljiv na spletni strani vrtcev in občine Dobrova - Polhov Gradec. Občina namenila več kot 45 tisoč evrov za nakup računalniške opreme in vzpostavitev brezžičnega omrežja v šolah Osnovni šoli Dobrova in Polhov Gradec s podružnicama sta si med letoma 2018 in 2020 na razpisu zagotovili skoraj 59 tisoč evrov sredstev za nakup nove računalniške opreme in izboljšanje oz. vzpostavitev brezžičnega omrežja v šolah. K uresničitvi zastavljenega projekta za posodobitev informacijsko-komunikacijske tehnologije je prispevala tudi Občina, saj je šolam v omenjenem obdobju zagotovila dobrih 45 tisoč evrov proračunskega denarja. Akademska in raziskovalna mreža Slovenije (Arnes) je leta 2017 objavila Javni razpis za sofinanciranje dejavnosti »Izgradnja brezžičnih omrežij« in »Nakup IKT opreme«. Njihov cilj je bil izboljšanje infrastrukture na področju informacijsko--komunikacijske tehnologije (IKT) v vzgoji in izobraževanju, ki bi posledično spodbudil mlade k pridobivanju znanja in spretnosti, zaposlene v šolah pa k uporabi sodobne informacij-sko-komunikacijske tehnologije pri poučevanju. Javni razpis sta sofinancirala Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Vzgojno-izobraževalni zavodi v občini Dobrova - Polhov Gradec so na razpisu prejeli spodnja sredstva za nakup IKT opreme in izgradnjo brezžičnega omrežja: VIZ Nakup IKT opreme Izgradnja brezžičnega omrežja Skupaj OŠ Polhov Gradec, matična šola 10.965,18 € 10.343,44 € 21.308,62 € POŠ Šentjošt 3.218,12 € 2.879,39 € 6.097,51 € POŠ Črni Vrh 2.768,39 € 2.446,09 € 5.214,48 € OŠ Dobrova 11.908,18 € 11.251,98 € 23.160,16 Posamezna OŠ je bila dolžna sofinancirati dejavnost »Nakup IKT opreme« v deležu 50,00 % celotne vrednosti in dejavnost »Izgradnja brezžičnih omrežij« v deležu 37,50 % celotne vrednosti. Občina je kot ustanoviteljica vzgojno-izobraževalnih zavodov prevzela sofinanciranje projekta. V obdobju od leta 2018 do leta 2020 je tako šolam namenila skupno dobrih 45 ti- soč evrov proračunskih sredstev: 14.429,95 evrov leta 2018, 21.838,96 evrov leta 2019 in 8.743,55 evrov leta 2020. Kaj pa so sredstva omogočila? Nakup opreme za brezžično omrežje oz. WLAN opreme s povezavo z dostopnimi točkami za OŠ Dobrova, OŠ Polhov Gradec, POŠ Šentjošt in POŠ Črni Vrh ter nakup drugega materiala, kamor spadajo internetne kamere, kabli, tipkovnice, miške in zvočniki. Sredstva pa so šolam omogočila še nakup kar 48 novih osebnih računalnikov, 19 prenosnih računalnikov, 20 projektorjev, 5 monitorjev in 37 tabličnih računalnikov. Lucija Rus V novi stalni rubriki Ali veste? bodo občanom na razumljiv in strnjen način predstavljene koristne informacije, zanimivosti in spremembe, ki se nanašajo na življenje v občini Dobrova - Polhov Gradec in odgovarjajo na pogosta vprašanja, ki jih občani med letom naslovijo na Občino. Ali veste, da je javni potniški promet v občini Dobrova - Polhov Gradec leta 2013 doživel veliko spremembo? Občina Dobrova - Polhov Gradec se je marca 2013 v sodelovanju z LPP d.o.o. in Mestno občino Ljubljana odločila za integracijo obstoječih avtobusnih linij 51 (Ljubljana-Polhov Gradec), 52 (Polhov Gradec-Črni vrh), 53 (Polhov Gradec-Suhi Dol), 55 (Ljubljana-Vrzdenec) in 56 (Ljubljana-Šen-tjošt) v mrežo integriranih linij LPP. S tem se je vključila v projekt integriranega javnega potniškega prometa Ministrstva za infrastrukturo in njegov sistem splošne enotne vozovnice IJPP. Kaj pa sistem integriranih linij pomeni v praksi in katere spremembe je prinesel? Posodobitev in uvedba novih linij je bila odgovor na vedno številčnejše dnevne migracije. Sistem integriranih linij je prinesel številne prednosti in izboljšave za uporabnike javnega potniškega prometa, zato se je njihovo število povečalo. Prednosti integrirane linije so enotno plačilno sredstvo Urbana, ki omogoča prestopanje tudi na mestne linije LPP v roku 90 min brez doplačila, vključitev v območni sistem LPP in nižje cene prevoza, največja prednost pa je povečano število odhodov avtobusov. To je opazno predvsem na območju Dobrove, ki ga pokrivata kar dve glavni liniji, in sicer 51 in 56. Med delovnikom je občanom na voljo 33 odhodov iz središča Dobrove proti Ljubljani (32 % več v primerjavi z letom 2012), iz smeri Ljubljane v središče Dobrove pa 33 avtobusov (22 % več v primerjavi z letom 2012). Dodatno pa je občanom na voljo še 8 sobotnih prihodov oz. odhodov avtobusa na relaciji Dobrova-Ljubljana in 4 prihodi oz. odhodi ob nedeljah in praznikih. Frekvenca avtobusnih prevozov v naši občini je prilagojena potrebam dnevnih migracij v Ljubljano. Na območju Dobrove, ki jo pokrivata dve avtobusni liniji, je tako na voljo avtobusni prevoz v smeri proti Ljubljani med 6. in 8. uro zjutraj na približno vsake pol ure oz. še pogosteje (6:07, 6:20, 6:57, 7:05, 7:25, 7:55), v smeri Ljubljana-Dobrova pa je med 14:30 in 16:30 uro na voljo kar 7 avtobusov (14:20, 14:25, 15:20, 15:25, 16:00, 16:25 in 16:30). Nadaljnja optimizacija in promocija javnega potniškega prometa pa je načrtovana tudi v Strategiji mobilnosti in varnosti v Občini Dobrova - Polhov Gradec za obdobje 2021-2025. Glavni cilji, ki si jih je Občina zastavila za to obdobje, so spodbuditi še več občanov k uporabi avtobusov, ureditev avtobusnih postajališč z ustrezno infrastrukturo in izboljšanje kakovosti ponudbe javnega potniškega prometa (prilagoditev avtobusov gibalno oviranim osebam, parkirišča za avtomobile in kolesa v bližini avtobusnih postajališč, sistem P+R ...). Občina Dobrova - Polhov Gradec NAS CASOPIS 490/1. 3. 2021 CM K 33 N aŠ Občina Dobrova-Polhov Gradec 1. marec 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 OŠ Dobrova potrebuje rešitev za mobilnost otrok Dobro vidne ovire za umirjanje prometa pred nevarnimi prometnicami Pločnik dostopa do šole potrebuje ovire, ki dovoljujejo prehod otroških vozičkov in kolesarjev s hitrostjo pešca. V torek, 6. oktobra, je občina Dobrova - Polhov Gradec sklicala sestanek na temo barjanske kolesarske poti in njene umestitve v prostor. Poleg prometne rešitve gre za projekt ekologije in hkrati zdravja občanov - in ravno tu je bilo kar nekaj prisotnih zgroženih nad strogimi omejitvami mobilnosti otrok. Petnajst občanov in zainteresirane javnosti je spremljalo predstavitev šestih strokovnih delavcev iz projektantske hiše, Osnovne šole Dobrova in občine. Barjansko kolesarsko omrežje je večji projekt, podprt z znatnimi evropskimi sredstvi in potrebna je njegova skorajšnja realizacija, v nasprotnem primeru bodo sredstva umaknjena. Bistveni del projektne dokumentacije so soglasja občanov kot lastnikov zemljišč, po katerih bi potekala kolesarska povezava. Občina je tako pripravila obrazce za lastnike in jim poslala domov v podpis soglasje za brezplačno služnost, torej dovoljenje za ureditev kolesarskih poti po njihovih zemljiščih. Občani so v burni razpravi po predstavitvenem delu želeli vedeti, zakaj občina ni naročila cenitve, saj naj bi kasneje kolesarske površine od posameznih lastnikov odkupovala Direkcija za ceste republike Slovenije. Župan je v svojem nagovoru povedal, da ni zadovoljen z izbiro projektantske hiše, saj niso pravočasno obveščali lastnikov zemljišč, da pa naj lastniki razumejo, da jih sedaj pritiskajo časovni roki in zato je podpis služnosti s strani lastnikov nujen in prvi pogoj za pridobitev sredstev za gradnjo. Pričakoval je tudi več truda s strani krajevnih skupnosti, ki bi lahko kot v sosednji občini same zbrale soglasja posameznih lastnikov. Težava v mobilnosti je pravilnik Eno od vprašanj občana je odprlo temo dodatne izgradnje pokrite kolesarnice pod šolo. Zakaj? Ker hišni red šole izrecno prepoveduje prihod otrok na šolsko dvorišče drugače kot peš, z avtobusom, šolskim kombi-jem ali z avtomobilom staršev. Torej odpade prihod s skiroji, kolesi, rolerji ... kar je osnova zdravega gibanja. Marsikomu se tak predpis zdi skregan s smernicami zdravja in ekologije. Mar ne bi bil prihod v šolo mogoč po manj strmi in neprometni dovozni ulici iz centra vasi, opremljeni s pločnikom ali pa s postavitvijo fizičnih ovir za umirjanje hitrosti na novo dovozno pot do šole, ki preprečijo divjanje in s tem nevarnost hujše nesreče? Take ovire za kolesa so nedavno postavili v Kopru. Župan je pojasnil, da je tak pravilnik sprejel svet staršev šole in ne le ravnatelj. Župan osebno bi dovolil vožnjo v šolo s kolesi, ampak bi postavil znak ali ovire. Otroci naj se učijo varne vožnje, naj bodo sami odgovorni in naj upočasnijo, kjer je potrebno, je njegovo mnenje. Utemeljitev omejitev ravnatelja OŠ Dobrova Ravnatelj Viljem Kovačič se je prijazno odzval in napisal obrazložitev omejitve. Prepovedi so zapisane v Hišnem redu in Vzgojnem načrtu s Pravili šolskega reda, in ti dokumenti so bili nazadnje obravnavani, sprejeti in potrjeni na seji Sveta staršev dne 22. 11. 2018. Svet šole je dokumente potrdil na svoji seji 12. 12. 2018 in od takrat naprej so omenjeni dokumenti v veljavi. Hišni red OŠ Dobrova: Na poti v šolo in iz nje učenci upoštevajo pravila prometne varnosti in Načrt varnih šolskih poti. Učence 1. razreda v šolo in iz nje obvezno spremljajo starši oz. druga oseba, ki so jo za to pooblastili starši in o tem pisno obvestili šolo. Učenci morajo priti v šolo pravočasno in najmanj 10 minut pred določenim časom za pričetek pouka oz. programa. Ob prihodu v šolo se učenci v garderobi preobujejo v šolske copate in odložijo oblačila. Ena- ko velja tudi za učence drugih osnovnih šol, ki prihajajo v šolo k dopolnilnim dejavnostim. Prihajanje v šolo s: kolesi, motorji, skiroji, kotalkami, rolerji, rolkami ... JE PREPOVEDANO. Vstop v šolske prostore (tudi v garderobo) je z rolerji, skiroji ali kotalkami prepovedan (v primeru, da so omenjena sredstva potrebna za izvajanje pouka). Sama problematika je bila obravnavana tudi na sestanku Sveta staršev dne 10. 3. 2016, kjer je bil prav tako potrjen Sklep Sveta staršev z dne, 15. 5. 2008. Osnovni vzrok za prepoved je po mnenju ravnatelja ta, da sta oba dohoda do šole strma in nepregledna, zaradi tega je možnost nesreče na teh dveh odsekih zelo visoka. En dohod se končuje na glavni prometnici Dobrova -Polhov Gradec, drugi pa v središču Dobrove. Rešitve iščimo izven blokad Avtor tega prispevka sem v preteklosti preko številnih kolesarskih knjig, revije ter kolesarskega društva motiviral veliko posameznikov h kolesarjenju in gibanju nasploh, jim dal razlog za premik iz zavaljene cone udobja in starih navad, jim pomagal k bolj srečnemu in družabnemu življenju! Otroci pa sploh postajajo preveč ob- sedeni z ekrani in virtualnim gibanjem, ki nadomešča pravo gibanje. Ukrep blokiranja mobilnega dostopa s takim pravilnikom je tako za marsikoga zgrešen. Osebno bi predlagal fizične ovire na pločniku strmih dostopov, ki bodo preprečile divjanje in morebitne nesreče, predvsem pa dosledno upoštevanje predpisov s strani kolesarjev, skirojev in rolerjev. Ker gibanje je življenje! Sebastjan Vehar Slovenska bakla se bo na poti do Tokia ustavila tudi v naši občini Vseslovenskemu projektu ''Olimpijska bakla na poti v Tokio'', ki ga organizira Olimpijski komite Slovenije -Združenje športnih zvez (OKS - ZŠZ), se bo pridružila tudi občina Dobrova - Polhov Gradec. Ogenj za letošnje olimpijske igre v Tokiu je zagorel že marca lani, kmalu pa se bo bakla ponovno podala na svojo pot do Tokia. V želji po vseslovenskem poklonu športu je Olimpijski komite Slovenije ob tej priložnosti pripravil projekt "Slovenska bakla'', v sklopu katere bo ogenj na svoji poti do Tokia obiskal vseh 212 slovenskih občin med aprilom in julijem 2021. Župan Franc Setnikar se je v sredo, 3. februarja 2021, srečal s predstavnikoma regijske pisarne OKS - ZŠZ Ljubljana Alešem Remihom in Matejem Pogačarjem. Predstavila sta projekt "Slovenska bakla'', s katerim si pri Olimpijskem komiteju Slovenije prizadevajo za promocijo športa, olimpijskih vrednot in simbolov ter, najpomembneje, za jasno izraženo podporo slovenskim športnikom na prihajajočih olimpijskih igrah v Tokiu. Na sestanku je podrobni predstavitvi projekta sledila zaveza k pismu o nameri, s katerim je občina Dobrova - Polhov Gradec potrdila svojo sodelovanje pri projektu. Slovenska bakla bo po besedah Olimpijskega komiteja Slovenije na svoji poti simbolno prenašala sporočila solidarnosti, upanja in izjemne jeklene volje med ljudmi ter skozi športni duh povezovala občane. V soboto, 8. maja 2021, bo slovenska olimpijska bakla tako prečkala našo občino, njeno potovanje pa bodo pospremili občani občine Dobrova - Polhov Gradec. Namen projekta je kot omenjeno povezovanje in aktivno vključevanje občanov; od ljubiteljskih in profesionalnih športnikov, do članov društev in ljubiteljev športa, ki bodo lahko sodelovali pri nošenju bakle na poti čez našo občino in se preizkusili kot nosilci olimpijske bakle. Vse informacije o natančni trasi štafetne predaje bakle in povabilo k teku z baklo pa bodo občanom kmalu na voljo. Lucija Rus NAS CASOPIS 490/1. 3. 2021 CM K 34 N aŠ Občina Dobrova-Polhov Gradec 1. marec 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Župan predal priznanje Simoni Košir Simona Košir iz Črnega Vrha je ena izmed prejemnikov občinskih priznanj za leto 2020. Ostalim nagrajencem so bila priznanja podeljena na slavnostni seji občinskega sveta, ki je potekala 23. decembra 2020. Simona Košir se takratne seje ni mogla udeležiti, zato jo je župan Franc Setnikar povabil v prostore Občine in ji v sredo, 3. februarja 2021, osebno predal Priznanje občine za izkazano prizadevnost na področju društvenega življenja in razvoja turizma v občini. Občinsko priznanje je potrditev njenega prizadevanja za ohranitev kulturne dediščine domačega kraja, aktivnega delovanja v društvih, uspešnega delovanja v turizmu in skrbi za družabno življenje v občini, ki ga dokazujejo številne delavnice in dogodki, ki jih je v preteklih letih organizirala. Ob prejemu priznanja je Simona Košir dejala, da je vesela, da je njen trud opažen, njeno delovanje na različnih področjih pa cenjeno. Izpostavila je tudi, da nič ne bi bilo mogoče brez podpore in pomoči članov društev in njene družine. "Marsikaj za- nimivega in lepega se nahaja v naši okolici, le odkriti je treba to in pokazati ljudem, preden potone v pozabo in propade,'' je še povedala. Lucija Rus Mariji Hvala za 100. rojstni dan Marija Hvala iz Srednje vasi pri Polhovem Gradcu je na prvi dan letošnjega februarja praznovala svoj 100. rojstni dan. Ob tej priložnosti so ji zaposleni Doma upokojencev Franc Salomon, enota Prebold, v imenu župana Franca Setnikarja predali šopek cvetja ter čestitke in ji zaželeli vse najboljše ob njenem visokem jubileju. Po hudi bolezni, ki se ji ni predala, je Marija Hvala leta 2019 zapustila svoj dom in od takrat biva v toplem in prijetnem okolju Doma upokojencev Franc Salomon v Preboldu. Njeni dnevi so še vedno aktivni, rada opravlja dela v domu in se rekreira. S tem pa nedvomno krepi svoj mladostni duh. Marija Hvala je trenutno najstarejša občanka Občine Dobrova - Polhov Gradec. Spoštovana gospa Marija, na še veliko zdravih in optimizma polnih dni! LR Prostovoljci DU Dobrova in GZ Dolomiti prejeli priznanje Prostovoljci Društva upokojencev Dobrova in Gasilske zveze Dolomiti so na predlog Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu prejeli priznanje Znak AVP za svoje večletno delovanje na področju preventive, vzgoje in varnosti v prometu, ki ga podeljuje Javna agencija RS za varnost prometa. Javna agencija RS za varnost prometa vsako leto podeli priznanje AVP posameznikom, društvom, podjetjem, zavodom, združenjem in drugim organizacijam za njihov večletni prispevek na področju preventive, vzgoje in varnosti v prometu. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Dobrova - Polhov Gradec je na osnovi javnega razpisa podal predloge za prejemnike priznanj za leto 2019. Med nagrajence sta se zaradi svojega delovanja uvrstila tudi Društvo upokojencev Dobrova in Gasilska zveza Dolomiti. Prostovoljci DU Dobrova in prostovoljci GZ Dolomiti so prejeli bronasti Znak AVP, saj ob začetku šolskega leta pomagajo učencem pri prečkanju ceste na dogovorjenih točkah in odsekih ter s svojo prisotnostjo opozarjajo voznike na posebej previdno vožnjo v okolici šolskih poti. S svojo požrtvovalnostjo tako pomagajo staršem in ostalim udeležencem v prometu zagotoviti večjo varnost otrok. Prostovoljci DU Dobrova skrbijo za varnost v okolici OŠ Dobrova, prostovoljci GZ Dolomiti pa v šolskem okolišu OŠ Polhov Gradec, POŠ Šentjošt in POŠ Črni Vrh. Letos so okoliščine zahtevale, da je Javna agencija RS za varnost prometa priznanja posredovala po pošti, za osebno izročitev Znaka AVP pa je poskrbel župan Franc Setni-kar, ki je oba nagrajenca v sredo, 20. 1. 2021, sprejel v prostorih Občine in jima predal priznanje ter izrekel zahvalo za njihov prispevek na področju prometne varnosti v okolici šol. Priznanji sta v imenu vseh prostovoljcev prevzela predsednik dobrovskega društva upokojencev Anton Grosek in poveljnik GZ Dolomiti Filip Bo-žnar, ki sta pomoč prostovoljcev Dogodki in novosti v marcu Mesec marec nam obeta veliko lepih trenutkov in dogodkov: dan žena, gregorjevo, materinski dan ter seveda prvi spomladanski dan. Naj vas ti lepi dnevi in vonj po pomladi povabijo še v našo družbo. Vsi ste vljudno vabljeni, da nas spremljate tudi preko naših družbenih omrežij, zato da boste vedeli, kdaj bo kakšen dogodek. Obiščite turistično spletno stran www.visitpolhovgradec.si, FB stran Blagajeva dežela, igrivo zaledje Ljubljane, FB stran Polhov doživljajski park, FB stran Grajske poroke ali Instagram profil Polhograjska graščina. Še vedno se moramo držati ukrepov in priporočil, zato določenih dogodkov še ne izvajamo. Priporočamo, da pred obiskom preverite, ali bomo dogodek izvajali ali ne. Lepo vabljeni, da nas obiščete. Zahvaljujemo se vam za razumevanje. Ostanimo zdravi! Dvorska cerkev Pridružite se nam na ogledu najlepšega primera pozne gotike pri nas - dvorske cerkve sv. Petra v Dvoru pri Polhovem Gradcu. V nedeljo, 7. marca, od 14. do 16. ure. Vodenje je brezplačno. Vljudno vabljeni! Z vami bo Marjan Malovrh. Polhov doživljajski park Polhov doživljajski park je zasnovan tako, da skozi preplet pravljičnega in resničnega sveta ustvarja doživetja, ki otroke spodbujajo h gibanju v naravi in jih na nevsiljiv način učijo o naravi in kulturi Polhovega Gradca. Spodbujajo jih k lastnemu razmišljanju in razvijanju odnosa do narave ter budijo njihovo domišljijo in ustvarjalnost. Vrhunsko doživetje za družine z otroki! Polhov doživljajski park je odprt vse dni v tednu, 10:0016:00, vstopnice lahko kupite v graščini. V primeru slabega vremena imamo zaprto (preverite na Facebook strani Polhov doživljajski park). Obiskovalce prosimo, da upoštevajo navodila in ukrepe. Ogled Polhovega doživljajskega parka z vodenjem V nedeljo, 21. marca, ob 10. uri vljudno vabljeni v Polhov doživljajski park z interpretativ-nim vodnikom, s katerim boste polhu Rogoviležu poiskali dom. Programu se pridružite z nakupom vstopnice za Polhov doživljajski park. Mozartovi družinski dnevi Festival ljubiteljev klasične glasbe se nadaljuje; 28. marca ob 17. uri vabljeni na 218. Mozartove družinske dneve. Pred udeležbo preverite, ali bo dogodek potekal v graščini ali na spletu. Poroka v romantični Polhograjski graščini, le korak iz Ljubljane V romantični Polhograjski graščini lahko sklenete poročno zaobljubo v poročni dvorani ali v paviljonu v grajskem parku, poročno slavje pa nadaljujete v parku, največkrat kar pod stoletno grajsko lipo. Uradne ure za poroke so ob sredah med 12. In 17. uro, vendar le ob predhodni najavi in upoštevanju ukrepov. Grajska knjižnica Polhov Gradec Vrata grajske knjižnice bodo ponovno odprta vsak četrtek od 17. do 19. ure in soboto od 10. do 12. ure, ko se bo končala epidemija oziroma ko se bodo sprostili ukrepi vlade. Za razumevanje se vam zahvaljujemo. Pišite, pokličite, spremljajte, za vas smo na voljo: T: 031 776 259 E: info@grad-polhovgradec.si www.grad-polhovgradec.si www. visitpolhovgradec.si Spremljajte nas tudi na FB strani Blagajeva dežela, igrivo zaledje Ljubljane in na Instagram profilu Polhograjska graščina Pripravili: Julija Buh in Nina Slana R iWc NAS CASOPIS 490/1. 3. 2021 CM K 35 N aŠ Občina Dobrova-Polhov Gradec 1. marec 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Izšla je peta številka Domačih krajev Lansko leto ni bilo naklonjeno kulturnim prireditvam, zato temu odtehta vsaj izid pete številke Domačih krajev -Zbornika Občine Dobrova - Polhov Gradec in okoliških krajev. Kot prejšnje številke je izid tokratne prav tako zaznamovala bližina slovenskega kulturnega praznika, 8. februarja. Vsebina se tudi tokrat osredotoči na domoznanske teme. Nada Praprotnik, muzejska svetnica, s pogledom v preteklo botanično raziskovanje Polhograjskega hribovja opisuje vsebine prvega in do sedaj edinega »botaničnega vodnika« v bližini Ljubljane avtorja Wilhelma Vossa. Botanični tematiki je blizu članek avtorjev, sodelavcev Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, to so Blanka Ravnjak, Jože Bavcon in Nada Praprotnik, ki pišejo o senožetih in njihovi rastlinski pestrosti. Dušan Koman iz Biblioteke SAZU razkriva umetnostno in kulturnozgodovinsko vrednost freske Sveta nedelja na cerkvi sv. Elizabete na Podrebri. Potrebna bi bila obnove. Tovrsten dosežek na Vrzdencu pri freski sv. Krištofa in ob drugih obnovah cerkve sv. Kancijana, ki je ena najpomembnejših spomenikov srednjeveške likovne umetnosti pri nas, opisuje Anita Kavčič Klančar iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije - Restavratorski center. Likovni umetnosti botruje tudi članek zdravnika kirurga Pavleta Košoro-ka o njegovem dedu Francetu Vodniku. Spominski utrinki nam ga približajo kot v Novem mestu in sploh po Dolenjskem in v Beli krajini spoštovanega rezbarja, kiparja in restavratorja. Spo- mnimo, da je poleg drugega naredil ograjo na koru in prenovil Facijev oltar v polhograjski župnijski cerkvi, kar v članku izvemo prav izpod njegovega peresa. Sledijo članki ob 150-letnici dokončanja polhograjske šolske zgradbe. O zgodovini šolstva vključno s pedagoško platjo piše Ajda Kozjek iz Tehniškega muzeja Slovenije, šoli in vodenju pa so posvetili pozornost tudi nekdanja ravnatelja Jože Kavčič in Ivan Polajnar, ravnateljica Francka Hribernik, prav tako pa tudi Ilinka Kucler, ki to nalogo opravlja sedaj. S tokratno obde- lavo polhograjske šole je prav po zaslugi Domačih krajev zgodovina vseh šol v naši občini celovito dokumentirana. V naslednjem razdelku tematika sega v tujino, a korenine so domače. Barbara Ivančič Kutin iz Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU je v okviru projekta za eno od knjig v zbirki Glasovi obiskala Plahtejevi sestri v Argentini, ki v druščini z drugimi osvetljujeta nekdanje življenje v Polhovem Gradcu. Kako pa je živela velika družina sredi prejšnjega stoletja na Dobrovi, beremo v intervjuju Milke Bokal z Drago Gelt, ki v daljni Avstraliji zavzeto širi slovensko kulturo in povezuje Slovence. Z navezavo na tradicijo polhograj-skega čebelarjenja je objavljen članek Milana Vajde, pravnika in čebelarja, o biografskih podatkih Antona Janše. Dokumentarno vrednost za obravnavo podeželskih razmer v prvi polovici 20. stoletja imajo odlomki o prometu in gradnji vodovoda iz kronike Jakoba Cankarja na Planini nad Horjulom. Raznotere dogodke iz let 2018 in 2019 je tudi tokrat iz Našega časopisa strokovno povzel njegov urednik zgodovinar Gašper Tominc. Vsebina pete številke se nato prevesi na subjektivne orise posameznikov s Smolnika in Črnega Vrha, ki ga je prispevala Marija Končan. Občuteno pronicljivi so otroški pol-hograjski spomini pravnice Vide Ko-kalj, Francka Kozjek iz Dvora pa tudi v tokratni številki niza šaljive pripovedi. Literarni razdelek se končuje s pesmi- mi Katarine Tominec, Marije Kosma-čin Smuk, Milene Željeznov in Milana Koširja. Slikovna priloga je namenjena likovnim upodobitvam na kozolcih in hlevih, ki jih je fotografiral profesor geografije in zgodovine na polhograjski šoli Simon Purger. Da te poleg vsakdanjih upodobitev razkrivajo tudi človeške duhovne vzgibe s sledovi krščanskih motivov poudarja Milka Bokal. Naslovnico - vrata Pri Gregurju Po-drebrjo, kjer se je rodil France Vodnik, je fotografiral in digitalno obdelal Vili Koprivec iz Turističnega društva Polhov Gradec. Vrata niso novodobna in to jim daje poseben pomen. Koliko takih ali podobnih vrat po Sloveniji je zapiralo domove, v katerih so se rodili slovenski kulturniki! S tem se misel približuje z Domačimi kraji povezanimi sodelavci, ki so se v času redakcije poslovili, nekdanji ravnatelj Osnovne šole Polhov Gradec Jože Kavčič, Milan Košir iz Črnega Vrha in Ivan Dolinar z Dobrove; spomnili smo se jih v zborniku. Knjigo je založila Občina Dobrova - Polhov Gradec. Kako bo s predstavitvijo, še ni znano. Zbornik je moč dobiti v Polhograjski graščini in na občini. Najlepša hvala vsem, ki ste kot avtorji, fotografi, oblikovalci ali kako drugače pripomogli, da je zbornik zagledal beli dan. Skupno delo veliko šteje. Milka Bokal VIRUS, 0 KATEREM VSI GOVORIMO € VIRUS je zelo droben delček. Ker je tako majhen, ga ne vidimo. Če bi bil virus velik kot kovanec, bi bil ti velik kot vsa Slovenija. Virus - tako kot mi - potrebuje hišo, v kateri živi. Hiša je lahko tudi naše telo. Ko se virus naseli v našem telesu, se temu reče, da smo se okužili. Če smo okuženi, lahko tudi zbolimo, hkrati pa lahko okužimo tudi svoje prijatelje in družino. Obstaja veliko različnih virusov. KORONAVIRUS je ena od skupin virusov. Član te skupine je tudi virus, ki povzroča bolezen, o kateri sedaj vsi govorimo. Če to bolezen dobimo, imamo lahko vročino, kašljamo, smo utrujeni, težko dihamo ter izgubimo voh in okus. Večina to bolezen preboli brez težav, nekateri pa bolj resno zbolijo in morajo v bolnišnico. KAKO VIRUS PRIDE V MASE TELO? Virus potuje s kapljicami v zraku, ki nastanejo ob kašljanju, kihanju, lahko tudi pri govorjenju in petju. Če si preblizu osebe, v kateri živi virus, in vdihneš kapljice z virusi, se lahko le-ta naseli tudi v tebi. Virus se na svojem potovanju ustavi na obisku pri vsem, kar vidi na poti - klopca v parku, ograja, tobogan na igrišču, kljuka v stanovanju, igrače v vrtcu. Če te predmete prijemamo, se virusi oprimejo tudi naših rok, in ko se dotaknemo obraza, pridejo v naše telo na obisk. MS KAKO LAM KO POMAGAMO PREMAGATI VIRUS? Ker virus ni prijeten obiskovalec, skušamo narediti vse, da čim težje potuje in da se ne naseli v našem telesu: • ko se srečamo z drugimi ljudmi, jim ne smemo preblizu - biti moramo toliko stran od njih, kolikor je širok en avto; • nosimo masko in se čim manj dotikamo stvari okoli sebe; • pogosto si umivamo in razkužujemo roke; z milom sijih moramo umivati najmanj 20 sekund, to je toliko časa, da si ^^^^ dvakrat zapojemo pesmico "Vse najboljše za te". ' ^ Če se virus preveč razširi, je najbolj varno ostati doma. ^^ .^S^J To je včasih težko, saj pogrešamo prijatelje, babico in dedka ter vrtec. A nič ne skrbi, kmalu se boste spet družili. Zdaj, ko si doma, pa se lahko veliko igraš in preživiš več časa s svojimi najbližjimi. Brezplačna objava Zveze prijateljev mladine Slovenije in Središča ZIPOM, december 2020 Avtor besedila: dr. Anže Smole, imunolog na Medicinski fakulteti Perelman Univerze v Pensilvaniji, Filadelfija, ZDA Recenzija besedila: prof. dr. Roman Jerala, vodja Odseka za sintezno biologijo in imunologijo, Kemijski Inštitut Ljubljana, kjer razvijajo slovensko cepivo za SARS-CoV-2 Idejna zasnova in koordinacija izvedbe: Sara Geiger Smole, Središče ZIPOM, ZPMS, in Nina Uratarič Malnar, ZPMS Oblikovanje: Alenka Vuk rrotovšek Izdajo letaka sta delno finančno podprla Nacionalni inštitut za biologijo in Kemijski inštitut B KEMIJSKI INSTITUT Mladine rt y< NAS ČASOPIS 489/1. 2. 2021 CM K 36 Mcasopis Občina Dobrova-PolhovGradec_.^..^...caj:::::^ © Preprečevanja raka materničnega vratu Letos je med 18. in 24. januarjem 2021 potekal 15. Evropski teden preprečevanja raka materničnega vratu. Ob tej priložnosti je Onkološki inštitut Ljubljana v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ) pripravil naslednje gradivo, v katerem si lahko preberete ključne informacije o tem obolenju in se seznanite s podatki o udeležbi občank Občine Dobrova - Polhov Gradec v programu ZORA. Preprečevanja raka materničnega vratu in cepljenje proti okužbam s HPV Rak materničnega vratu je izjema med raki, saj o njem vemo dovolj, da bi lahko preprečili skoraj vsako novo obolenje. Če je ženska cepljena proti HPV in se redno udeležuje presejalnih pregledov, je verjetnost, da bo zbolela za tem rakom, izjemno majhna. Kot izpostavljajo v NIJZ, so okužbe s humanimi papilo-mavirusi (HPV) najpogostejše spolno prenosljive okužbe. Več kot polovica spolno aktivnih oseb se vsaj enkrat v življenju okuži s HPV. Kljub temu da največkrat ne povzročajo težav, pa lahko okužbe z visokorizičnimi HPV povzročajo različne vrste rakov in obolenj. Lahko jim pripišemo skoraj 100 % raka materničnega vratu. V Sloveniji se od leta 2009/10 izvaja cepljenje deklic proti HPV kot priporočeno cepljenje ob sistematičnem pregledu v šestem razredu osnovne šole. Cepljenje proti HPV je najbolj učinkovito, če se izvede pred morebitno izpostavljeno- O- Onkološki I Inštitut LIUULJANA stjo okužbi s HPV, torej pred prvimi spolnimi stiki. Do sedaj opravljene raziskave so pokazale, da zaščita s cepljenjem proti okužbi s HPV traja vsaj deset let, pričakuje pa se, da bo zaščita še bistveno daljša. Zaenkrat velja, da poživitveni odmerki niso potrebni. Program ZORA Raka materničnega vratu lahko torej preprečimo s cepljenjem proti HPV in z udeležbo v programu ZORA. V Sloveniji imamo že od leta 2003 organizirani populacijski presejalni program za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb materničnega vratu (DP ZORA). A pandemija COVID-19 je za seboj pustila posledice. V zadnjem 3-letnem obdobju (na dan 30. 6. 2020) se je pregledanost v Sloveniji zaradi ukrepov za zajezitev pandemije COVID-19 prvič v 15 letih zmanjšala pod ciljno vrednost 70 % in je znašala 69,6 %, kar je tri odstotne točke manj kot leto prej (72,6 %). V državnem programu ZORA si želijo vse ženske opozoriti na pomembnost udeležbe v prese-janem programu in doseči stopnjo pregledanosti nad 70 % v vseh slovenskih občinah. V občini Dobrova - Polhov Gradec je 3-letna pregledanost na dan 30. 6. 2020 znašala 70,5 %, kar je nad ciljno vrednostjo in nad slovenskim povprečjem. Podrobnejši podatki o pregledanosti so dostopni na spletni strani programa ZORA (https://zora.onko-i.si/ publikacije/kazalniki). Katere spremembe so zaznamovale program ZORA v preteklem letu? • Svetovna zdravstvena organizacija je v času lansiranja globalne strategije za eliminacijo raka materničnega vratu med vsemi evropskimi državami prepoznala prav Slovenijo kot primer dobre prakse pri obvladovanju bremena raka materničnega vratu z organiziranim presejanjem. Na spletni strani programa ZORA je dostopno tudi foto poročilo lansiranja strategije za eliminacijo raka materničnega vratu v Sloveniji. • Zaradi zaustavitve presejanja v spomladanskem valu epidemije se je prvič v 15 letih delovanja programa ZORA 3-letna pregledanost zmanjšala pod ciljno vrednost 70 %. Zaradi večjega obsega dela ginekologov čez poletje in dobrega odziva žensk je konec septembra 2020 pregledanost ponovno dosegla 70 %. • Zaradi okrnjenega delovanja programa ZORA je bilo do konca septembra v letu 2020, v primerjavi s 3-letnim povprečjem, odkritih za 19 % manj predrakavih sprememb visoke stopnje pri ženskah, starih 30-39 let. To je zelo zaskrbljujoče, saj se vrh raka materničnega vratu v nepre-sejani populaciji pojavlja med 40. in 49. letom starosti, če pri mlajših ženskah predra-kave spremembe niso pravo -časno odkrite in zdravljene. V starostni skupini 30-39 let je odkrita kar okrog tretjina predrakavih sprememb visoke stopnje. Državni program ZORA poziva: • ženske, da tudi v času pandemije COVID-19 celostno skrbijo za svoje zdravje, upoštevajo 12 priporočil proti raku (ogledate si jih lahko v prilogi), se redno udeležujejo presejal-nih pregledov pri ginekologu, se odločijo za cepljenje otrok proti HPV. • mlade ženske v starosti 3039 let, da kljub spremembam v vsakdanjem življenju, kot so na primer delo, vrtec in šola od doma, ne pozabijo na lastno zdravje, saj je njihovo zdravje pomembno za njih in za vse, ki jih imajo rade. V tej starostni skupini je bilo v programu ZORA v času pandemije odkritih za 19 % manj predrakavih sprememb materničnega vratu, ki bodo lahko, neodkrite in nezdra-vljene, napredovale v raka materničnega vratu. • vse prebivalce, da se cepijo proti COVID-19, saj bodo s tem pripomogli k polnemu delovanju programa ZORA prav v vseh predelih Slovenije in omogočili čim prejšnjo eliminacijo RMV v Sloveniji. NASVETOV PROTI RAKU Evropski kodeks proti raku PRIPOROČILA • PROTI • RAKU • NAJ • NE • OBVISIJO • NE KADITE! • Ne kadite in ne uporabljajte tobačnih izdelkov v kakršnikoli obliki! • Kadilci, čim prej opustite kajenje! NE IZPOSTAVLJAJTE SEBE IN DRUGIH TOBAČNEMU DIMU IZ OKOLJA! • Kjer kdo kadi, tudi ljudje v njegovi okolici vdihavajo tobačni dim (neprostovoljno ali ^fil pasivno kajenje). • Izpostavljenost tobačnemu dimu iz okolja tudi nekadilcem veča ogroženost z infarktom, pljučnim rakom in drugimi boleznimi. VZDRZUJTE ZDRAVO, NORMALNO TELESNO TEŽO! • Debelost ogroža z rakom debelega črevesa in danke ter številnimi drugimi rakavimi boleznimi. • Vzdržujte normalno težo z uravnoteženo prehrano z veliko zelenjave in sadja ter s telesno dejavnostjo! 0 VSAK DAN BODITE TELESNO DEJAVNI! • Omejite čas, ki ga preživite sede! • Udejstvujte se v raznih dejavnostih (hitra hoja, tek, kolesarjenje, plavanje, tek na smučeh)! VNI! © PREHRANJUJTE SE ZDRAVO! • Jejte veliko polnozrnatih izdelkov, stročnic, zelenjave in sadja! • Ne jejte preveč kalorične hrane (z veliko sladkorja in mastnih živil) in se izogibajte sladkim pijačam! • Izogibajte se mesnim izdelkom in jejte manj rdečega mesa in preslanih živil! OMEJITE VSE VRSTE ALKOHOLNIH PIJAČ! • Za preprečevanje raka je najbolje, da alkoholnih pijač sploh ne pijete. • Če že kaj popijete, potem moški lahko največ dve enoti alkoholnih pijač dnevno, ženske pa samo eno (enota vsebuje 10 g čistega alkohola, kar je v 1 dl vina, v 2,5 dl piva, v 0,3 dl žganja ali v 2,5 dl mošta). ČIM MANJ SE IZPOSTAVLJAJTE SONČNIM ŽARKOM! • Uporabljajte zaščitna oblačila, pokrivala, sončna očala in kreme. Pazite, da vas, še posebej pa otrok, ne opeče sonce! • Tudi sončenje v solarijih ni varno, saj je učinek podoben kot pri soncu. NA DELOVNEM MESTU SE ZAŠČITITE PRED NEVARNIMI SNOVMI, KI POVZROČAJO RAKA! • Pozanimajte se, s kakšnimi snovmi imate opravka na delovnem mestu! • Upoštevajte navodila za varnost in zdravje pri delu! VARUJTE SE PRED IONIZIRAJOČIM SEVANJEM! Kjer je v zemljišču več radioaktivnega ^^ elementa radona, lahko prodira v stavbe - v bivalne in delovne prostore. Redno zračenje pomembno zmanjša koncentracijo radona v prostorih in je zaščita pred nastankom pljučnega raka. E S ŽENSKE! Dojenje manjša ogroženost z rakom, zato dojite svoje otroke, če je le mogoče! ^¡01 Omejite jemanje hormonskih zdravil za lajšanje menopavznih težav, saj so povezana z nekaterimi vrstami raka! POSKRBITE, DA BODO VAŠI OTROCI CEPLJENI PROTI: hepatitisu B, humanim papilomskim virusom (HPV). m UDELEŽUJTE SE ORGANIZIRANIH PRESEJALNIH PROGRAMOV! Po 50. letu starosti opravite test na prikrito krvavitev v blatu, ki vam ga omogoča program SVIT! ^Aj Ženske, redno hodite h ginekologu na pregled celic v brisu materničnega vratu! Če dobite vabilo na pregled v programu ZORA, se nanj nemudoma odzovite! Ženske, starejše od 50 let, redno hodite na preventivni mamografski pregled. Ko dobite vabilo programa DORA, se odzovite nanj! Zakaj je Bog nekoč zapustil naše kraje? Bog je nekoč rekel: »Bogata ta pokrajina nikoli ne bo. Tudi ljudje, ki bodo živeli tod, ne bodo nikoli bogati.« Šesti dan v soboto popoldne po delopustu je bog prekrižal roke na hrbtu in se odločil, da v miru pregleda, kaj je ustvaril. Stopil je čez svet in v glavnem je bil zadovoljen. Toda, ko je nameril korak od Pasje Ravni čez Črni Vrh, na Tošč in Grmado, vse do Katarine in nazaj čez Goro in Smolnik, spet do Pasje Ravni, je zaprepaden spoznal, da na vsem tem prostoru ni toliko ravnega sveta, da bi človek postavil domačijo nanj. Sami bregovi in meline in globoko pod njimi temni grabni z nepredvidljivimi hudourniki. »Kako bodo živeli ljudje tod?« se je vprašal in ni mu bilo vseeno. Pogledal se je v prazne dlani in videl, da se jih drži še nekaj zrnc lepote. »To je vse, kar jim lahko še dam,« je rekel in si pomel roke nad to pokrajino. In glej, komaj je odlezel sneg, že so se med suho travo po najbolj vratolomnih bregeh zasvetili beli cvetovi blagajevk z razkošnimi zelenimi ovratniki. Meline pod strmimi njivami in bregovi okrog domačij so pomodreli od spominčic kot rjuhe jasnega neba, razgrnjene po zemlji. Po zanikrnih senožetih više gori so si pomeli plave oči zaspančki, čisto spodaj ob žlo-budravih vodah v grabnih pa so temne tolmune razsvetlili bleščeči venci zlatih kalužnic in tisoči čudežnih rož po pustem in neuporabnem svetu - vse do tistih krhkih, nežno belih, sko- raj prosojnih bohkovih srajčk. Ko je Bog vso lepoto posadil in posejal po razdrti pokrajini, si je rekel: »Bogata ta pokrajina ne bo, bo pa lepa,« si je oddahnil Bog in razmišljal dalje: »Tudi ljudje, ki bodo živeli tod, ne bodo nikoli bogati, ker od garanja se obogateti ne da, bodo pa zato delavni in pošteni, gostoljubni in radodarni. In ko bodo morali od doma v svet, zakaj lepota sama še ne pomeni kruha, se bodo radi vračali v svoje ozke grabne in na svetle griče ter se s ponosom spominjali svoje dežele in bogate siromačije spočitih juter otroštva.« Ko je Bog posejal rože in posadil cvetoče grmovje po skalah Grmade in Tošča in Gore in Smolnika, je zapustil te kraje. Ljudje, ki so ostali razmetani po grabnih in gričih nad njimi, še danes zaman ugibajo, zakaj je to storil. Ali se mu je zazdelo, da jim je natrosil preveč lepote, da bi jo znal obrniti sebi vprid in njemu na čast ali se je zavedel, da jim je ob vsej tej lepoti nameril le premalo bogastva, da bi se mogli navkljub svoji pridnosti in dobri volji vsaj približno človeško preživljati z njim? Kar koli se mu je že zamerilo, v tiste kraje ga ni bilo več in ljudje, ki so tod ostali, so bili kljub vročim in dolgim molitvam k njemu vedno znova na novo pozabljeni, prezrti in neuslišani. Le vojska, davščine in bolezni jih niso nikoli obšle, nobene kmetije preskočile, nobene bajte spregledale. Najtrši pa so ostajali. Iz nesreč in bolezni, ki so prihajale nad- Smolnik nje, nad njihovo živino in borne pridelke, so si morali pomagati sami in sčasoma so se temu privadili in sonce je navkljub vsemu spet sijalo skozi nova okna na nove zibelke. Preuredil Jože Praprotnik, (Uvod iz knjige Blagajevke -Janez Praprotnik) NAS CASOPIS 490/1. 3. 2021 CM K 37 N aŠ Občina Dobrova-Polhov Gradec 1. marec 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Povzetek poročila o spremljanju zdravstvene ustreznosti pitne vode za leto 2020 v Občini Dobrova - Polhov Gradec KS DOBROVA 2020 Vodovodni sistem Skupno število vzorcev Mikrobiološka preskušanja (M) Fizikalno-kemijska preskušanja (K) (VS) M K SKLADNO NESKLADNO F. KB enterokoki SK37°C SKLADNO NESKLADNO S % S % Coli S % S % DOBROVA 27 3 24 88,9 3 11,1 0 3 0 0 3 100 0 0 BREZJE 14 3 12 85,7 2 14,3 2 2 1 0 3 100 0 0 HRUŠEVO 9 3 9 100 0 0 0 0 0 0 3 100 0 0 OSREDEK 6 3 6 100 0 0 0 0 0 0 3 100 0 0 SKUPAJ 56 12 51 91,1 5 8,9 2 5 1 0 12 100 0 0 Legenda: M - mikrobiologija, K - kemija, S - skupaj, E. coli. - Escherichia coli, KB - kolifor-mne bakterije, enterokoki, SK 37 °C - število kolonij pri 37 °C KS ŠENTJOŠT 2020 Vodovodni sistem Skupno število vzorcev Mikrobiološka preskušanja (M) Fizikalno-kemijska preskušanja (K) (VS) M K SKLADNO NESKLADNO F. enterokoki KB CP SKLADNO NESKLADNO S % S % Coli S % S % ŠENTJOŠT 12 3 8 66,7 4 33,3 0 0 4 1 3 100 0 0 BUTAJNOVA 7 2 7 100 0 0 0 0 0 0 2 100 0 0 KURJA VAS 7 1 4 57,1 3 42,9 0 0 3 0 1 100 0 0 SKUPAJ 26 6 19 73,1 7 26,9 0 0 7 1 6 100 0 0 Legenda: M - mikrobiologija, K - kemija, S - skupaj, E. coli. - Escherichia coli, enterokoki, KB - koliformne bakterije, CP-Clostridiumperfringens KS POLHOV GRADEC 2020 Vodovodni Skupno število vzorcev Mikrobiološka preskušanja (M) Fizikalno-kemijska preskušanja (K) sistem (VS) M K SKLADNO NESKLADNO F. enterokoki KB SK 22°C SK 37°C SKLADNO NESKLADNO S % S % Coli S % S % POLHOV GRADEC 28 2 27 96,4 1 3,6 0 0 1 0 0 2 100 0 0 DVOR-DOLENJA VAS 7 1 7 100 0 0 0 0 0 0 0 1 100 0 0 PODREBER 6 1 5 83,3 1 16,7 0 0 1 0 0 1 100 0 0 PRAPROČE 6 3 6 100 0 0 0 0 0 0 0 3 100 0 0 SKUPAJ 47 7 45 95,7 2 4,3 0 0 2 0 0 7 100 0 0 Legenda: M - mikrobiologija, K - kemija, S - skupaj, E. coli. - Escherichia coli, enterokoki, KB - koliformne bakterije, SK 22 °C - število kolonij pri 22 °C, SK 37 °C - število kolonij pri 37 °C KS ČRNI VRH 2020 Vodovodni sistem Skupno število vzorcev Mikrobiološka preskušanja (M) Fizikalno-kemijska preskušanja (K) (VS) M K SKLADNO NESKLADNO F. enterokoki KB CP SKLADNO NESKLADNO S % S % Coli S % S % ČRNI VRH-SMOLNIK 6 2 6 100 0 0 0 0 0 0 2 100 0 0 SREDNJI VRH -ROVT 6 2 6 100 0 0 0 0 0 0 2 100 0 0 SKUPAJ 12 6 12 100 0 0 0 0 0 0 4 100 0 0 Režijski obrat Občine Dobrova - Polhov Gradec, kot izvajalec gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo, obvešča svoje občane o kakovosti pitne vode na javnih vodovodnih omrežjih občine. V letu 2020 je notranji nadzor in spremljanje stanja v oskrbi s pitno glede zdravstvene ustreznosti in skladnosti pitne vode na vodovodnih sistemih Občine Dobrova - Polhov Gradec opravljal Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), Center za okolje in zdravje, enota vode in tla, Prvomajska 1, Maribor. Spremljanje stanja oskrbe s pitno vodo v Občini Dobrova - Polhov Gradec je NLZOH Maribor izvajal v okviru Pogodbe o izvajanju storitve nadzora pitne vode PG-2141a-14/8309-20/25589 ter Načrta vzorčenja pitne vode za leto 2020. Notranji nadzor je potekal v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno ustreznost živil. Strokovna podlaga za izvajanje notranjega nadzora je Pravilnik o pitni vodi (Ur. l. RS št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09, 74/15 in 51/17). Vzorčenje pitne vode je potekalo z določenimi prilagoditvami odjemnih mest zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19, ki jo povzroča virus SARS-COV-2. Zdravstveno ustreznost in skladnost pitne vode so v okviru notranjega nadzora ocenjevali na podlagi opravljenih rezultatov mikrobioloških, fizikalno-kemijskih preskušanj in terenskih meritev ter sanitarno-tehničnega in higienskega stanja vodooskrbnih objektov, naprav, delovanja naprav oziroma postopkov priprave pitne vode pred njeno distribucijo v vodovodna omrežja posameznih vodovodnih sistemov. Povzetek rezultatov mikrobioloških in fizikalno-kemijskih preskušanj v okviru notranjega nadzora na mestih vzorčenja pri uporabnikih (omrežje) je za vodovodne sisteme prikazan v preglednicah. Celoten dokument Poročila o pitni vodi za leto 2020 je objavljen na spletni strani www.dobrova--polhovgradec.si v rubriki »Oskrba s pitno vodo«, prav tako je poročilo dostopno na vseh krajevnih skupnostih in na sedežu občine. Iz OŠ Polhov Gradec Učenci OŠ Polhov Gradec ustvarjalni tudi v času šolanja na daljavo Avtomobilček je naredila Sara Jankovec iz 6. a pri neobveznem izbirnem predmetu Tehnika. Izdelali so avtomobilček po navodilih iz tehnične škatle. Avtomobilček se navije in se nato pelje sam od sebe. Učenci in učenke OŠ Polhov Gradec so pod mentorstvom učiteljev tudi v okviru šolanja na daljavo zelo aktivni in ustvarjalni. Nekaj »ustvarjalnih« utrinkov si lahko ogledate spodaj. Mentor pri nastajanju izdelkov je bil Mihael Furjan. Korona No, to, da nas korona nadleguje že vse leto, veste že vsi, ampak ne veste pa, kaj se je zgodilo takrat. En dan, še sama ne vem točno kdaj, je bilo zunaj čudno vreme. Padal je dež, bilo je res zelo mrzlo in potem je prišla še gosta megla. »Pa kaj pa je še lahko,« sem si mislila. In čez nekaj časa izvemo še, da smo pozitivni na COVID- 19. Res bedno, tale dan je pa res slab (in še dodatnih 14 zaradi karantene). Karanteno smo v resnici preživeli prav super in nikomur ni bilo nič. Prvih nekaj dni smo bili malo izčrpani, ampak potem smo bili v redu. No, ne vem, zakaj so bili pa vsi »tamali« (moje mlajše sestre in bratje) čisto v redu, imeli so še kup dodatne energije za dretje po hiši, nagajanje drugim in smejanje zvečer, ko bi mi imeli radi mir. Ampak takega »džumbusa« v naši hiši sem jaz na srečo že navajena. Če pomislim, sem bila sama, ko sem bila majhna, še malo bolj navihana. In ko smo imeli konec karantene, to je trenutno, (ko to pišem, ne, ko vi berete) smo se vsi bolje počutili, saj smo namreč vsi skoraj brez znakov preboleli to korono. Dominika Kavčič, 6. b Korona Virus iz Kitajske se pridružil nam je, morali smo ga sprejeti, če smo to hoteli ali ne. Nam svobodo je vzel, ko je k nam prispel. Upam samo to, da virusa kmalu več ne bo, da ga nikoli več ne bo nazaj in svet bo spet pravljičen raj. Ne maramo te več, ker zdaj si pa res že vsem odveč. Tjaša Kozjek, 7. b Legenda: M - mikrobiologija, K - kemija, S - skupaj, E. coli. - Escherichia coli, enterokoki, KB - koliformne bakterije, CP - Clostridium perfringens Oranžni zaščitni ovitek je naredila Magdalena Grdadolnik iz 7. a, moder zaščitni ovitek je naredila Ela Kožuh iz 7. a pri redni uri tehnike za 7. razred. Naloga je bila, da učenci izdelajo zaščitni ovitek za telefon. Narisati so morali skico, tehnično risbo in nato izdelati izdelek iz materiala v tehnični škatli. Na koncu so lahko dodali še svoje ideje za polepšanje izdelka. NAS CASOPIS 490/1. 3. 2021 CM K 38 N aŠ Občina Log-Dragomer 1. marec 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Županova beseda Spoštovane občanke, spoštovani občani! Ko boste prebirali tele vrstice, mineva že več kot mesec dni, ko je naša občina s še šestimi slovenskimi občinami prešla glede na epidemiološko sliko v rumeno fazo. Gradnja kanalizacije in čistilne naprave Vsekakor je takšno stanje rezultat medsebojnega zaupanja, sodelovanja in izraz velike odgovornosti do lastnega zdravja in zdravja naših bližnjih. Za ta prispevek lokalni skupnosti se vam iskreno zahvaljujem in izražam veliko spoštovanje. Še en dokaz, da skupaj resnično zmoremo je tudi to, da je letos že drugo leto zapored naša občina prejela priznanje oziroma certifikat ISSO za uspešni razvojni položaj občine. Da je bila naša občina v slovenskem prostoru tovrstno prepoznana je seveda zasluga vsem mojih sodelavcev, ki v svojem delu izkazujejo veliko pripadnost naši lokalni skupnosti in pri tem uporabijo svoje bogato strokovno znanje. Ne smemo pa pozabiti, da ste tudi posamezniki in skupine združene v društva dejavni členi brez katerih ne bi bilo mogoče graditi medsebojnega zaupanja in s tem povezanih rezultatov. Iskrena hvala vsem. Ne gre pa vselej vse gladko in tako kot bi si večina želela. Zataknilo se nam je pri pridobivanju dokumentacije oziroma gradbenega dovoljenja za gradnjo enote doma za ostarele kjer si skupaj z državnimi organi in javnim zavodom prizadevamo za organizacijo dnevnega varstva starejših, oskrbe za pomoč osebam z demenco in organizacijo začasnih nastanitev. Na razpisu za nepovratna sredstva je projekt dobil maksimalno število točk, vendar se je zapletlo pri postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja, zato, ker mora pristojni organ upošte- vati tudi mnenja in pripombe stranke v postopku, ki se je pojavila v našem primeru. Vsi dodatni postopki so povzročili zamudo, tako, da do 31.12.2020 pristojni organ ni izdal pravnomočnega gradbenega dovoljenja. Marsikoga je ta zdrs užalostil, vendar moram poudariti, da nismo vrgli puške v koruzo in optimistično nadaljujemo s potrebnimi postopki za dosego cilja. Ob tem je potrebno posebej izpostaviti direktorico doma za upokojence na Vrhniki gospo Mileno Končina, pristojne na državnih organih in seveda tudi svet zavoda doma upokojencev na Vrhniki, ki projekt podpira kot perspektivno investicijo v prihodnost, zato izkoriščam priložnost, da se vsem v imenu občank in občanov naše občine lepo zahvalim. Spoštovani občani ne smemo pozabiti, da sta pred nami dva velika dneva osmi marec dan žena in petindvajseti marec, ko praznujemo materinski dan. Prav je, da oba dneva primerno obeležimo in izrazimo posebno pozornost našim najdražjim osebam, ki nas spremljajo od rojstva. Drage matere in žene naj izkoristim priložnost, da vam zaželim prisrčno doživljanje obeh dni, ko vam želimo moški predstavniki še posebej izkazati pozornost, ki si jo resnično zaslužite. Želim vam vse dobro, saj veste, da skupaj zmoremo. Miran Stanovnik, vaš župan Uspešni pri koriščenju nepovratnih sredstev Log - Dragomer, februar 2021 - Občina Log - Dragomer je bila v letu 2020 izjemno uspešna pri črpanju nepovratnih sredstev. Realizacija je bila kar 99 odstotna, rezultati pa so vidni tudi na terenu, saj je zgrajenih že 6 kilometrov kanalizacijskih cevi. Doslej največji investicijski projekt Občine Log - Dragomer, gradnja kanalizacije in čistilne naprave, poteka kot po maslu. Kljub prilagoditvam in ukrepom, ki jih je prinesla epidemija COVID-19, so izvajalci z deli napredovali po zastavljenem terminskem planu. »Z vidika finančne realizacije je bil konec leta 2020 znesek realizacije v višini 1.451.359 evrov brez ddv, kar predstavlja 15 odstotno finančno realizacijo celotnega projekta. Ta po ponudbi znaša 9.797.990 evrov brez ddv,« so povedali v Občinski upravi. Dodali so, da so na Ministrstvo za okolje in prostor oddali zahtevke za vse že plačane začasne situacije in do konca lanskega leta počrpali 833.226 evrov evropskih sredstev. Glede na terminski načrt črpanja sredstev, ki je opredeljen v sofinancerski pogodbi z ministrstvom, je bila lanskoletna realizacija črpanja nepovratnih sredstev kar 99 odstotna. Na Logu nadaljevanje del krojile vremenske razmere Gradnja vakuumske kanalizacije na Logu se je zaradi neustreznih vremenskih razmer ustavila. Izvajalec zaradi nizkih temperatur in obilice deževja ni mogel variti cevi za vakuumsko kanalizacijo. Dela naj bi se na območju Kačje vasi in Jordanovega kota nadaljevala marca. V Kačji vasi bodo ob vakuumski kanalizaciji sočasno gradili plinovod in raz-vod kabelskega omrežja podjetja T2, v Jordanovem kotu pa bodo polagali cevi za zemeljski plin. Kot so dodali na Občinski upravi, se bodo načrtovana dela iz februarja nekoliko premaknila v marec 2021. Zamik sicer ni presenečenje, saj so na Občini računali, da se bo dinamika del v zimskem času zaradi neugodnih vremenskih razmer za gradnjo upočasnila. Kljub temu pa gradbišče na Logu ni popol- noma samevalo, izvajalec Hidrotehnik je namreč v februarju izvedel prestavitev vodovoda. »Zaradi vzdrževanja novo izvedene vakuumske kanalizacije je bilo treba prestaviti cca. 140 m vodovoda in obnoviti 12 kom vodovodnih hišnih priključkov za potrebe stanovalcev Aljaževe ceste,« so nam povedali na Občini. V Dragomerju dela potekala na več gradbiščih Izvajalci Komunalnih gradenj so v februarju nadaljevali s polaganjem grobega asfalta, tega so izvedli na delu Lepe poti (od hišne številke 4 do hišne številke 20) ter delu ceste Na Grivi (Na Grivi 28 do križišča ob Dragomerški cesti 41). Nadaljevala se je tudi gradnja kanalizacije, najbolj aktivno je bilo na cesti Ob gozdu ter Stari cesti. »V februarju 2021 se zaključuje gradnja kanalizacije Ob gozdu od HŠ 8 do HŠ 9 in na Stari cesti od HŠ 3 do HŠ 17. V marcu se bo nadaljevala gradnja na cesti Ob gozdu od HŠ 2 do HŠ 7, na delu Stare ceste od HŠ 58 do HŠ 55 in Lepi poti ter od balinišča, mimo vrtca proti regionalni cesti, nato pa naj bi zgradili še manjkajoče odseke ob regionalki,« smo še izvedeli. Medtem je na lokaciji čistilne naprave še naprej precej mirno, saj na območju poteka polletna konsolidacija temeljnih tal. Delavci Trgograda so tako v februarju izvedli meritve predobre-menilnega nasipa in pripravo tehnologije izvedbe betonskih del. V drugi polovici februarja naj bi predobremenilni nasip začeli odstranjevati. Po odstranitvi nasipa je v marcu predvideno planiranje terena ter nadaljevanje izvedbe zaščite gradbene jame z zagatnicami. Začetek izvedbe betonskih del na objektih čistilne naprave je načrtovana v drugi polovici meseca marca 2021. V. L. Foto: Občinska uprava Svetniki o sofinanciranju izobraževanja odraslih Log - Dragomer, 15. februar 2021 - Občinski svet Občine Log - Dragomer se bo po zaključku redakcije Našega časopisa sestal na svoji enajsti redni seji. Tokrat bodo na mize dobili nekoliko manj obsežno gradivo kot na preteklih sejah, razpravljali bodo o devetih točkah dnevnega reda. Kaj so sklenili in o čem je tekla razprava, boste izvedeli v prihodnji številki časopisa. Občinski svet Občine Log - Dragomer se bo 18. februarja sestal na prvi seji v letošnjem letu. Tako kot preteklih nekaj sej bo tudi ta izvedena ob doslednem upoštevanju navodil NIJZ. Tokrat bo na svetniških mizah devet točk dnevnega reda, med njimi tudi pobuda za pripravo OPPN za stanovanjsko sosesko Log 2. Gre za območje, ki je bilo v lasti Občine in je bilo prodano preko javnega zbiranja ponudb. S to potezo je Občina pridobila dodatna sredstva za financiranje ključnih investicij. Postopek za začetek priprave Občinskega prostorskega načrta po zakonu vodi Občina Log - Dragomer, strokovne podlage prostorskega akta pa zagotavljajo investitorji. »Obveznost priprave OPPN je določena v nadrejenem prostorskem aktu - (PUP), vendar usmeritve za pripravo OPPN v PUP niso dovolj celovite in ne obsegajo vseh sestavin, ki so predvidene za obravnavano območje. Zaradi tega razloga in zaradi družbenega pomena obravnavanega območja, se je Občina Log -Dragomer odločila, da pristopi k pripravi izhodišč za pripravo OPPN,« lahko preberemo v gradivu za sejo. Na načrtovanem območju bi, kot izhaja iz predloga izhodišč za pripravo OPPN Stanovanjska soseska Log 2, zgradili sedem dvojčkov. Svetniki naj bi na seji dali mnenje o osnutku pokrajinske zakonodaje, ki ga je pripravila Strokovna skupina Državnega sveta Republike Slovenije za pripravo pokrajinske zakonodaje. Obravnavali pa bodo tudi dva pravilnika. Tako pred svetnike prihaja predlog pravilnika o sofinanciranju izobraževanja odraslih v Občini Log - Dragomer, ki bo osnova za financiranje programov in projektov s področja izobraževanja odraslih ter spremembe in dopolnitve pravilnika o upravljanju s poslovnimi prostori v lasti Občine Log - Dragomer. Med drugim se bodo svetniki seznanili še z aktivnostmi pri projektu gradnje kanalizacije in čistilne naprave ter projektom Podaj roko. V. L. NAS CASOPIS 490/1. 3. 2021 CM K 39 N aŠ Občina Log-Dragomer 1. marec 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Podaj roko - Skupaj rešujemo probleme staranja prebivalstva ''Podaj roko'' je projekt Občine Log - Dragomer, ki je uspešno kandidirala na javnem pozivu LAS Barje z zaledjem in ki ga sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj. Projekt se osredotoča predvsem na izboljšanje kakovosti življenja starejših občanov, da bi lahko ostali čim dlje v svojem domačem okolju. Občina Log - Dragomer je nosilka projekta, projektni partnerji pa so še: Društvo upokojencev Log pri Brezovici, Društvo upokojencev Dragomer - Lukovica, Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgenera-cijsko sožitje ter Osnovna šola Log - Dragomer. Demografska kriza je eden najbolj perečih problemov našega časa. Kaj to pomeni? Tako za Evropo kakor za ostali svet velja, da bo mladih in odraslih vse manj, starih ljudi pa vse več. V občini Log - Dragomer je povprečna starost občanov višja od slovenskega povprečja in se tudi viša hitreje kot v drugih občinah v Sloveniji. V Sloveniji, in enako velja tudi za občino Log - Dragomer, se v desetletjih po letu 1980 rojeva skoraj dvakrat manj otrok kot prej. To pomeni, da bo generacija današnjih mladih, naših otrok, morala poskrbeti za dvakrat več starih ljudi. Starejši ljudje so izredno heterogena skupina ljudi, ki na eni strani potrebujejo oskrbo, po drugi strani pa lahko zelo aktivno sodelujejo v družbi in pomagajo mlajšim, pogosto preobremenjenim generacijam. Za obvladovanje demografske krize na svetovni ravni je Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) pripravila program Starosti prijazne skupnosti, ki se širi po vsem svetu. Leta 2005 so na 18. svetovnem kongresu gerontologije (vede o staranju in starosti) v Rio de Janeiru sklenili, da je treba prisluhniti potrebam starajočih se ljudi in udejanjiti rešitve, ki bodo krizo učinkovito reševale. Takšne rešitve, ki bodo omogočile razvoj, ki je prijazen starim ljudem in vsem drugim prebivalcem, zlasti mladim družinam - urejeni pločniki na primer lajšajo življenje tako starim ljudem kot staršem z otrokom v vozičku. Pri tem je bilo odločilno spoznanje, da je najbolj primerna prostorska enota za ukrepanje lokalna skupnost - s svojimi socialnimi mrežami, strukturami, organizacijo, velikostjo in prebivalci. Namen programa je, da se sleherno mesto oceni samo, kaj mora in zmore storiti, da bo staranju in starosti bolj prijazno. Na podlagi te ocene si začrta strateške usmeritve in jim v naslednjih letih sledi. In prav tako smo se zadeve lotili tudi v občini Log - Dragomer, v sklopu projekta PODAJ ROKO. V okviru projekta bomo izvajali številne aktivnosti za izboljšanje kakovosti življenja starejših v občini; med drugimi bomo vzpostavili informacijsko točko »Pisarna za starejše«, organizirali različne delavnice, usposabljali prostovoljce, nudili podporo neformalnim oskrbovalcem (to je tistim, ki doma oskrbujejo svoje starše, tete, strice, tašče, zete, sosede, prijatelje) itd. Ker je to celostni projekt občine pa je pri njegovi izpeljavi pomembno, da skupaj definiramo, kaj v občini potrebujemo, zmoremo in hočemo na področju staranja in povezovanja generacij. Odgovori na ta vprašanja nam bodo pomagali začrtati smiselno delo za čas projekta in po njem. V januarju je začela še bolj intenzivno delovati ožja delovna skupina, v kateri smo predstavniki občine, Inštituta Antona Trstenjaka in društev upokojencev, ki predstavljajo starejše ljudi v občini. Ožja skupina se bo z načrtovanjem in delom za kakovostnej še staranje v občini intenzivneje ukvarjala, vendar pa bo pri tej nalogi nepogrešljivo vključevanje čim širše skupnosti. V prvi fazi vabimo občane in organizacije, da posredujejo svoje izkušnje o tem, kaj v občini na področju staranja že dobro deluje in opažanja, kaj bi se še lahko izboljšalo. Več informacij v pobudi na koncu članka. V tesni povezavi z ožjo skupino bo delovala širša skupina, imenovana lokalna akcijska skupina, skupina pomembnih in predvsem zavzetih posameznikov in predstavnikov različnih organizacij, ki delujejo na področju medgeneracijskega sožitja in kakovostnega staranja; med njimi so predstavniki zdravstvenih, socialnih, vzgojnih in drugih strok in nevladnih organizacij. V tej skupini bomo izmenjevali izkušnje dela s starejšimi, pretresali ideje in njihovo realno izvedbo, poskrbeli bomo, da bodo ključne informacije in vprašanja dosegla čim večji krog ljudi. Za konec se vrnimo na začetek. Rekli smo, da se moramo na staranje prebivalstva ustrezno odzvati, če hočemo dobre pogoje za dostojanstveno in lepo staranje v občini Log - Dragomer, za sedanjo in prihodnje generacije. Pri tem velja slovenski pregovor: »Kakor si bomo postlali, tako bomo ležali.« Te naloge ne more opraviti ožja skupina projekta Podaj roko sama, niti ne zdravstveni dom, center za socialno delo, Rdeči križ, Karitas ali kakšna druga nevladna organizacija sama. Prav tako te naloge ne bo sam opravil župan in njegova uprava, niti kakšen zavzet posameznik. S to nalogo se lahko spopademo samo vsi skupaj - več oči namreč več opazi, več glav več ve in več rok več naredi. Katja Polc in Marta Grčar, Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje v imenu ožje skupine projekta Podaj roko Poziv občanom Log - Dragomerja: Podajmo si roke že na samem začetku. Vabimo Vas, da nam pošljete vaše pobude in opažanja, ki se navezujejo na vprašanji Kaj vse je v Log - Dragomerju starosti prijazno, da smo lahko tega veseli in na to ponosni? Kaj bi se dalo v naši občini spremeniti, popraviti, organizirati, da bi bil bolj prijazen starim in z njimi vsem ostalim? in jih pošljite na elektronski naslov katja@iat.si ali pa jih sporočite na telefon 064 299 599. KUD Kosec ob slovenskem kulturnem prazniku Nardoni kot oblikovalka, Ana Mrzlikar kot urednica in Vesna Lovrenčič kot fotograf risb otrok. Vse zahvale gredo tudi vsem mentorjem: Polonci Pe- ček, Valentini Hodnik, Bojani Vogrinec, Poloni Telban Jane-žič, Lauri Strah, Katjuši Naglič in še posebej ge. Mojci Erjavec za odziv in trud pri animaciji vrtčevskih otrok, da so v času korone in okrnjenega delovanja otrok v vrtcu in šoli uspeli pripraviti toliko gradiva. Še enkrat hvala in vse čestitke. KUD Kosec je v počastitev slovenskega kulturnega praznika izdal zloženko z risbami na temo Prešerna in njegovih pesmi, ki so jih pripravili naši najmlajši. Pri projektu so sodelovali Občina Log - Dragomer, vrtec in OŠ Log - Dragomer, Barbara /-SS»» *V besedi je mož, ogenj, h no orožje. Iz nje se rodi strast, žalost, resnica, dejstvo, ljubezen in predvsem upanje. Z besedo si vse damo in vse vzamemo, ruiimo in gradimo. Beseda smo mL Z besedo živimo ali mi Ko brez miru okrog divjam, prijatlji prašajo me, kam? Zato je slovenski kulturni praznik tako zelo pomemben. To je dan, kt se požvižga na virus, meje ln predsodke. Je praznik, ki nas povezuje v misli na jezik, ki je zame zagotovo najlepši na tem prelepem planetu. Kljub vsej svoji lepoti, pa so trenutno zapovedane razmere take, da si misli ob prazniku ne moremo povedati iz oči v oči, si sporočati z nasmehom na obrazu. Zato bomo osrednji kulturni praznik tokrat obeležili malo drugače. Trenutne razmere so negotove. Nekateri so soočate z mnogoterimi izzivi hkrati Usklajevanje družinskih, šolskih in službenih obveznosti terja veliko časa in napora, še posebej v družinah z mlajšimi otroki Tako kot otroci, smo tudi mi povečini preobremenjeni z računalniško tehnologijo. Nemalokrat dobimo občutek, da smo v teh časih od nje odvisni. V KUD Kosec smo zato poiskali drugačno rešitev. Vrniti se je potrebno h koreninam. Potrebno je brati, glasno govoriti, pripovedovati. Potrebno se je pokloniti kulturi, pesnikom in nam samim Potrebno je krepiti zavest o slovenski besedi, zgodbi in pesmi. Kot skupnost se kljub razdalji povežimo. Dajmo si vedeti, da smo živi in da nam je mar. Pred vami je zloženka v kateri se predstavijo tako naši malčki iz vrtca Log -Dragomer, kot učenci OŠ Log -Dragomer. V njej nam vsem skupaj poklanjajo izraz lastnih misli, z besedo in sliko. Kulturni praznik naj bo naša zavest. Anča Vengust, KUD KOSEC 8. FEBRUAR, PRAZNIK SLOVENSKE KULTURE Oblak ne ve, in val ne kam, -kam nese me obup, ne znam. Samo to znam, samo to vem, de pred obličje nje ne smem, in de ni mesta vrh zemlji, kjer bi pozabil to gorjel Kaj je to kultura? To so službe, ki jih imajo ene mamice in ati-jil Kiparji, pesniki, pisarji, tisti, ki delajo filme, v gledaliSču in lutkovne predstave. Kultura je tudi lepo obnašanje. (Fantek, 5 let) Kultura je, da nekomu daš objem. Ni pa kultura, da nekoga uščipneš, tudi čisto nežno ga ne smeš uščipniti. (Deklica,3 leta) KUDjf Kp Log - Dragomer V Poezijah Franceta Prežema najdite Je več pesmi in jih naglas preberite. Tp bp v vas In poslušalcih utrdilo misel o lepoti slovenske besede In o tem, kako velikega pesnika Imamo Slovenci. Risbe otrok Vrtca Log - Dragomer In učencev Oš Log - Dragomer si lahko ogledate na FB KUD Kosec Prešerenc^ v besedi in sliki Povabilo lastnikom I • • v v zemljišč in družinam V okviru prostovoljnega Projekta prenove naselij in izboljšanja zaupanja med vsemi sosedi, vas že 32. leto nagovarjamo, da v svojih zaselkih sami postorimo vse, da bi bilo vaše skupno bivanje še boljše in tudi sožitje bolj varno za vse! Vabimo vas, da podobno, kot lastne, uredimo tudi skupne površine in da sami poberemo smeti, preden narava oživi in ozeleni. Več družin je dalo pobudo, da po posameznih zaselkih povabimo k sodelovanju tam živeče lastnike zemljišč in družine, ki bi najele del njive ali vrta za svoj zelenjavni vrt ali sadovnjak. Torej, da se sosedje, ponudniki in najemniki sami dogovorimo med seboj. Na ta način lahko potem sodelujemo znotraj soseščine, tudi na vseh drugih področjih. K tovrstnem spodbujanju ekonomije med sosedi, torej vabimo vse lastnike zemljišč in tudi vse, ki bi bili pripravljeni najeti in obdelovati najete vrtičke in sadovnjake. Da to lahko odlično deluje, potrjujejo tudi dobre prakse iz sosednje občine. Res je tudi, da lahko vse zaupamo vsem, zanesemo pa se lahko samo vsak na sebe. Če pa bi se organizirali skupaj, bi nam lažje uspelo pridobiti še pomoč od drugod. Ta bi bila ta res nepričakovani dar. V vsakem primeru je delo na vrtu koristna rekreacija in stik z naravo, ki omogoča tudi medsebojno sodelovanje. Nič manj pa ni pomembna tudi pomladitev in obogatitev krajine ter zgled prihajajočim generacijam v smislu lastne pridelave hrane in skrajšanja poti iz njive na mizo. Prav tako zbiramo pobude za sodelovanje pri skupnostnem sadovnjaku, kjer bi posamezniki ali družine v skupnem sadovnjaku posadili posamezna drevesa. Prek spoznavanja simbioze med drevesi se bomo učili, kako graditi človeške odnose in skupnosti in kakšne prednosti nam prinašajo. Ta pobuda je namenjena tudi vrtcem in šolam, saj vsi vemo, da od žoge ni kruha! Določena prednost pa predstavlja tudi podeželje na pragu glavnega mesta, ki nam tudi omogoča manj izgube časa v prometu. V primeru, da se pokaže večje zanimanje, se lahko imenuje tudi koordinacija, sestavljena iz ponudnikov in najemnikov in si tudi na ta način pomagamo pri obnovi lokalnega in slovenskega podeželja. V društvu ODPMD Brezovica, ki povezuje tudi vse sosednje občine, smo pripravljeni pri tem pomagati in zato zbiramo ponudbe lastnikov zemljišč in zainteresiranih najemnikov na (sdrago@siol.net) . Za zaključek dodajam še spomin na leto 1993 https://vimeo. com/2859853 in vse lepo pozdravljam. Za ODPMD Brezovica, Drago Stanovnik,0561 344 688 Poberimo smeti, preden narava ozeleni! Nemški pisec družbeni kritik Ludwig Börne je zapisal: »Če bi narava imela toliko predpisov in institucij, kot jih ima država, niti Bog ne bi znal z njo upravljati.« Zagotovo pa jih imamo v naši državi in na področju Ljubljanskega barja še veliko več in ob tem na državi še 274 raznih delovnih teles, svetovalnih agencij in vsakodnevno povečevanje števila ljudi v upravljanju z državo. Birokracija, na katero verjetno res nimamo vpliva, se torej množi podobno, kot smeti ob naših cestah! Ampak smeti bi pa res lahko sproti pobrali, saj ima sedaj vsak od nas vrečko, rokavice in kontejner vedno pri roki. Zagotavljam vam, da odvržene smeti res ni težko pobrati. To vem zato, ker nas je v tretjem razredu OŠ to naučil učitelj Rado Šturm. Od takrat naprej me odvržene smeti motijo in se čutim sokriv, če jih ne poberem, pa bi jih lahko. Veliko bolj od odvrženih smeti me zato skrbi pedagoški in učiteljski kader, ki se tako odvrženih smeti že 75 let ogiba kot hudič križa in premalo izpostavlja dejstvo, da odvrženo ni strupena bomba, ki se je moramo ogibati, pač pa surovina, ki mora po najkrajši poti v zbirališče odpadkov. V naravi posejane smeti so seveda tudi pokazatelj kulture in omike na tistem področju živečih ljudi. Čistilne akcije so bile aktualne takrat, ko še ni imel vsak kontejnerja doma. Sedaj pa je že čas, da vsak svoje smeti odloži tja, kamor sodijo, saj smo vendar v krajinskem parku. Podobno kot s smetmi pa je tudi z drugimi nevarnostmi. Na primer z opuščenimi podirajo-čimi objekti, ki stojijo na cestah ali ob cestah in se že brez potresa rušijo na prometne površine. Take nevarnosti bi morali odpraviti po skrajšanem postopku. Seveda v dogovoru z lastniki in jim pomagati s skupnimi akcijami, odpraviti nevarnosti, ki so vsem poznane, pa odgovorni raje molčijo ali se raje izgovarjajo na zasebno lastnino. Na koncu se zahvaljujem vsem, ki vključujete v hojo tudi kak počep in priklon ter tako prostovoljno skrbite za urejeno okolico in tako še polepšano lokalno skupnost. Drago Stanovnik NAS CASOPIS 490/1. 3. 2021 CM K 40 N aŠ Občina Log-Dragomer 1. marec 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si r4oj Ob kulturnem prazniku Članom, mentorjem, donatorjem in podpornikom Društva DVIG univerze za tretje življenjsko obdobje ob kulturnem prazniku V ponedeljek, 8. februarja, smo slavili našega Prešerna. Drugače kot vsa pretekla leta. In tudi naše voščilo je bilo drugačno. Vabimo vas, da si osvežite spomin na njegovega Povodnega moža in preberete nadaljevanje zgodbe o Urški. Napisala jo je nekdanja učenka naše osnovne šole: Urška je rešena in stoji na pragu novega življenja. Tudi za nami je težko leto, z Vesninim optimizmom stopajmo v lepši čas. Nika Gams, predsednica Vesna Pogačar: Povodni mož, 2. del Pričujoči vsi so le nemo zijali, le najbolj pogumni so Urško iskali, skočili v smaragdno zeleno vodo in kmalu na plano privlekli telo. A Uršika boga bila je brez diha, zato vsa ekipa se nič ne nasmiha, takoj, ko se Uršika zala zbudi, v njo pogleduje več parov oči. Uboga, prestrašena Uršika zala je sedla pretresena in zajokala: »Zakaj se mi to je zgodilo?« vprašala, pogledala fante in šepnila: »Hvala«. Naenkrat do Uršike pristopi »al' si v redu?« jo vpraša, in Urš'ka zardi ter odlaša. »Jaz sem v redu, najlepša hvala.« Mladenič zavzdihne in pravi: »Prav nič si z bratom nisva podobna, četudi sva bližje sorodna, jaz menim, da ti si svobodna. In to sem povedal mu, a on te vseeno ugrabi, zato me skrbelo je davi. »Kaj res?« začudi se Uršika zala. »Prav res«, odvrne, zagleda se v hribe gorate. »Včeraj, ko si z njim zaplesala, sem čisto zagledal se vate.« Uršika čisto narahlo zardi. Na pragu nove zgodbe stoji. Vir: Šepet Barja, str. 32 V vrtcu znova vsi otroci Društvo Dvig vas v marcu vabi Darja Rojec Vabimo vas v Študijski krožek pogovori z Darjo Rojec, prvi ponedeljek v marcu Zelja, da se pogovorimo o občutkih kot so melanhonija, strah, dolgočasje, o tem, kako naprej, je po nekajmesečni osamitvi še toliko močnejša. Med nami so tudi ljudje, bolniki in njihovi svojci, ki imajo konkretna vprašanja, kako premagovati raka in njegove posledice po terapijah. Vse to so teme, ki jih obravnavamo na srečanjih z Darjo. Če nas kaj posebej zanima, ji vprašanje pošljemo, da nam pripravi odgovore, ali pa se z njo osebno pogovorimo pred ali po srečanju. Čeprav je vsebina pogovorov kdaj tudi boleča, naše radožive sogovornice v študijskem krožku vedno poskrbijo, da je komunikacija zelo prijetna in optimistična. Zaenkrat se dobivamo v zoom učilnici, ker pa se ukre- pi rahljajo, verjamemo, da se bomo prvi ponedeljek v marcu ob 9. uri že lahko srečali v sobi upokojencev v Domu krajanov v Dragomeru. Vabimo vas, da se nam pridružite. Prijave pošljite na dvig@iold.si ali pokličite 031 254 125 (Joži). In kdo je Darja? Ložanko Darjo Rojec poznamo po njenih knjigah Nasveti in izkušnje iz prve roke (4 izdaje) in po njeni neizmerni volji ozdraveti in ostati zdrav. Končala je kemijo in se eno leto in pol izpopolnjevala na farmaciji rednega študija za študente farmacije na področju farmakologije in koz-metologije. Narejeno ima tudi 1. stopnjo aroma terapevtke, pri znani aroma terapevtki Mela-niji Kovač. Znanje o zeliščih si nenehno izpopolnjuje pri uglednih fito terapevtih, saj znanje o zeliščih ni dovolj za pomoč in svetovanje. Znanje o zeliščih je vedno potrebno povezovati s splošnim medicinskim znanjem, ki ga prenašajo fito terapevti. Darja je tudi prostovoljka za svetovanje iz lastnih izkušenj na Onkološkemu inštitutu, na obali pa koordinira skupino članic Europa donna, bolnic z rakom na dojki. V Društvu DVIG že peto leto vodi študijski krožek Pogovori z Darjo Rojec. Njena osebna izkušnja in bogato znanje nam pomagajo razumeti in blažiti stiske, hkrati pa nas tudi opozarjajo, da moramo kritično sprejemati dobronamerne, a laične nasvete o zdravljenju in zdravem načinu življenja. Vabimo vas v tečaj španščine Pridružite se skupini študentov španščine, če ste se jezika učili kdaj prej vsaj 60 ur in bi radi svoje znanje nadgradili. In zakaj se naši študentje učijo španščine: • ker je po pogostosti učenja na 3. mestu za angleščino in francoščino ter pred nemščino; • ker je uradni jezik v 20 državah, govori pa jo skoraj pol bilijona ljudi; • ker potovanja po čudovitih špansko govorečih deželah postanejo preprosta • ker je spoznavanje kulture v špansko govorečih deželah navdihujoče in • ker se pri učenju tui neizmerno zabavamo. Tečaj vodi prof. Damjana Štifter Če se nameravate prijaviti, ali bi radi zvedeli več, nam pišite na dvig@iold.si ali pokličite 041 775 771 (Olga). Vabimo vas v francoski bralni krožek Če radi poslušate oddaje v francoščini ali berete francosko literaturo, vas vabimo v bralni krožek. Člani bralnega krožka se boste dogovorili, katere knjige/ reportaže želite prebirati/poslušati, ob razpravah o prebranem pa boste tudi osvežili znanje slovnice in obogatili besedni zaklad. Srečanja bodo 2 krat mesečno po dogovoru. Francoski bralni krožek vodi prof. Tatjana Merc. Če se nameravate prijaviti, ali bi radi zvedeli več, nam pišite na nika.gams@gmail.com. Log - Dragomer, 15. februar 2021 - V vrtcu Log - Dragomer je znova zelo živahno. Konec meseca januarja so se po trinajstih tednih vrata znova odprla za vse otroke, vrtec jih obiskuje približno tri četrtine. Prvi tedni so minili v znamenju kulturnega praznika ter seznanjanja s pustnimi šegami in navadami. V vrtec Log - Dragomer so se po več tednih zagotavljanja le nujnega varstva, konec januarja, lahko vrnili vsi otroci. Kot so nam povedali v Vrtcu Log - Dragomer jih vrtec obiskuje okoli 80 odstotkov. Delo v vrtcu je organizirano v skladu z navodili oziroma priporočili NIJZ. V vrtec so se lahko vrnili le zdravi otroci, veliko pozornosti namenjajo izvajanju preventivnih ukrepov, več je tudi zračenja, strokovni delavci pa ves čas nosijo maske. »Otroci so izjemno veseli, da so se lahko ponovno vrnili v vrtec, da se lahko družijo s svojimi vrstniki in so se hitro prilagodili vnovičnemu bivanju v vrtcu,« smo še izvedeli. V začetku meseca februarja so veliko pozornosti namenili kulturnemu prazniku. Pogovarjali so se o pomen kulture in praznika, se seznanili s simboliko, himno, zastavo, grbom ter spoznavali slovenske pesnike in pisatelje ter njihova dela. Izražali so se v različnih umetniških jezikih ter ustvarili paleto čudovitih izdelkov. Del njihove ustvarjalne žilice so delili tudi z javnostjo, saj je v sodelovanju s KUD Kosec ob slovenskem prazniku izšel poseben letak. Spoznavanje slovenske kulture in tradicije se je nadaljevalo tudi v pustnem tednu, ko so se posvetili spoznavanju tradicionalnih šeg in navad ter ljudskih običajev. Na pustni torek so se v igralnicah zbrale maškare in v okviru svojih mehurčkov rajale v igralnicah. V. L. Foto: Vrtec Log - Dragomer NAS CASOPIS 490/1. 3. 2021 CM K 41 N aŠ Skupne strani 1. marec 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si MOJA KULTURNI CENTER VRHNIKA Tržaška cesta 32 ODPRTO: TO. - NED.: 10.00 - 18.00 / PON. ZAPRTO LJUBLJANICA novice Porečje Ljubljanice obsega 1.884 km2, od tega je kar 1.100 km2 porečja kraškega. Zaradi navidezno nepovezanega [podzemnega] toka, dveh krakov [pivškega in cerkniškega], ki se združita v Planinski jami ter različnih poimenovanj posameznih površinskih odsekov [Trbuhovica na Bab-nem polju, Loški Obrh na Loškem polju, Stržen na Cerkniškem polju, Rak v Rakovem Škocjanu, Pivka v Pivški kotlini, Unica na Planinskem polju, Ljubljanica od izvirov na Vrhniki do izliva v Savo v Podgradu] je dojemanje obsežnega območja kot celovitega sistema ene reke pogosto spregledano. Kraško porečje Ljubljanice predstavlja eno izmed pomembnejših naravnih bogastev. Območje sodi k visokemu notranjskemu krasu z globoko zak-raselostjo, kjer lahko srečamo prav vse kraške pojave, ki so ustvarili svojstvene hidrografske in geomorfološke oblike na površju in tudi v podzemlju. Porečje Ljubljanice je s svojo kraško hidro-logijo že stoletja predmet čudenja, občudovanja in proučevanja. Od prvih zapisov rimskih potopiscev do znamenitih Valvasorjevih študij, ki so vzbudile zanimanje svetovnih raziskovalcev, so nova odkritja ter nove metode in tehnike raziskav, vključno s sočasnim razvojem jamskega potapljanja ter z barvanjem ponornih voda, raziskovalcem omogočili sestaviti okvir tega kompleksnega sistema. Vse skrite poti reke še niso razkrite, vendar se sodobne raziskave danes usmerjajo predvsem v zaščito tega ranljivega živega sistema. Območje reke so ljudje skozi tisočletja preoblikovali v kulturno krajino, ki je v nekaterih delih zaradi prekomerne izrabe [kmetijstvo, industrija, turizem] že izgubila svojo naravno moč. Številne nerazumne ideje in načrte za osuševanje ali akumulacijo kraških voda pa je k sreči povozil čas. Spomenica je prvi celostni slovenski naravovarstveni program, ki ga je 20. januarja 1920 Odsek za varstvo prirode in prirodnih spomenikov pri Muzejskem društvu za Slovenijo predložil takratni začasni pokrajinski vladi za Slovenijo v Kraljevini SHS. Med drugim je vseboval tudi konkretne zahteve za zavarovanje ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, kraških jam ter razglasitev sedmih konkretnih območij. Zavarovanje kraških območij je onemogočila po rapalski pogodbi vzpostavljena nova meja, zaradi katere je kraško porečje Ljubljanice skoraj v celoti pripadalo Italiji. Zahteve spomenice, ki so bile sicer le delno uresničene, so postavile temelje kasnejšemu razvoju varovanja in ohranjanja narave. »Skoraj vse kulturne države so uvidele potrebo ohranitve prirodnih spomenikov in so v ta namen ustanovile same ali pomagale ustanoviti z večjimi denarnimi prispevki ali z odstopom zemljiških kompleksov prirodovarstvene parke [rezervate, Naturschutzparke], kjer uživa vse živalstvo in rastlinstvo popolno varstvo, dalje ustvarile zakone za absolutno varstvo gotovih živali in rastlin, tipičnih za dotične pokrajine ali izpostavljenih uničenju ter končno neposredno ali posredno po društvih za varstvo prirode poučevalo ljudstvo, da se omeji zatiranje tudi onih živali in rastlin, ki jih zakon imenoma ne ščiti. Da je tudi v naši državi, ki prednjači ostalim evropskim državam tako v florističnem kakor v favnističnem in geološkem oziru, nujna potreba v enakem smislu započeti resno delo, oteti znanstvenemu raziskovanju, kar se še oteti da, je jasno, ako se hočemo obraniti sicer opravičenemu očitku nekulturnosti in nepojmovanja važnosti prirodnega varstva. Z namenom, koristiti znanstvu in obenem dvigniti ugled naše države, se je v področju Muzejskega društva za Slovenijo osnoval poseben odsek za varstvo prirode in pri-rodnih spomenikov v Jugoslaviji, obstoječ iz naslednjih znanstvenikov in strokovnjakov: gimn. ravnatelj dr. Stanislav Beuk, sodni nadsvetnik Anton Bulovec, profesor Ivan Franke, tehnik Josip vitez Gorup, nadgeometer Alfons pl. Gspan, notar Mate Hafner, odvetnik dr. Ivan Lovrenčič, muzej. ravnatelj prof. dr. Jos. Mantuani, profesor Alfons Paulin, v. šol. nadzornik dr. Leopold Poljanec, fin. nadsvetnik dr. Janko Ponebšek, profesor dr. Gvidon Sajovic in prof. Ferdinand Seidl. Ta odsek je v svojih sejah svojemu delu zarisal točen načrt, katerega glavni deli so ti-Ie: I. Ustanovijo naj se alpski, sredogorski [gozdni] in barski varstveni parki po zgledu enakih parkov v drugih državah. II. Potom zakona naj se prepove pokončavanje redkih ali za naše kraje tipičnih ter znanstveno znamenitih živali in rastlin. Strogo naj se pazi, da se izvršujejo določila lovskega in ribarskega zakona ter zakona z dne 20. julija 1910, dež. z. št. 27 o varstvu ptic. III. Podzemeljske jame z interesantno jamsko favno in floro naj se postavijo pod nadzorstvo; vstop vanje naj se dovoli samo v znanstvene svrhe. IV. Zainteresirati je najširšo javnost za varstvo prirode sploh. Za dosego stavljenih si smotrov potrebuje odsek v prvi vrsti naklonjenosti vlade, ki bi obstajala v tem, da se odseku dovolijo primerna denarna sredstva za nakup ali zakup zemljišč, oziroma da se odstopijo za njegove namene zemljiški kompleksi, ki so državna last. Sicer je sklenil odsek, da se preustroji v posebno društvo za varstvo prirode, kakor so taka društva tudi po drugih državah, ter pobirati od društvenikov denarne doneske za dosego svojih namenov, toda na ta način bi se izvršitev stavljenih nalog preveč zavlekla ali sploh ne dosegla svojega namena popolnoma. Zadeva je nujna in ne prenese nikakega odlašanja, kajti skoraj vse, kar hočemo oteti pogina, je prav blizu svojega groba.« ... Spomenica. Odsek za varstvo prirode in prirodnih spomenikov, 20. januar 1920, uvodni del Zakon o ohranjanju narave določa ukrepe ohranjanja biotske raznovrstnosti in sistem varstva naravnih vrednot z namenom prispevati k ohranjanju narave. Hkrati določa, da je v postopkih priprave prostorskih aktov in drugih aktov rabe naravnih dobrin obvezno pridobiti naravovarstvene smernice, ki jih pripravi pristojna organizacija za ohranjanje narave, Zavod RS za varstvo narave. ZAVAROVANA OBMOČJA Zavarovana območja so eden izmed ukrepov varstva narave. Zakon o ohranjanju narave opredeljuje naslednje vrste zavarovanih območij: Širša območja Narodni park Narodni park je veliko območje s številnimi naravnimi vrednotami ter z veliko biotsko raznovrstnostjo. V pretežnem delu narodnega parka je prisotna prvobitna narava z ohranjenimi eko-sistemi in naravnimi procesi, v manjšem delu narodnega parka so lahko tudi območja večjega človekovega vpliva, ki pa je z naravo skladno povezan. Regijski park Regijski park je obsežno območje regijsko značilnih ekosistemov in krajine z večjimi deli prvobitne narave in območji naravnih vrednot, ki se prepletajo z deli narave, kjer je človekov vpliv večji, vendarle pa z naravo uravnotežen. Krajinski park Krajinski park je območje s poudarjenim kakovostnim in dolgotrajnim prepletom človeka z naravo, ki ima veliko ekološko, biotsko ali krajinsko vrednost. Ožja območja Strogi naravni rezervat Strogi naravni rezervat je območje naravno ohranjenih geotopov, življenjskih prostorov ogroženih, redkih ali značilnih rastlinskih ali živalskih vrst ali območje, pomembno za ohranjanje biot-ske raznovrstnosti, kjer potekajo naravni procesi brez človekovega vpliva. Naravni rezervat Naravni rezervat je območje geotopov, življenjskih prostorov ogroženih, redkih ali značilnih rastlinskih ali živalskih vrst ali območje, pomembno za ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki se z uravnoteženim delovanjem človeka v naravi tudi vzdržuje. Naravni spomenik Naravni spomenik je območje, ki vsebuje eno ali več naravnih vrednot, ki imajo izjemno obliko, velikost, vsebino ali lego ali so redek primer naravne vrednote. PROGRAM 13. 3. 2021 ob 11. uri SPLOŠNO JAVNO VODENJE PO RAZSTAVI MOJA LJUBLJANICA Spoznajte reko Ljubljanico, njeno skrivnostno kraško zaledje, številne arheološke najdbe iz njene struge ter zgodovino razvoja Vrhnike, na katero je imela reka velik vpliv. Obiskovalci se lahko javnemu vodenju brezplačno pridružite z nakupom vstopnice. Prijave sprejemamo do petka, dan pred vodenjem: info@mojaljubljanica.si ali 041 354 203 27. 9. 2019 - 31. 12. 2021 TOR.-NED. 10.00-18.00 OBČASNA RAZSTAVA Podvodna kulturna dediščina slovenskega morja Na območju notranjih morskih voda in teritorialnega morja Republike Slovenije se nahaja devetinštirideset registriranih arheoloških najdišč. Dosedanje raziskave so opozorile na velik potencial potopljenih arheoloških najdišč za poznavanje sprememb okolja in klime v holocenu, plovnih sredstev, pristanišč in drugih pomorskih objektov ter medkulturnih povezav in stikov v prazgodovini, antiki in mlajših obdobjih. Trenutno imamo v Sloveniji: 1 narodni park, 3 regijske parke, 46 krajinskih parkov, 1 strogi naravni rezervat, 56 naravnih rezervatov in 1.161 naravnih spomenikov. Zavarovanih je 270.104 ha, kar je 13,31% kopne površine Slovenije. (Stanje januar 2021) NATURA 2000 Natura 2000 je evropsko omrežje posebnih varstvenih območij, razglašenih v državah članicah Evropske unije z osnovnim ciljem ohraniti bi-otsko raznovrstnost za bodoče rodove. Posebna varstvena območja so torej namenjena ohranjanju živalskih in rastlinskih vrst ter habitatov, ki so redki ali na evropski ravni ogroženi zaradi dejavnosti človeka. Območja so določena na podlagi direktive o pticah [Direktiva Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic] in direktive o ha-bitatih [Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst]. Vlada RS je območja NATURA 2000 določila z Uredbo o posebnih varstvenih območjih, območjih Natura 2000. Določenih je 355 območij, od tega jih je 324 določenih na podlagi direktive o habitatih in 31 na podlagi direktive o pticah. Skupna površina v območjih Nature 2000 je 7.684 km2, od tega 7.678 km2 na kopnem in 6 km2 na morju (ZRSVN, 2016). Vir: ARSO, Ministrstvo za okolje in prostor RS 9 SLUitA VM€ ÖEPU0LIK E SLO'JiHUE Z f- RAZVOJ H EvfiOftKOKOhEZUSKOPOLmKO s ) C« . www.mojaljubljanica.si Informacije: info@mojaljubljanica.si, tel.: 041 354 203 NAS CASOPIS 490/1. 3. 2021 CM K 42 N aŠ Skupne strani 1. marec 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 9 Urška svetuje Psihoterapevtska pomoč in kdaj se odločamo za terapijo? Psihoterapija je dolgotrajen ter občasno težaven in boleč proces samospoznavanja in samospreminjanja, ki pa lahko sčasoma prinese občutne in trajne spremembe v posameznikovem počutju in delovanju. Psihoterapija se uporablja v vseh starostnih obdobjih. V psihoterapevtsko obravnavo se lahko vključijo otroci, mladostniki, odrasli in starostniki. V psihoterapiji klienti razrešujejo različne težave: anksiozne, depresivne motnje, psihosomat-ske motnje, motnje hranjenja, spolne motnje, težave v partnerstvu, v družini idr. Posamezniku pomaga, da bolje spozna sebe, pride v stik s svojimi potrebami in razume vzroke za nastanek svojih težav, odkriva nezavedne vsebine in vzorce, ki so privedli do nastanka različnih težav. V psihoterapiji je izredno pomemben varen in konstanten odnos, za katerega skrbita tako klient - stranka kot psihoterapevt. Psihoterapija je tudi dobrodošla pomoč vsem, ki želijo podpreti svojo osebnostno rast, saj prispeva h kakovostnejšemu in polnejšemu življenju ter k učinkovitejši izrabi svojih zmožnosti. Kdaj se najpogosteje odločamo za terapijo? Največkrat gre za zaznane čustvene težave, čustvene stiske, ki jih ne znamo in ne zmoremo rešiti sami, znajdemo se v nekakšnem začaranem krogu, iz katerega kljub pomoči, pogovoru bližnjih, prijateljev, svojcev ne najdemo izhoda. V nadaljevanju tudi pri raznih občutkih tesnobe, panike, različnih strahovih, depresivnosti, anksioznosti, težavami s spanjem, izgorelostjo pri delu, stiske ob izgubi ali grožnji izgube (smrt, ločitev, odhod otrok zdoma, žalovanje), izguba motivacije, ciljev, smisla (težave pri zaključevanju šolanja, občutek notranje praznine), življenjske krize ob velikih obremenitvah ali spremembah (težave pri delu ali v partnerstvu). Nenazadnje pa tudi pri premagovanju težav v medosebnih odnosih, zaradi izboljšanja samozavesti, če se spopadamo z različnimi vrstami odvisnosti (od hrane, alkohola, računalniških iger, iger na srečo ter drugih kemičnih ter ne kemičnih odvisnosti) in pri predelovanju travmatičnih doživetij (nasilje, različne zlorabe) ter drugih težav. Relativen razlog proti vključitvi v terapijo pa je nepripravljenost za dejavno sodelovanje ter spreminjanje sebe in svojega ravnanja. Enako velja v primeru nestvarnih pričakovanj. Najpogostejša so: da bo sprememba nastala čez noč in sama od sebe, da lahko terapevt čudežno odstrani simptome in motnjo, da bo terapevt delil nasvete in odločal namesto pacienta in da se bo počutje izboljšalo, ne da bi pri sebi, v svojih odnosih in v življenjskih okoliščinah kar koli spremenili. Učinkovitost psihoterapije Učinkovitost psihoterapije je odvisna od več dejavnikov, vendar sta najpomembnejša dva: odnos, ki ga ustvarita terapevt in klient, ter klientova motiviranost in vztrajnost pri ukvarjanju s sabo. Za uspeh psihoterapije je ključno, kako se klient in terapevt ujameta, saj se lahko človek spreminja samo v okviru odnosa, v katerem se počuti sprejet in varen. Če klient po prvih petih do desetih seansah ne doseže takega počutja, s terapevtom nista ustrezna kombinacija. To nikakor ne pomeni, da je z enim ali drugim nekaj narobe, pač pa zgolj to, da nista ustrezna za skupno delo, da med njima ni »prave kemije«. V takem primeru je bolje poiskati drugega terapevta. To pogosto predlaga že sam terapevt. Vse raziskave potrjujejo, da je varen odnos ključni dejavnik, ki zdravi. Raziskave, opravljene z magnetno resonanco, dokazujejo, da zgolj dolgotrajna psihoterapija spreminja strukturo možganov (za to je potrebno veliko časa), vendar pa so spremembe, dosežene po tej poti, navadno trajne. Stranski učinki psihoterapije Psihoterapija pripelje do pozitivnih sprememb, vendar ta proces občasno spremlja tudi vrsta stranskih učinkov kot pri vsakem zdravilu. To so lahko neprijetni občutki, na primer žalost, jeza, nemoč, frustri-ranost, razočaranje, začasno poslabšanje medosebnih odnosov itn. Tudi simptomi, zaradi katerih se je začelo zdravljenje, se lahko občasno za krajši čas vrnejo ali celo postanejo intenzivnejši ali jih zamenjajo novi. Pomembno je, da v takih obdobjih pacient ne obupa in odstopi od terapije, temveč o teh neprijetnih občutkih in simptomih spregovori na terapiji, saj gre le za prehodne težave. Obstajajo različni psiho-terapevtski pristopi, med katerimi lahko posameznik izbira glede na svoje potrebe in težave. Na tem mestu bom opisala relacijsko družinsko terapijo, po kateri sem se izobraževala in delujem tudi sama. Relacijska družinska terapija (RDT) je inovativni model, ki ga je razvil prof. dddr. Christian Gostečnik. Model združuje relacijske teorije (Bowlby, Kohut, Fairbairn, Stern, Winnicott ...) s sistemskimi (Haley, Minuchin, Framo, Boszoromeyi-Nagy, Bowen ...), pri čemer vključuje spoznanja iz teorije navezanosti (Bowlby) in na čustva usmerjene teorije (Johnson). Model je potrjen s strani AMMFT (American Association for Marriage and Family Therapy) in je dobil drugo nagrado na forumu inovacij 2010. Relacijska družinska terapija (RDT) je utemeljena na premisi, da je človek kot relacijsko, odnosno bitje še zlasti zaznamovan z načini odnosov in afektivnimi vzdušji družine, iz katere izhaja. Takšne odnose in vzdušja, četudi so nefunkcionalni, nato vse življenje nezavedno išče in poustvarja. Pomenijo mu varnost, pripadnost, domačnost, obenem pa ga v poustvarjanje podobno nefunkcionalnih odnosov žene hrepenenje po njihovi razrešitvi. Tako terapevt posamezniku, paru ali družini ne pomaga le odpraviti motečih simptomov, ampak se težav loteva globinsko. Tako deluje na več nivojih: sistemskim, medosebnim in in-trapsihičnim nivojem. Terapevt RDT posamezniku, paru ali družini pomaga začutiti in razumeti vpliv prejšnjih izkušenj na sedanje življenje. Na podlagi tega spoznanja jim pomaga preoblikovati tiste čustvene, miselne in vedenjske vzorce, ki jim v sedanjosti povzročajo težave in jih ovirajo, da bi zaživeli kakovostno in izpolnjeno življenje. Družinska terapija pomaga vsem disfunkcionalnim odnosom, da poiščejo vire moči, iz katerih ponovno postavijo strukturo. Družinska terapija lahko pomaga vsakemu družinskemu članu, da se izboljša na osebni ravni in na nivoju družine, da se ponovno poveže z drugimi člani. To za otroke gradi varno okolje, v katerem se počutijo sprejete, ljubljene. Iskreno vam želim, da če ste v za vas nezdravih odnosih, predolgo ne odlašajte z odločitvijo za vključitev v družinsko terapijo. Koristi, ki jih boste deležni s terapevtovo pomočjo, vodenjem in podporo, je nedvomno veliko. Izberite pogum za okrevanje. Rezervirajte si svoj termin in dajte odnosom priložnost za spremembe in rast že danes. Urška Jesenovec mag. zakonskih in družinskih študijev, zakonska in družinska terapija jesenovecurska@gmail.com 031544095 NAS CASOPIS 490/1. 3. 2021 CM K 43 N aŠ Skupne strani 1. marec 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 9 Ana svetuje Sreča ... je predvsem v tem trenutku Ste se kdaj vprašali, kako dejansko doživljate ta trenutek? Kakšni občutki vas spremljajo ob tem? Kako se počutite, ko se navdušeno veselite prihodnjih veselih dogodkov? Ali morda kdaj obžalujete preteklost? Ste kdaj pozorni na to, kaj slišite, vidite, vonjate? Se morda kdaj vprašate, kako se takrat počuti vaše telo? Življenje v tem trenutku vas lahko vrne v lastno telo, ne da bi neprestano brskali po preteklosti ali razmišljali, kaj se mora zgoditi. Ta trenutek nam omogoča, da vsa čustva in Ana Podlipnik, mag. psihosocialnega svetovanja, mag. socialnega dela. ana@motivacijainsvetovanje.si, www. motivacijainsvetovanje.si Tel: 040 126 826 občutke preusmerimo vase, namesto da bi jih skušali prezreti. Pogosto se lahko zgodi, kadar gremo po poti razmišljanja, da se nas lotita tesnoba in nemoč, saj imamo poleg službe in družinskih obveznosti za postoriti ogromno drugih stvari. Že sama misel na kaotičnost nas oddalji od zavedanja, kako pomembno je živeti v sedanjem trenutku. Torej, ta trenutek je ključen in lahko pripomore k umiritvi in nas popelje do uživanja življenja v realnem času. Kadar se načrtno zavemo vdiha in izdiha, lahko občutimo, kot bi se čas ustavil. Življenje za ta trenutek pa se nam v dnevih, ki hitro minevajo, in v teh divjih obdobjih, v katerih živimo, morda ne zdi ravno naravno. Prihodnost nas lahko vabi s svojo brezmejnostjo k uresničitvi sanj ali pa se bojimo, kako neznana in pusta pot je pred nami. Prav tako nam preteklost lahko prinese pravo veselje, ko si v svoje misli prikličemo lepe spomine, lahko pa je tudi polna žalosti in obžalovanja. Ta trenutek pa je nevtralen. Ne prinaša čustev in skrbi, ki bi nas popolnoma preželi in menim, da prepogosto spregledamo ta pomen. Brskanje po preteklosti lahko prinaša veselje in ni škodljivo, dokler se zavedamo, da tista različica nas ni ne boljša ne slabša od sedanje. Tako kot smo imeli takrat, imamo tudi v tem trenutku zmožnost in moč, da nadzorujemo svoje razpoloženje in razmišljanje. Svoje preteklosti ne smemo primerjati s tem trenutkom, saj se tako lahko zapletemo v skrbi in tako lahko spregledamo možnosti, ki nam jih ponuja ta trenutek. Posebno takrat, kadar se ne počutimo dobro, se nam lahko prikradejo neprijetni spomini in nas opozorijo, da nismo dovolj dobri, morda smo sprejeli preveč slabih odločitev ter da si česa ne zaslužimo. Takšno razmišljanje vpliva na našo samozavest in samozaupanje in vsa pozitivnost lahko hitro izpuhti. Take napake izničijo prejšnje dosežke in pohvale. Večina od nas je že kdaj doživela trenutke, ki vplivajo na naša življenja. Zavedati se moramo, da bomo neizogibno še naprej delali napake ter da bodo dobri in slabi spomini še naprej živeli z nami. Pomembno pa je, v kolikšni meri jim bomo dopustili, da bodo vplivali na naše življenje. Kako torej ustaviti vpliv teh neželenih spominov in izkušenj ta trenutek? Menim, da je odgovor v preprostosti. V tem, da zajamemo sapo in si vzamemo trenutek, da prepoznamo to, kar čutimo, vonjamo in vidimo, v pozitivni misli, ki lahko prežene žalostne zgodbe, ter da se spomnimo, da je v tem trenutku čisto vse v redu. Naslednja vaja lahko pomaga spremeniti pogled in poiskati nekaj dobrega. Po navadi žalostne trenutke in spomine zakopljemo vase in jih skušamo pozabiti, a skočijo na plano takrat, ko si najmanj želimo in pričakujemo. Zato imamo zdaj priložnost, jih prepoznati, spre- jeti in se z njimi tudi sprijazniti. Torej: - Vprašajte se, ob katerem spominu ali misli vam je neprijetno? - Kako bi z eno besedo opisali, kako se ob tem počutite? - Poiščite eno stvar (tudi če je zelo skromna), ki ste se je naučili iz take izkušnje. - Ko se vam bo tak občutek ali spomin spet prikradel v vaše misli, se poskušajte osredotočiti, kaj ste se naučili iz take izkušnje. To je tisto, kar lahko ponosno odnesete. Zavedajmo se, da slabih časov ne moremo izbrisati, lahko pa svoj pogled spremenimo tako, da v njih vidimo vsaj nekaj dobrega. To je naša odločitev. Pa veliko sreče, predvsem v sedanjem trenutku! Če potrebujete osebo, ki vam bo pomagala poiskati in zgraditi nove možnosti v medsebojnih odnosih, potrebujete spodbudno besedo, nasvet ali imate vprašanje, lahko stopite v stik z mano. Ana Podlipnik, mag. psihosocialnega svetovanja, mag. socialnega dela. Amoracia lapathifolia Hren - rastlina leta Izbrano zelišče za leto 2021 je hren. Avstrijci, ki mu pravijo »kren«, razlagajo, da ime izhaja iz slovanske besede koren. To ni nič nenavadnega, saj je domovina te zeljnate trajnice prav območje vzhodne Evrope. Na zahod naj bi prišla s trgovci po Donavi v srednjem veku. Najprej so ga sadili za zdravljenje konj. Ponekod so suhega kot ogrlico nanizali otrokom, da bi jih varoval pred boleznimi. Še zdaj velja, da najboljše uspeva, če ga pri sajenju nagnemo proti vzhodu. Nabiramo ga od jeseni do pomladi. Največ uporabljamo korenino, ki ob lupljenju in strganju sprosti gorčično olje in lahko do solz vzdraži sluznice. Kljub prepoznavnosti pa še vedno niso izkoriščene vse možnosti, ki jih ponuja, saj deluje le protivnetno, ampak tudi pro-tibakterijsko in protivirusno. To je še posebno pomembno, saj so le-ti vedno bolj odporni proti antibiotikom. Hren pomaga prebaviti maščobe, zdravi prehlad, okužbe sečnih poti, krepi imunski sistem. Dobro znan je hren kot kuhinjska začimba, ki se poda k mesnim jedem. V naravnem zdravilstvu pa ima zelo široko uporabnost. Po ajurvedi sodi med pekoč okus, ki čisti usta, podžiga prebavni ogenj, spodbuja izločanje iz nosa, povzroča solzenje in krepi jasnost čutov. Pomaga zdraviti bolezni prebavil in dihalnih poti, saj povzroča potenje in izkašljevanje ter uničuje zajedavce in tujke v telesu. Zaradi visoke vsebnosti vitamina C so ga že zdavnaj jemali na potovanja mornarji, da bi se varovali skorbuta. So pa v hrenu tudi vitamini B1, B6, kalij, kalcij, železo, magnezij, fosfor in eterična olja. Priporočljiv je za sladkorne bolnike, revmatike in tiste, ki so nagnjeni k protinu. Pri prehladu je treba nastrgan hren pomešati z medom in ga po malem uživati čez dan. Sinuse in nosno votlino očistimo že ob strganju svežega hrena. Nastrgan hren, janeževe plodove in meto namočimo v žganje in po treh mesecih razredčeno uporabimo za ustno vodico. Osem do deset rezin hrena, namočenega v kozarcu vina osem ur, pospeši izločanje ledvičnih kamnov. Pri želodčnem čiru popijemo kozarček hrenovega vina zjutraj in zvečer. V enem litru 8 dni namakamo 50 g nastrgane korenine. Kašnati obkladki pomagajo pri bolečinah v sklepih, želodcu ali v zatilju. Odstraniti jih je treba, ko koža pordeči, nato jo na-mažemo z dobro kremo. Sveže nastrgan hren blaži pike žuželk. Ozebline na rokah in nogah lahko blažimo s toplo kopeljo, v kateri namočimo grobo nastrgan hren za osem dni. Hren v kuhinji Najbolj razširjena uporaba hrena (razen kot dodatka k domačemu mesnemu narezku) so gotovo omake, ki jih najdemo v kuharskih navodilih že vse od srednjega veka. Lahko so tople. Enostavna Drobno narezan hren prelijemo z vročo juho in ga ponudimo z govedino iz juhe. S smetano Kislo smetano pogrejemo skoraj do vrenja, primešamo nastrgan hren in malo kisa ter ponudimo k praženemu krompirju in kuhani govedini. S kruhom Na drobno zrežemo kruh ali že-mljo brez skorje. V hladno juho damo še malo žafrana, jo zavremo ter dobro razžvrkljamo in dodamo drobno nastrgan hren. Za ribe Kruh kuhamo v ribji juhi, poleg žafrana in hrena dodamo še kislo smetano. Lahko pa na maščobi od pečenja popražimo drobtine, zalije-mo z juho in malo kisa, prevre-mo in umešamo hren. Česnov hren V juhi prevremo narezan kruh ali žemljo in nekaj strtih strokov česna, ki ga poberemo ven, pretlačimo in primešamo hren. Mandljev hren Na maščobi popražimo žlico moke, zalijemo z malo mleka, dodamo v možnarju strte man-dlje, malo sladkorja in limonine lupinice ter drobno nastrganega hrena. Še bolj znani pa so hladni prelivi za solate ali kot priloge. Z jabolki Nastrgan hren pokapamo z limoninim sokom, dodamo nastrgana jabolka, malo sladkorja in soli ter po 10 do 15 minutah umešamo še stepeno smetano. Lahko pa zmešamo kislo smetano, jabolčno čežano in nastrgan hren. Še posolimo in popopra-mo. Jajčni Trdo kuhana jajca zmečkamo, posolimo, dodamo olje in kis ter nastrgan hren. Pomarančni Hren nastrgamo, ga dobro premešamo z malo vina, dodamo sok ene limone in dveh pomaranč ter sladkorno kocko, ki smo jo zdrgnili po pomarančni lupini. Za ozimnico si je dobro pripraviti hrenov namaz. Drobno narežemo ali zmeljemo in nasolimo: 2 kg zelenega paradižnika, K kg rdečih paprik, pustimo dobri dve uri in nato dodamo: V kg hrena, V kg gorčice, V litra olja, K decilitra olja. Vse to prevremo in vroče polnimo v manjše kozarčke. Francka Čuk NAS CASOPIS 490/1. 3. 2021 CM K 44 N aŠ Skupne strani 1. marec 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [44] Kako si lahko pomagamo? Stres in njegov vpliv na našo odpornost in zdravje Vsak od nas je verjetno že imel izkušnjo z vsaj eno stresno situacijo v svojem življenju. Verjetno ste tudi opazili, da se takrat veliko težje odzivamo na vsakdanje zadolžitve, saj je stres kot pritisk, ki nas omejuje v našem delovanju, razmišljanju in počutju. Lahko bi ga primerjali z vožnjo z avtomobilom: Ko peljemo počasi, imamo vse pod nadzorom in naše vidno polje je dokaj široko. Če pa pospešimo do visokih hitrosti, je nadzor nad vozilom in okolico slabši in naše vidno polje se občutno zoža. Na tak način nas ohromi tudi stres. Vzame nam moč in nadzor ampak le, če nanj nismo ustrezno pripravljeni. Stres tudi ni nujno vedno slab. Poznamo tudi pozitiven stres, ki v nas povzroči več interesa in želje po odzivanju na situacijo ter nam daje občutek ugodja. A se bomo tokrat osredotočili na slabega, saj je ta tisti, ki v današnjem času predstavlja enega največjih dejavnikov za ošibljen imunski sistem in večjo dovzetnost za bolezni. In v trenutnem obdobju je priložnosti za doživljanje slabega stresa žal v izobilju. Ravno v tem obodbju, je zato še toliko bolj pomembno, da ohranjamo naš imunski sistem krepak in pretočen. Imunski sistem predstavlja skupek milijard celic, ki potujejo po našem krvnem obtoku. Premikajo se med tkivi in organi ter tako branijo telo pred tujki (antigeni), kot so bakterije, virusi in rakave celice. Ko je naše telo pod stresom, se zmanjša sposobnost imunskega sistema, da se bori proti antigenom. Zato smo bolj dovzetni za okužbe in razvoj bolezni. Študija, ki je bila opravljena leta 1984 (Kiecolt-Glaser) dokazuje, da je že precej nepomemben stres (povzročen zaradi izpita v šoli) zmanjšal učinkovitost imunskega sistema. Stres lahko doživljamo na vsakem koraku, če mu to dovolimo. Doma, v službi, na cesti... težko je biti ves čas v pozornosti in notranjem miru, če pa nič ne gre po naših načrtih in je prihodnost tako nejasna. Čeprav se pogosto niti ne zavedamo, lahko en precej nepomemben trenutek močno načne našo zaznavo okolice in sebe, ter vpliva na našo presojo in samozaupa-nje. Obvladovanje stresa, zlasti kroničnega ali dolgotrajnega stresa (tudi če ni tako zelo intenziven), nam lahko znatno pomaga v boju proti okužbam. Če pa smo obremenjeni z dolgotrajnimi stresorji, kot je neprimerno delovno mesto ali skrb za obolelega svojca, lahko z ustrezno redukcijo stresa tudi precej vplivamo na kakovost našega zdravja in počutja. Vsekakor je priporočljivo, da se stres prične aktivno obravnavati v čim bolj zgodnjem stadiju, ko ima posameznik še dovolj energije in volje. Bolj globoko in dlje, kot smo v neobvladljivi stresni situaciji, manj moči nam ostaja za vse druge aktivnosti in samo regeneracijo. Kako se stresu izogniti? Nikakor žal! Vse okoli nas se dogaja in vrši enako. Ne glede na to ali naša zaznava do tja seže ali ne. Mi sami ne moremo ustvariti celotne realnosti. Ustvarjamo le izkušnjo realnosti, kar pomeni, da se vse dogaja glede na naše občutke in zaznave znotraj nas. To pa pomeni, da lahko okrepimo le sebe do te stopnje, da bomo bolj odporni na stres in nam ta ne bo prišel več do živega. Če poenostavim - delati je potrebno na sebi in lastni izpolnitvi. Zadovoljen in resnično izpopolnjen človek je manj obremenjen z okolico in je mnogo bolj stabilen, ne glede na dogajanja okrog njega. Danes obstaja tudi mnogo naravnih rešitev, ki pomagajo predvsem olajšati simptome stresa in pripomorejo k lažji premostitvi najtežjih dni (v kolikor vas bi zanimalo več informacij glede tega se lahko vedno obrnete tudi na nas). Za resnično spremembo pa vam priporočam, da svojo pozornost obrnete na vzrok stresa, in pričenjate krepiti sebe v tem pogledu, ali se odmaknite od stresnega dejavnika, če je to seveda mogoče. Iz izkušenj vam svetujem, da je redna fizična aktivnost v naravi ena boljših metod za hitro in učinkovito spremembo na bolje (in še čisto brezplačna je). Narava nam nudi zavetje, podprto z negativnimi ioni, ki še dodatno krepijo naše telo ter počutje in šibijo vpliv stresa. Če ste malce bolj pogumni se podajte na pot bosonogi in opazujte svoje misli, kako hitro spustijo vse, kar ni pomembno. Gibanje, uresničevanje svojih kratkoročno zastavljenih ciljev, skrb zase, iskreni in pristni medsebojni odnosi, izbira sveže in kakovostne hrane, vsakodnevna zadostna hidracija in ne nazadnje spanje in počitek, so dejavnosti in prioritete zadovoljnega človeka, ki si želi živeti celostno oziroma celovito življenje. Življenje je vedno polno preizkušenj in izzivov. Največji blagoslov je, da jih znamo videti, kot take in se iz njih znamo tudi kaj koristnega naučiti. In če le gre, življenja ne jemljite preveč resno, saj prehitro mine. Monika Kozjek Vitalmon (info@vitalmon.si) Kdaj menjamo pnevmatike? Menjava pnevmatik je zakonsko predpisana. Zakon o varnosti cestnega prometa v 114. členu določa, da je zimska oprema obvezna od 15. novembra do 15. marca ali v primeru zimskih razmer. Takšne razmere so na cesti ali njenem delu takrat, ko se ob sneženju sneg oprijema vozišča ali ko je vozišče zasneženo, zaledenelo (ledene plošče) ali poledenelo (poledica). Nato po 15. marcu pnevmatike zamenjamo z letnimi. Pnevmatike zamenjajo na servisih. Če pa imamo letno-zimske pnevmatike, jih ni treba menjati, saj služijo za letni in zimski čas. Kakšna globina je potrebna za pnevmatike? Zakon predpisuje, da je najmanjša globina profila za letno pnevmatiko 1,6 milimetra, medtem ko je za zimsko pnevmatiko tri milimetre. Vsi, ki torej nimate letno-zimskih gum in le-te niso preveč obrabljene (življenjska doba pnevmatike je od 5 do 10 let), se morate do zakonsko predpisanega roka zglasiti pri vulkanizerju in jih zamenjati. Lahko se kar zapeljete pred rokom za menjavo, saj so takrat najdaljše čakalne vrste in se jim izognete, če za svojega jeklenega konjička poskrbite prej. Zakaj menjava pnevmatik? Letne gume zaradi drugačne zmesi niso primerne za vožnjo po snegu, ledu in v mrzlih razmerah. Na poledeneli cesti vas lahko z letnimi gumami hitro zanese, posebno nevarno pa je z letnimi gumami voziti po zasneženi cesti v klanec, ker lahko avtomobil začne neobvladljivo drseti, zaradi česar lahko nastane nesreča in var- nost je ogrožena. Zato so pozimi potrebne zimske gume. Cena menjave pnevmatik Cene menjave pnevmatik so odvisne od vrste in velikosti platišč. Pri Vulkanizerstvu in avtopralnici Žagar v Sinji Gorici vas bo na primer menjava skupaj s centriranjem stala od 24.90 € naprej. Pnevmatike imate lahko s seboj, lahko pa jih kupite tudi pri njih, saj imajo bogato ponudbo. Njihov oseben in celovit pristop vas zagotovo ne bo razočaral. Poleg tega boste lahko svojega jeklenega konjička pri njih tudi očistili, saj ponujajo popoln tovrstni servis: ročno zunanje in notranje čiščenje, VIP pranje (visoki sijaj), globinsko čiščenje, poliranje, čiščenje in zaščito usnja ter seveda vulkani-zerske storitve. Reklamno sporočilo Velika izbira pnevmatik Pramontaia f.>'' ■i- .-..:■ "I (jj (^J NAS ČASOPIS 489/1. 2. 2021 CM K 45 Wasoasopis KU LTU RA 1. marec 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Društvo Nauportus Viva Kulturna proslava z glasbenico Tino Čeh in branjem poezije Vrhnika, 5. februar - Društvo Nauportus Viva je ob dnevu kulture pripravilo spletni dogodek z oddajanjem v živo, kjer je medse povabilo violinistko Tino Čeh, po rodu iz Ljutomera, ki že od leta 2012 živi v prestolnici Belgije. Glasbeno ustvarjanje in s tem povezano kulturo je pred časom nadgradila z vzpostavitvijo Kul-turno-kreativnega kotička, znotraj katerega je nekaj polic namenila tudi slovenskim knjigam. Tako je nastal Bralni kotiček, ki privablja slovenske družine in posameznike iz Bruslja. V pogovoru s Polono Kovačič, moderatorko večera, sicer tudi predsednico društva, je sogovornica dejala, da jo je odziv ljudi pozitivno presenetil. Namreč že kmalu po tem, ko je na police postavila svoje knjige, so jih začeli ljudje sami prinašati. »In še vedno jih prinašajo. Najbolj pa me veseli, da si jih tudi pridno izposojajo. To mi pritrjuje, da je bila moja odločitev pravil- fU fU >M fU 2 fU VODORAVNO 2. Priimek igralca Radka, ki ima brata, sodnika Vasilija Nizkotonski zvočnik, nizek moški glas Slovenski igralec Jurij (Gremo mi po svoje) Celoten naslov mladinskega filma Čisto pravi Priloga Dela s TV sporedi in recenzijami filmov Film, pri katerem se večji del smejimo Brez nje ne moremo v dvorano Ime kraljične iz Ledenega kraljestva Z njim posnamemo glas pevca 5. 7. 9. 13. 15. 16. 19. 20. NAVPIČNO I. Mimo Cankarjeve hiše po klancu pridemo do cerkve sveta ... 3. Španska igralka, dobitnica oskarja, Penelope 4. Darilni, vrednostni, zamenjamo ga za vstopnico 6. Igralska vloga v filmu, del ozadja, del scenografije na črko s 8. Material, iz katerega so delali 35 mm filme, začenši s črko c 10. Rumeni risani junaki, njihov šef je Gru II. Poklic Cankarjevega očeta Jožeta 12. Pečena razpočena zrna koruze, bele barve 14. Zlobni gozdni mož v filmu Kekec 17. Ime radovednega govorečega psa, ki ga poznamo iz TV-zaslonov 18. Naprava, s katero posnamemo film Nagradna kino križanka Izpolnjeno križanko fotografirajte in nam jo do 12. marca pošljite na info@kino -vrhnika. si Rešitve bodo objavljene na spletni strani kina. Med prispelimi rešitvami bomo izžrebali srečneža oziroma srečnico, ki bo prejela sladko presenečenje in dve kino vstopnici. Kino Vrhnika na.« Slovenska beseda najbolj pritegne družine z majhnimi otroki, kjer je, na primer, eden od staršev Slovenec in želi, da njegov otrok bere knjige tudi v slovenščini. Sicer pa obiskovalci radi posežejo tudi po klasičnih slovenskih romanih, mogoče zato, ker jih spominjajo na rodno grudo in otroštvo.« Bralci, ki jih zanima slovenska pisana beseda, tako lahko použivajo črke v miselne procese in dajejo domišljiji krila. Lahko pa je to tudi ena od možnosti, da Slovenci, ki se ne vračajo pogosto v domovino, tako ohranijo pristen stik s slovensko kulturo. Pisana beseda nas bogati kot narod, bogati našo kulturo, bogati naš obstoj,« je še dodala sogovornica. V bralnem kotičku še vedno sprejemajo slovenske knjige. V Društvu Nauportus Viva so se zavzeli, da jim bodo tudi sami podarili nekaj knjig. K sodelovanju pa so povabili Vrhničane, da jim jih do konca februarja prinesejo, nato pa jih bodo poslali v Bruselj. Pripravljenost sodelovanja je potrdila tudi vrhniška Cankarjeva knjižnica. Sicer pa pisana beseda ni bila edini spremljevalec kulturnega dogodka tistega večera. Kot uvod v dogodek je na violončelu čelistka Zala Kovačič zaigrala Zdra-vljico, po pogovoru s Tino Čeh pa se je večer prevesil v branje poezije, kjer so se lahko preizkusili tudi gledalci. Petkov kulturni večer je tako minil v odstiranju novih obzorij in kulturnih drobtinicah, ki jih ni nikoli preveč. Gašper Tominc, foto: GT in FB Cultural Creative Corner nevihta kaplja svetlobe oklepi s krojem labirinta bele in šepet pretrganega šiva težnosti plenjenje nevidne globine s požirkom žerjavice brezčasja nevihta na posteljnini kože z roso rdeče zoranih dotikov v ledu nekega jutra spomina amplituda senc dvojine Milan Žniderič NAS ČASOPIS 489/1. 2. 2021 CM K 46 K II I T II R A imarec 2021B46 ' l\ U L I URA elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA Vabljeni na naše prireditve v marcu 2021 I • • v • Izposoja in vračanje knjižničnega gradiva Z veseljem vas obveščamo, da smo v knjižnici ponovno omogočili dostop do knjižničnih polic! Veselimo se ponovnega snidenja v živo. Ker pa je situacija z epidemijo izredno nepredvidljiva, priporočamo, da redno spremljate naša obvestila na spletni strani knjižnice (www.ckv.si) in na družbenih omrežjih (Facebook, Twitter in Instagram) oziroma pred obiskom pokličete na št. 041 265 126. Gradivo lahko vračate na knjigomatu v pritličju. Ostanite zdravi, Kolektiv Cankarjeve knjižnice Vrhnika. E| •• • v -knjige in zvočne knjige V naši knjižnici si lahko na daljavo brezplačno izposodite e-knjige prek portala Biblos in zvočne knjige prek aplikacije Audibook. Več informacij si lahko preberete v članku Eme Križič (Naš časopis november 2020, stran 61), na spletni strani www.ckv.si ali na družbenih omrežjih. Audibook.jpg Branje Cankarjevih besedil V sodelovanju s Turističnim društvom Blagajana vas vsako sredo ob 16.00 vabimo v Močilnik na branje Cankarjevih besedil. Dogodek bo v vsakem vremenu. Prijava na branje na daljavo, ki poteka v času epidemije: mirjam.suhadolnik@ gmail.com. Morebitne spremembe ure ali lokacije preverite na spletni strani in družbenih omrežjih. Ničesar ne obžalujem in še marsikaj o Metki Pavšič V ponedeljek, 8. 3. 2021, ob 19.00 vas vabimo na prireditev ob dnevu žena. Spoznali bomo Metko Pavšič, ki je o sebi zapisala takole: »Gledališče in petje sta drugi, a nadvse radosten in navdihujoč pol mojega življenja. Prvega v polnosti izpolnjuje socialno delo. Petje in gledali. šče mi ponujata možnost, da raziskujem svoj glas, svoje telo, da z njima vstopam v druge ljudi, drugačne svetove. Sodelovanje v Gledališču slepih in slabovidnih Nasmeh, Dramatičnem društvu Idrija, Linhartovem odru, londonskem musicalu, vseh pevskih zasedbah in ne nazadnje v podiplomskem študiju na AGRFT, pa mi vedno znova predstavlja izziv, možnost učenja in prijetnega človeškega druženja.« Prireditev bo potekala prek spletne aplikacije ZOOM (povezava: https://us02web. zoom.us/j/89800608750, Meeting ID: 898 0060 8750). Vabljene vse gospe in žene, punce in gospodične ter vsi, ki ženske spoštujete in jih podpirate. RAZSTAVE Razstava V objemu zvoka in slike Gostimo regijsko razstavo otroških likovnikov JSKD OI Vrhnika: V OBJEMU ZVOKA IN SLIKE. Na mladinskem oddelku CKV. KOLUMBIJA - treking v izgubljeno mesto V četrtek, 4. 3. 2021, ob 18. uri organiziramo potopisno predavanje z naslovom Kolumbija - Treking v Izgubljeno mesto. Predavanje bo potekalo v živo (Facebook live) prek naše Fb strani (KVŠ Zakon). Potopisno predavanje organiziramo v sodelovanju s Cankarjevo knjižnico Vrhnika. Kokain in gverila sta prva asociacija, ko večina ljudi sliši besedo Kolumbija. Doživetja, ki jih bom delil z vami, so daleč od takih stereotipov. Sprehodili se bomo po arheološkem parku v San Agustinu, kjer so veliki kamniti kamni, obiskali bomo podzemne jame v vasici Tierradentro. Na območju tako imenovane Zona Cafetere bomo obisjkali eno od številnih farm kave, kjer sem izvedel, kako uspeva ta rastlina. V osrčje Sierra Nevada de Santa Marta, sredi džungle, stoji Ciudad perdida oz. Izgubljeno mesto, kjer so nekoč živeli Indijanci. Pot do njega je dolga in zanimiva. Vročina in visoka vlažnost ter večkratno prečkanje reke daje temu trekingu poseben pridih. Ob poti sem srečeval Indijance Kogi, ki živijo na tamkajšnjem območju. Po napornem trekingu se prileže kratek oddih v pravem raju, ki sem ga našel v nacionalnem parku Tayrona. Palme, pesek in turkizno morje. P reden sem se vrnil v Bogoto, sem obiskal še eno zanimivo vas, Nabusimake, kjer živijo Indijanci Arhuaco. Potovanje sem končal v Bogoti z ogledom muzeja zlata. Več o Kolumbiji pa na predavanju, ki traja 60-70 minut. Svetovalno središče Ljubljana - Ljubljanske urbane regije Brezplačno in zaupno informiranje in svetovanje za izobraževanje odraslih: - informiranje o možnostih učenja in izobraževanja (za poklic, strokovno izpopolnjevanje ali za prosti čas), o vpisnih pogojih, trajanju izobraževanja, učni pomoči, možnostih sofinanciranja izobraževanja odraslih ... - svetovanje pri odločanju za primerno izobraževanje (neformalno, formalno, NPK), premagovanju učnih in drugih težav, povezanih z izobraževanjem (motivacija, učni stili, tipi, vaje za spomin, koncentracijo, načrtovanje učenja, kam in kako.), pri načrtovanju in spremljanju izobraževanja, pri kariernem svetovanju (CV, različna testiranja .). Dejavnost poteka v Cankarjevi knjižnica na Vrhniki enkrat na mesec* 1. sreda v mesecu: od 8. do 9. ure: skupinsko srečanje; od 9. do 11. ure: individualna svetovanja in informiranje. * Svetovanja v času epidemije bomo izvajali prek videokonference, zato so obvezne prijave. Prijave zbiramo na mateja.vurnik@cdi-univerzum.si ali svetovalno.sredisce@cdi-univerzum.si. Po prijavi vam bomo sporočili povezavo do videokonference. -• Brezplačne delavnice, tečaji in predavanja Večgeneracijski center Ljubljana - »N'Š PLAC« Dejavnosti bodo sofinancirane tudi s strani RS, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Direktorat za družino; EU, Evropski socialni sklad, Naložba v vašo prihodnost in Občine Vrhnika. V skladu s trenutnimi sproščenimi ukrepi glede širjenja bolezni Covid-19 ter v upanju, da bo izboljšana epidemiološka slika traja dalj časa, vas ponovno vabimo na naše aktivnosti v prostore Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Pri vseh dogodkih bo potrebno še vedno upoštevati varnostna priporočila NIJZ. Ker stanje ni stabilno, se lahko ukrepi ponovno spremenijo, zato prosimo, da spremljate aktualne informacije v zvezi z izvajanjem aktivnosti na spletni strani CKV, tel. 051 620 066 ali e-naslovu ckv.vgc@gmail.com. —• Plesi v krogu Plesi so lahkotni, igrivi in radostni. Pleše se v krogu, z enostavnimi koraki in ob čudoviti glasbi. Za ples ne potrebujemo partnerja. Primerni so za vse generacije, tudi za starejše. Plesi v nas spodbujajo radost in veselje do življenja in počutimo se mlajši in bolj gibki, v globljem stiku s seboj in z bližnjimi. Plese vodi Darja Bažec. Vabljeni vsak četrtek ob 9.15 v Grabeljškovo dvorano CKV. Info in prijave na tel.: 01 750 9441 in 031 682 230 (Darja Bažec). —• Predavanje - Brez blokad na zaposlitveni razgovor Vabljeni na brezplačno predavanje, ki bo potekalo preko Zoom-a v torek, 23. marca 2021, ob 10.00. Razgovor za zaposlitev je za kandidate običajno stresno početje, tako da se lahko zgodi, da se ne pokažejo v pravi luči. Na predavanju bomo spoznali načine, s katerimi odblokiramo svoje zavore in posledično žanjemo sadove tudi na daljši rok. Predava: Bogdan Rahten, glasnik zavedanja. Povezava za udeležbo bo objavljena kasneje na spletni strani CKV, ob neobvezni prijavi na ckv.vgc@gmail. com jo prejmete tudi na svoj elektronski naslov. V primeru dolgotrajnejšega izboljšanja stanja so za marec in kasnejše mesece načrtovani še Tečaj norveškega jezika, Tečaj kitajskega jezika in kulture in Računalniški tečaji. Info in prijave: na e-naslovu ckv.vgc@ gmail.com in tel. 051 620 066. JEZIKOVNA ČAJANKA NAS ČASOPIS 489/1. 2. 2021 CM K 47 K II I T II R A imarec 202]W^4/ IX U L I U r\ n elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA Spoštovane in spoštovani, v Cankarjevi knjižnici Vrhnika pripravljamo nov strateški načrt za obdobje 2021-2028. Veseli bomo, če se boste odzvali vabilu in izpolnili anketo o pričakovanjih in željah/potrebah glede dejavnosti in storitev, za katere bi želeli, da bi bile dostopne v naši knjižnici. Uporabljena je moška oblika, ki velja za oba spola. Sodelovanje je anonimno. Anketo lahko do konca aprila pošljete na naslov Cankarjeva knjižnica Vrhnika, Tržaška cesta 32, 1360 Vrhnika, jo prinesete osebno v knjižnico ali pa jo rešite na spletu (www.ckv.si in družbeni profili knjižnice). Za sodelovanje se vam že vnaprej zahvaljujemo. Kolektiv Cankarjeve knjižnice Vrhnika 1. Knjižnica mi predstavlja (mogočih je več odgovorov): a) javni zavod b) informacijsko točko c) zakladnico znanja č) prostor srečevanja in sprostitve d) najljubši prostor v mestu e) drugo:_ 2. Kolikokrat/kako pogosto obiščete knjižnico? a) vsak dan b) večkrat na teden c) večkrat na mesec č) približno enkrat na mesec d) nekajkrat na leto e) nikoli, ker_ 3. Ali bi obiskovali knjižnico, če bi bila v vaši občini (vprašanje samo za občane Občine Log - Dragomer)? a) da. b) ne. 4. Koliko časa se zadržite v knjižnici ob posameznem obisku? a) do 15 minut b) do pol ure c) do ene ure č) eno uro ali več 5. Bi preživeli več časa oz. pogosteje obiskali knjižnico, če bi imeli na mladinskem/ odraslem oddelku kotiček, namenjen skupnemu družinskemu branju (npr. velik naslanjač)? a) Da. b) Ne. 6. Kdaj po navadi obiščete knjižnico? a) dopoldne b) popoldne c) proti večeru č) različno 7. Knjižnico obiskujem zaradi: Redno Pogosto Redko Nikoli Izposoje gradiva Učenja Informacij, ki jih posredujejo knjižničarji Uporabe računalnika Dostopa do brezžičnega interneta Branja časopisov in revij Počitka Obiska prireditev Izobraževanja na tečajih ali delavnicah Fotokopiranja ali tiskanja Otrok, ki jih pripeljem na uro pravljic Brskanja po policah Namigov in spodbud za branje Domoznanskega gradiva Drugo: 8. Na čigavo izkaznico si izposojate gradivo? a) na svojo b) na izkaznico družinskega člana c) na izkaznico znanca/prijatelja 9. Kakšne se vam zdijo cene storitev (članarina, zamudnina)? a) primerne b) previsoke c) prenizke č) predlog:_ 10. Kakšni se vam zdijo roki za vrnitev gradiva? b) prekratki c) predolgi a) primerni č) predlog:_ 11. Kako pogosto v naši knjižnici dobite gradivo, ki ga želite (vedno, večinoma, po navadi, skoraj nikoli, nikoli)?_ 12. Cankarjeva knjižnica Vrhnika mi nudi tudi: Poznam Uporabljam Ne poznam Knjigomat Aplikacijo m-Cobiss Rezervacije in podaljševanje gradiva Medknjižnično izposojo Dostop do javnih elektronskih virov Davčni finančni in pravni portal: TAX- FIN- LEX Kamro dLib Dobreknjige.si Biblos elektronske knjige Audibook zvočne knjige PressReader Večgeneracijski center N'šPlac Univerzo za tretje življenjsko obdobje/U3ZO Vrhnika Drugo: 13. Kaj pogrešate v naši knjižnici oziroma česa bi si želeli še več? _ 14. Kaj vas v knjižnici navdušuje? _ 15. Ali je v izložbi in koritih dovolj knjižnih predlogov za branje? a) da b) ne 16. V knjižnici za ranljive skupine načrtujemo novo storitev Knjiga na dom. Bi jo potrebovali? a) da b) ne 17. Ob obisku knjižnice si želim/potrebujem pomoč knjižničarja pri (mogočih je več odgovorov): a)izposoji gradiva b) izboru gradiva c) uporabi knjigomata č) iskanju določenega gradiva e) uporabi računalnika f) pomoči ne potrebujem 18. Na kakšen način dobite informacije o knjižnici, njenih storitvah in dogodkih (mogočih je več odgovorov)? a) na spletni strani b) na družbenih omrežjih c) v Našem časopisu č) z obvestili na ekranu v knjižnici d) po e-pošti e) od zaposlenih v knjižnici f) od znancev ali prijateljev g) drugo:_ 19. Bi se v prihodnje udeležili predavanj ali izobraževanj v knjižnici? a) da. b) ne, zato ker_ 20. Če je odgovor DA, izobraževanj s katerega področja bi se udeležili? a) računalništvo b) tuji jeziki c) umetnost č) ročne spretnosti d) izobraževanja za COBISS in Biblos e) drugo:_ 21. Če je odgovor DA, predavanj s katerega področja bi se udeležili? a) Predavanj na temo prehrane, zdravega načina življenja. b) Predavanj s področja osebnega razvoja. c) Predavanj s področja zgodovine/domoznanstva. č) Predavanj o psihologiji. d) Predstavitev knjig. e) Drugo:_ 22. Bi bili pripravljeni za predavanje/izobraževanje plačati? a) da. b) ne Če DA, koliko za en obisk: a) 5 EUR ali manj b) 10 EUR c) 15 EUR č) 20 EUR ali več 23. Bi bili pripravljeni sodelovati z domoznanskim oddelkom CKV pri raziskovalnih nalogah na temozdravništva na Vrhniškem, Industrije usnja Vrhnika in na drugih področij lokalne zgodovine? a) da (pošljite nam svoj kontakt na knjiznica@ckv.si) 24. Nam želite še kaj sporočiti? b) ne Prosimo vas še za nekaj vaših osebnih podatkov. Občina stalnega oziroma začasnega bivališča (Vrhnika, Borovnica, Log - Dragomer ali druga) Starost: _let Stopnja izobrazbe:_ Spol:_ Status: a) osnovnošolec b) dijak/študent c) brezposeln č) zaposlen d) upokojenec d) drugo:_ NAS ČASOPIS 489/1. 2. 2021 CM K 48 Haščasopis ŠPORT 1. marec 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ^48] Vadba za zdravje in dobro počutje - III. del. V januarski številki sem predstavil vaje, ki jih začnete izvajati v postelji in nadaljujete na tleh v dnevni sobi. V februarski pa sem napisal predloge vaj za vsak dan v tednu. Upam, da so vam vaje všeč in da vam ne povzročajo težav. Če je vadba prezahtevna, si izmed vaj izberite tiste, ki vam najbolj ustrezajo. Omejeno gibanje in delo od doma mnoge od nas utesnjuje. Zato se je povečalo število ljudi, ki tožijo zaradi depresije in stresa. Obe težavi sta bili že prej pogosti, sedaj pa jih nove okoliščine še potencirajo. V tokratnem članku bom predstavil, kako si lahko pomagate. Poleg kakovostne prehrane in gibanja priporočam masažo. Kako pomembna je, priča dejstvo, da je v Aziji pomemben del tradicionalne medicine in da jo na Japonskem v opoldanskem odmoru izkoriščajo za sprostitev. Na žalost je masaža, čeprav so njeni učinki blagodejni, zapostavljena in se ji ne namenja take pozornosti, kot si jo zasluži. Z masažo se v organizmu sprožijo določeni procesi. • Poveča se prekrvavitev, kar povzroča boljšo izločanje toksinov in koristi imunskemu sistemu. Masaža ledvic in črevesja pomaga pri boljšemu iztrebljanju in izločanju. Pomirja in poživlja, aktivira pretok limfe, ki čisti telo in Ipros ostaja sponzor vrhniških košarkarjev! Za nami je turbulentno leto, vsaj kar zadeva zdravstvenih razmer. Posledice širjenja epidemije so kaotično vplivale na gospodarsko in tudi sicer družbeno dogajanje v naši deželi. Kljub negotovim razmeram, ki so marsikatero dejavnost pahnile na rob preživetja, so košarkarjem v tem pogledu vendarle sijale srečne zvezde. Ne sicer v tekmovalnem pomenu, saj smo po kratkem uvodnem delu tudi mi doživeli prekinitev tekmovanj vseh starostnih kategorij. Pač pa glede naših zvestih sponzorjev, ki so kljub težkim časom ostali naši podporniki. V prvi vrsti velja omeniti podjetje Ipros, ki je naš glavni podpornik in s katerim bi si želeli sodelovanja še v prihodnje, ko se tudi gospodarstvu menda obetajo lepši časi. Zlasti v luči ambicioznih načrtov, ki si jih je postavila sedanja uprava kluba. Za doseganje ciljev (predstavili jih bomo v eni od naslednjih številk Našega časopisa) bo uspešno sodelovanje Podjetje Ipros stoji ob strani vrhniškim košarkarjem. z močnimi gospodarskimi subjekti ključnega pomena. Zahvala za dosedanje sodelovanje velja tudi vsem drugim sponzorjem (Kemis, NCR in še nekateri), saj vsak v nastajajoči mozaik prispeva po svojih zmožnostih. Vsem skupaj še enkrat lepa hvala! Kar zadeva nadaljevanja tekmovanj in samega trenažnega procesa, upamo, da se trenutni trend sproščanj protikoronskih ukrepov (članek je nastajal dan pred ponovnim odprtjem šol) ne bo ustavil ali celo obrnil v drugo smer. Zagotovo so otroci in mladostniki tista skupina prebivalstva, ki so v teh časih izgubili ogromno. Šolske vsebine, športna udejstvovanja in nenazadnje vrstniško druženje so samo nekatera polja, kjer bo ostala velika vrzel. Kljub vsemu polni upanja zremo v prihodnost in se veselimo vaše podpore, nenazadnje tudi s tribun, ko bo to mogoče. Na koncu bomo zmagali! Andrej Smrekar, KKIpros Vrhnika prek kože vpliva na naš živčni sistem. • Vezivno tkivo in mišice se ob masaži zmehčajo ter preskrbijo s kisikom in hranilnimi snovmi. • Masaža povzroči sproščanje toplote, ki pripomore pri razpuščanju nakopičene maščobe, kar še dodatno pospeši prekrvavitev. Masažo je najbolje prepustiti maserjem, ki imajo za to potrebna znanja, vedo, kako masirati in, kar je še pomembnejše, kdaj ne. Masaža ni primerna pri migreni, bolečini v želodcu, vročini, bolečini, ki žarči toploto ... Še posebej je treba paziti pri ljudeh, ki imajo določene zdravstvene težave, kot so: nalezljive kožne boleznimi, krčne žile, rane, hraste, sveže brazgotine, vnetja, tromboza, srčna in druga težja obolenja ... Samomasaža Ker v teh časih ne moremo redno obiskovati masažnih salonov, si lahko pomagamo tako, da masažo izvajamo sami. Z njo seveda ne moremo nadomestiti klasične masaže, vendar je zelo koristna, saj odpravlja napetosti na masiranih mestih, vzpodbuja pomembne točke na našem telesu in odpravlja blokade na energetskih kanalih. Masiramo si lahko vse dele telesa, tudi tiste, za katere smo mislili, da jih ne moremo. Sa-momasaža je primerna za dlani, prste, zapestje, podlaket, komolce, nadlaket, ramo, vrat, stranski del trupa, kolke, stegna, kolena, meča, gležnje, lica, oči, obrvi, sence, čelo, ušesa in lasišče. Začnimo s hitro sprostitveno masažo • Dlani podrgnemo drugo ob drugo, da ju ogrejemo. Položimo ju na oči in ju tam zadržimo, dokler se ne ohladijo. Nekajkrat ponovimo. • Ves obraz trepljamo s konicami prstov (kot bi igrali klavir). Okoli oči trepljamo nežno, po čelu, licih in bradi pa krep-keje. • Srednje tri prste položimo na ustnice in jih trepljamo, • Dlani ogrejemo, ju položimo na lica in nato počasi drsimo do lasišča. 5 x • S konicami prstov krožno masiramo tilnik, lasišče in čelo. • Dlani ogrejemo in ju položimo na kolena, dokler se ne ohladijo. 3-5 x • Dlani ogrejemo in ju položimo na ledvice. Tam jih za-držimo 10 sekund in trikrat ponovimo. Masaža posameznih delov telesa Obraz • Kazalec in sredinec položimo tik pod ličnico, na mesto, ki je najbližje nosu. Pritisnemo na kost in ne da bi popustili pritisk počasi drsimo proti ušesu. 5 x. Ponovimo še na drugi strani lica. • Blazinice prstov pritisnemo na čelo in ga krožno masiramo. Enako ponovimo na predelu senc. • Na sredi med obrvmi je aku-presurna energetska točka. Na to mesto položimo kazalec in z njim 12 x zaokrožimo v smeri urnega kazalca. Ponovimo še dvakrat. Med ponovitvami naredimo tri globoke vdihe in izdihe. • S palcem in kazalcem primemo ušesno mečico in ju nežno gnetemo. Nato ponovimo enako s celotnim uhljem. Za konec masiramo še prostor za uhlji in končamo z nežnim frcanjem uhljev. Vrat • Tri prste leve roke položimo na sredino zatilja. S prsti ustvarimo pritisk in jih vlečemo proti bradi. 5 x. Nato ponovim na nasprotni strani. Roke • Zgornjo stran dlani, ki jo želimo masirati, položimo na dlan druge roke. S palcem spodnje roke pritiskamo v dlan in krožim po dlani. Ponovim na drugi strani. • S palcem masiramo hrbtno stran nasprotne roke tako, da ga pritiskamo navzdol in krožimo v nasprotni smeri urnega kazalca. Ponovim na drugi strani. • Prste masiramo tako, da jih gnetemo s palcem in kazalcem druge roke. Posebno skrb namenimo členkom posameznih prstov. Energetska masaža Noge Masaža po notranji strani nog navzgor vzpodbuja kroženje krvi po spodnji polovici telesa. Pri ljudeh, ki pri svojem delu veliko sedijo ali stojijo, se nabira kri v njihovih stopalih in nogah, kar otežuje kroženje krvi. Z masažo meridijanov okrepimo pretok krvi. • Dlani položimo na notranjo stran obeh gležnjev. Nato z dlanmi drsimo navzgor po notranji strani nog prek kolen, stegen, po nogah prek notranje strani kolen, navzgor po stegnih in do razkoraka. Počasi se sklonimo in gib ponovimo 12 x. Masaža po zunanji strani nog navzdol odpravlja povišan krvni tlak, debelost, vnetje ramenskega obroča in artritis. • Dlani položimo na zunanjo stran kolka. Nato z dlanmi drsimo navzdol vzdolž zunanje strani kolen in meč do gležnjev. Počasi se vzravnamo in gib ponovimo 12 x. Roke Pri masiranju rok vzpodbujamo meridijane srca, pljuč in osrčnika, ki potekajo navzdol po notranji strani roke, meridi-jane debelega in tankega črevesa ter sistem notranjega sistema žlez, ki potekajo navzgor po zunanji strani roke proti ramenom. • Levo dlan položimo pod pazduho desne rame. Z dlanjo drsimo navzdol po notranji strani roke do konice prstov. Gibanje podaljšamo prek konic prstov in nadaljujemo navzgor po vrhnji strani dlani, prek zunanje strani komolca in do ramen. Ko pridemo do zunanje strani rame, dlan zopet pomaknemo na notranjo stran rame in gib ponovimo 12 x. • Desno dlan položimo pod pazduho leve rame in 12 x ponovim prej opisani postopek. Upam, da vam bodo napotki koristili in da jih boste preizkusili v praksi. Takoj, ko bo pandemija končana in bo skupinska vadba varna, bomo začeli z vadbo za zdravje. Izvajali bomo vaje, opisane v zadnjih treh številkah in še mnoge druge. Vabljeni. Trener atletike, Jernej Fefer, iur. NAS CASOPIS 491/29. 3. 2021 CM K 49 1- marec 202W49 v^K^M-.* elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ...................... MALI OGLASI ...................... Storitve Računovodske storitve in davčno svetovanje že od leta 1999, Andreja Piskač s. p., Horjulska cesta 116, 1356 Dobrova. 041 581 584 ali 040 904 859, andreja.piskac@telemach.net. Poučujem klavir in električne klaviature. Sem pedagoginja s petnajstletnimi izkušnjami. Zagotavljam uspeh in zadovoljstvo udeležencev. Poučujem na Vrhniki. Eugenij, Sabina Mivšek s.p. Tičnica 24, Vrhnika. GSM: 041 878 661. Mail: sabina.mivsek@ siol.net Lepo povabljeni. Popravljam električno ročno orodje: vrtalne stroje, brusilke, žage ... Previjam rotorje, statorje. Elektromehanika Andrej Mesec, s. p., Ob progi 8, Vrhnika, GMS 051 220 192, elektromehanika. mesec@gmail.com Psihosocialno svetovanje - Nudim strokovno pomoč pri reševanju vsakdanjih težav ali življenjskih dilem. Učinkovito vam lahko pomagam pri sprejemanju zavestnih odločitev za spremembo in osebnostno rast, kadar iščete odgovore na konkretna in aktualna življenjska vprašanja. Ana Podlipnik, 040 126 826. www.motiva-cijainsvetovanje.si Nudim lektorske storitve. Za podrobnejše informacije pokličite na tel. št. 030 343 000. Pomagam družinam in starejšim osebam pri hišnih opravilih, na primer pomivanje oken, sesanje ... 040 784 718. Nudim storitve in svetovanja s področij delovne terapije in rehabilitacije. Sem delovni terapevt in Bownov terapevt z izkušnjami na področju rehabilitacije. Alen Bučar Baras, tel. 041 811 732. Nudim pomoč starejšim osebam na področju socialnega varstva, osebne oskrbe, pomoči v gospodinjstvu, pri prevozu in spremstvu, komunikaciji ipd. Telefon: 051 234 311. Izdelujemo kovinske nadstreške, kovinske ograje (kovane, cinkane, inoks ...) in stopnice. Telefon: 031 304 600 Pomagam družinam in starejšim osebam pri hišnih opravilih. Tel.: 070 219 044. Prodam suha bukova drva, 50 €/ m3. Tel.: 031 66 25 29. Nepremičnine, gradnja Prodamo zazidljivo parcelo na Drenovem Griču, 1200 m2, mirna lokacija, z vsemi priključki. Vpisano v ZK. Vabljeni na ogled. 041 404 329. Kupim manjšo samostojno hišo, Vrhnika z okolico, do 90 tisoč evrov. Telefon: 070 83 73 54. Kupimo zazidljivo parcelo ali hišo na območju Polhovega Gradca ali Horjula. Prosim pokličite na 051201056. Na Vrzdencu prodamo zazidljivo parcelo v velikosti 3600 m2, na kateri že stoji objekt v velikosti 120 m2 . Voda in elektrika sta na parceli, dostop z javne ceste. Telefon: 041 632 370 (Boštjan Škof). Najamem z možnostjo odkupa (mogoč tudi nakup) vikend ali manjšo hišo 50 km od Ljubljane. Vse drugo po dogovoru. Tel. 040-485-000. Ugodno prodam talne in stenske keramične ploščice. Informacije: 041 631 556. Starejšim osebam nudim pomoč na področju socialnega varstva, osebne oskrbe, pomoč v gospodinjstvu, prevoz in spremstvo, komunikacija ipd. Telefon: 051 234 311. Mlada družina na Vrhniki kupi starejšo hišo s pripadajočim vrtom. Tel. št.: 051-350-174. Družina kupi hišo na Vrhniki ali v okolici, do 100 tisoč evrov. Telefon: 070 219 044. Kupim nezazidljivo parcelo na Sv. Trojici ali v okolici, ob Ljubljanici ali drugje na Vrhniki, odmaknjeno od naselja. Velikost okvirno 1.000 m2. Tel. 040 50 62 50. Kmetijstvo Sadike aronije, črnega ribeza ..., veliki grmi, ki že rodijo. Po dogovoru mogoč prevzem na relaciji Borovni-ca-Ljubljana. 041 499 424. Prodam kvalitetna suha drva (okolica Horjula). Telefon: 031 740 792. Rastlinjak Termoflor, dolžine 3 m, s polico in z dvema oknoma za zračenje, rabljen le eno sezono, prodam. Cena 700 evrov. Info: 041 784 600 Vrhnika. Prodam tri velikolistne lipe in dve navadni brezi, višina 2 m, posajeno v loncih, prevzem Borovnica. Telefon: 041 499-424. Prodam kocke suhega sena. Cena po dogovoru. Tel.: 040 815 393. Prodam 1000-litrske PVC-cister- ne. Cena po dogovoru. Tel.: 040 815 393. Oddam 785 m2 veliko zemljišče, primerno za enega ali več vrtov. Lokacija: ob AP Lesno Brdo (pri Drevesnici Kržič). Tel: 031 285 622. Prodam traktor tomo vinkovic, 30 konjskih moči, kiper prikolico (nosilnost 2,5 tone) z dvojnimi kolesi, dolžine tri metre. Prodam tudi eno-brazdni plug za toma vinkovica in dvobrazdni plug za večji traktor. Telefon: 031 201 565 (Dobrova). Ugodno prodam cisterno za gnojevko, Creina, 3000 litrov. Informacije na telefonsko številko 041 417- 050. Traktor, mulčar, prikolico, koso, trosilnik, motokultivator, priključke, druge stroje, tudi v okvari, kupim (041 407 130). Prodam kvalitetna suha bukova drva razrezana na 33 cm. Telefon: 041 777 043. Prodamo suha bukova drva. Tel. (040) 815-393. Ameriške borovnice - V juliju in avgustu ponujamo možnost nabiranja borovnic v nasadu za lastno uporabo. Vabljeni! 041 943 586. Prodam suha drva (bukova ali mešana). Mogoča razrez in dostava. Telefon 031 584 801. Prodam suha bukova drva, cena 55 evrov za kubični meter, po dogovoru mogoča razrez in dostava. Telefon: 068 165 373. Prodam jabolka aidared, gloster, me-lrose. Zaboj 15 kg 10 evrov. Vesna: 031 603 130. Prodam namizno krožno žago. Ima trifazni motor, moči 0,75 kW in 2750 obratov, z regulacijo višine reza (40 mm) in rezilo s premerom 180 mm. Pokličite na tel. št.: 01 75 65 802 Prodam traktor Zetor 25/11 in nakladalko Šempeter 15. Tel.: 041 625 044. Prodam silažne bale, prva in druga košnja. Tel: 041 833 352. Iščem prostor za postavitev Osmtoabliolnega čebelnjaka. Primerne so vse občine, kjer izhaja Naš časopis. Iščem za nakup ali dolgoročni najem. 041933 9e0. bojler, rostfrei, z vsemi priključki, malo rabljen. Cena 200 evrov. 040 250 473. Vabimo vas na proučevanje Svetega pisma v majhni skupini na Vrhniki. Dobivamo se mladi in stari, družimo se, delimo izkušnje in proučujemo. Prijave na 040 475 703. Prodam eliptični trenažer, orbitrek ter navadno sobno kolo. Tel. št. 051 353 057. Zaradi bolezni ugodno prodam stroj za izdelavo novoletnih okraskov. Stroj prodam z vsemi pripomočki. Informacije: 041 631 556. Prodam tri zimzelene rastline, višine več kot 2 m: drevo življenja, fikus in benjamin. Telefon: 031 627 959 (Ljudmila). Kupim mizarski ponk, starejše izvedbe. Tel.: 041 631 556. Prodam novo belo motoristično čelado Lazer helmets, LZR, model e9yh-of 865, velikost M57/58. 1050g. Inf. na tel. št. 041 828455. Prodam dnevno sveža in vložena pre-peličja jajčka. Naročilo: 041 645 558. Prodam električni invalidski voziček - juvo b4, širši model, letnik marec 2019, zelo malo rabljen. Cena 2500 evrov oz. po dogovoru. Tel. 01 7565286, 041 661 512. Ugodno prodam mlin za sadje in stiskalnico. Tel. 041 446 028. Prodam šahovske knjige: Šah za najmlajše (za začetnike, 4-6 let); Šah za osnovne šole 1 (nadaljevalna); Šah za osnovne šole 2 (nadaljevalna). Knjige so nove. Nova metoda z malimi šahovnicami, novost v Sloveniji! Tel.: (041) 257-176. Prodam sinonimni slovar. Slovar je nov, še nerabljen. Obsega 1292 strani. Cena ugodna. Tel.: (041) 257-176. Ugodno prodam nove »pante« za vrata, okna, omare itn. Cena samo en evro. Informacije na 041 631 556. Prodam razne stole, mize. Telefon: 041 583 629. Prodam nov vzidan štedilnik na drva. Tel.: 041 670 726 (Borovnica). Starinsko omaro, kuhinjsko kredenco, mizarsko mizo, skrinjo, mizo, stole, klop ... kupim 041 623 165. Prodam planinske čevlje, Planika - Jalovec, št. 46, nikoli nošene, za polovično ceno, 75 evrov. Tel. št. 051 861 436. Prodam malo rabljena drsna vrata iz polnega smrekovega lesa. Borovnica, 041 276833. Zaradi upokojitve kot nekdanja šivilja ugodno prodam 150 čisto novih zadrg, imam tudi še zelo veliko različnega blaga. Tel.: 01 3641 288 ali 070 670 933. Poslikam čebelje panje (panjske končnice) s starimi slovenskimi motivi. Tel. 041 882 179. Čaji dobre misli Terezije Nikolčič - 101 zelišče za ljudi in živali in pesniška zbirka Pisma za Nemojo Nika Nikolčiča Matužinova sta lahko darilo za praznične dni. Vrednost obeh je bistveno večja kot njuna cena: knjiga o zeliščih, trda platnica, 25 €, in pesniška zbirka, trda platnica, pa 10 €. Obe knjigi skupaj 30 €. Več na terezija.nikolcic@gmail.com ali tel. 041 537 147. GOZDARSTVO, d.0.0 ► Sečnja in spravilo lesa ► Čiščenje zaraščenih površin ► ODKUP LESA NA PANJU - PLAČILO TAKOJ ►Pr°DaJa Drv 041/706-359 Velika Ligojna 74, 1360 Vrhnika mm.gozdarstvo@gmail.com www.gozdarske-storitve.si Velika izbira pnevmatik m Premontaža in centriranje J24,90 € Pranje vozNa 10 € VulkanEzerstvo in ročna avtopralnica Sinja Gorica 6. Vrhniha. CU1920 901i ŽAGAR NAS CASOPIS 491/29. 3. 2021 CM K 50 Uaščasopis 1. marec 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Prodam sušilni stroj za perilo, malo rabljen. Telefon: 040 714 119. Starine Kupim stare figurice PEZ. 031 878351. »Inštrukcije« Inštrukcije kemije, telefon: 031 352 124. Zelo uspešno, z dvajsetletnimi izkušnjami, inštruiram kemijo za gimnazije, druge SŠ, osnovno šolo in pripravljam za maturo. ATO-KEM. Zlatko Šorn. s. p., e-po-šta: zlatko.sorn@siol.net Nudim učno pomoč šoloobveznim otrokom. Po izobrazbi sem pedagoginja in imam veliko izkušenj ter zagotavljam odlične rezultate. Več informacij: 051 346 179 Inštruiram matematiko za osnovno in srednjo šolo, tudi na vašem domu. Informacije na telefonsko številko: 031 392-842. Ima vaš osnovnošolec ali srednješolec težave pri matematiki? S svojim znanjem in izkušnjami na področju pomoči pri učenju matematike lahko pomagam, da bodo te težave hitro mimo. Pokličite na 041 621 343. Slavica Peševska. Ponujam inštrukcije za angleščino za osnovnošolce in osnovnošolke. 040 524 640. Ponujam inštrukcije za angleščino, slovenščino in matematiko. Zagotavljam uspeh. Lepo povabljeni. GSM: 041 878 661, Sabina Mivšek, Tičnica 24, Vrhnika. Avtomobilizem Prodam avto Fiat Pando, 4 x 4, letnik 1997, turkizne barve. Avto ni registriran, a je v dobrem kondicijskem stanju, 4 x 4 deluje noro! Vse deluje brezhibno, je pa letom primerna zunanjost. Testna vožnja bo potekala po makadamskem cestišču z 22 % naklonom. Zraven podarim izolativno ponjavo. Cena najmanj 800 €. Tel. 031 786 943, S. Iščem ljubiteljskega mojstra, ki bi zamenjal školjko avtomobila Fiat Pande 4 x 4 v časovnem obdobju do pol leta, od toplejših dni do jeseni. Potrebna bi bila popolna preobrazba zunanje podobe ter skeleta, organi še delujejo brezhibno. Ugodne ponudbe sprejemam na telefonsko številko 031 786 943. NALEZIMO SE ■d@brih ©NAVAD B RfPUBU^SUJlTNIlA MINISTRSTVO» in RM]E NIJZ I O * 1 i,.;1 t- rji RENAULT TWINGO IN C OMEJENA SERIJA1^ NAREJENA V SLOVENIJI fiA. 1 9 / Alf * »_ RENAULT Passion for life , ï* - X % ï I 11 ■ is i f P Nip i i s J 1 ^ ^ v mhi »v UGODNOSTI DO 2.600 €* BOGATA OPREMA PAKET ZIMSKIH PNEVMATIK *Akcijska ponudba velja za modela Renault Twingo I Feel Slovenia SCe 65 in Renault Clio I Feel Slovenia TCE 100 LPG. Maksimalni znesek ugodnosti do 2.600 € se nanaša na Renault Clio I Feel Slovenia TCE 100 LPG in vsebuje redni popust v višini 700 €, dodatni popust v višini 600 €, ki velja ob nakupu z Renault financiranjem, subvencionirano obvezno in osnovno kasko zavarovanje za 99 € v vrednosti 304 €, podaljšano jamstvo (5 let ali 100.000 km, karkoli se zgodi prej) v vrednosti 500 € in vzdrževanje za motor TCe 100 LPG po polovični ceni (5 let ali 100.000 km, karkoli se zgodi prej) v vrednosti 561 €. Pogoj akcije je sklenitev finančne pogodbe z minimalno financirano vrednostjo 6.000 €, minimalnim trajanjem 36 mesecev z Renault Financiranjem. Ob nakupu vozila, ne glede na obliko financiranja, kupec prejme brezplačen paket zimskih pnevmatik. Pridržujemo si pravico do napak. Več informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na renault.si. Poraba pri mešanem ciklu: 5,1-7,8 l/100 km. Emisije CO2: 115,7-142 g/km. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo standardu meritev WLTP. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Renault priporoča Vaš trgovec Pleško cars d.o.o. Tržaška cesta 426, 1351 Brezovica pri Ljubljani □ □BIDD3 renault.si ® ^ CARS M NOVO!! ! NOVO!!! NOVO!!! VRTNARSTVO^ CVETLIČARSTVO Podplešrvica 85 ■357 Notranja Gorice TEL.: 031/2S2-SÊ4 JEU 041/723-344 V marcu za vas Maramo NOVO cvcttrtamo na ru£l vrtnariji, Podpleiirica 82 Notranje Gorice CVETLIČARNA: - RE2ANG CVETJE. ŠOPKI, POROČnA OEKORACUA SOBNE IONCNLCE, DARILA in ARANlJRANJE DARIJ. DARILNI flONI HliE DARIJ. - iALNi ARANŽMAJI, VENO ter SVEČE VRTNARIJA: . BALKONSKO CVETJE - ENOLETNICE u GROBOVE ter GREDICE SADIKE ZELENJAVE -ZASADITVE KORIT ■+ PROFESIONALNA ZtMUA l£f GNOULA lil i f )x:ffvj\\vi.ÎM -bnuît.Lnm/vr [ 1 m i h-t uo.f i li pin Navodila za po i v GOOGLE vtipkajte kodo: _ 4 293H+3P Go gie Maps www. zavod-cankar.si Tam so navedeni tudi datumi redakcij, cene oglasov in druge podrobnosti. UaŠčasopis beautyZ kozmetika Nega obraza, pedikura, manikura, nega telesa .. Razori 2, 1356 Dobrova, v stavbi OK fit centra i = 051 239 909 info@oeauiyz.si t * t NAS CASOPIS 491/29. 3. 2021 CM K 51 Uaščasopis 1. marec 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 9 PEUGEOT 2008 ODDOLGOČASI PRIHODNOST ZA 15.990 €* A PEUGEOT KASKO ZA 1 € BON ZA ZIMSKE PNEVMATIKE S PREMONTAŽO > 1 y * —v* / ,. PROGRAM UGODNOSTI 5 let wwmmmmmm s® JAMSTVA | fl Pj| fal [l «jp PEUGEOTmpoin&tT^TAL Cena velja za model Peugeot 2008 ACTIVE 1,2 PureTech 100 s kamero za vzvratno vožnjo, oranžne Fusion barve pri nakupu s pomočjo Peugeot financiranja. Primer informativnega izračuna finančnega leasinga Peugeot Financiranje za vozilo Peugeot 2008 ACTIVE 1.2 PureTech 100 STT (s kamero za vzvratno vožnjo, oranžna Fusion barvO)-me?^fflP®5Jčevanje; maloprodajna cena z DDV in vključenim bonusom (v ceni je obračunanih 1.250 EUR popusta v primeru financiranja Peugeot - pod pogojem vsaj 36 mesečne dobe financiranja) je 15.990 EUR; mesečni oblok -je 175 EUR pri pologu v višini 30% in ročnosti 84 mesecev; višina pologa je pri akciji omejena od 10% do 50%, doba financiranja je vezana na ročnost od 36 mesecev do 84 mesecev; DDV je obračunan v obrokih; EOM na dan 15.01.2021 znaša 8,50% in se spremeni, če se spremenijo elementi izračuna; izračun temelji na osnovi indeksa obresti - 3 mesečni EURIBOR s skupno letno obrestno mero 7,3%; financirana vrednost 11.193 EUR; skupni znesek za plačilo 19.215 EUR; stranka v primeru Peugeot Financiranja prejme tudi jamstvo za dobo 5 let (vključuje dvoletno pogodbeno garancijo) oziroma 100.000 km in avtomobilsko kasko zavarovanje za 1 EUR za prvo leto; Peugeot Financiranje si pridržuje pravico do izbire zavarovalnice. Za podrobnosti o ponudbi se obrnite na vašega prodajalca vozil Peugeot. AVTO LEV d.o.o. PE VRHNIKA, Ljubljanska c. 16a, 1360 Vrhnika, tel. 01 755 8010 #0 sta ni Zdrav ■ v.iv ■ asljniiflf^ PuUfo Salon za nego rok in nog Pedikas! V sproščujočem okolju in na dostopni lokaciji izvajam za vas naslednje storitve: - zahtevna pedikura (težave z glivicami na nohtih in koži, zadebeljeni nohti, vraščeni nohti, otiščanci, kurja očesa...) - estetska pedikura - osnovna manikira - refleksna masaža stopal - klasično in permanentno lakiranje - maske, pilingi, parafinske obloge Po dogovoru izvajam pedikuro tudi na domu. Lepo vabljeni! Pedikas, nega rok in nog, Barbara Smrtnik s.p. Slovenska cesta 7, 1354 Horjul, 040/593-008 Največji salon oken in vrat v Sloveniji okna in vrata NAG0DE LOGATEC Vabljeni tudi na sejem stavbnega pohištva od 8. do 13. marca v IOC Zapolje I/3 v Logatcu IOC Zapolje I/3, Logatec | T: 01 75 09 676 | E: info@nagode.si | www.nagode.si NAS CASOPIS 491/29. 3. 2021 CM K 52 Uaščasopis 1. marec 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 t Zvonovi se oglašajo, ko skupaj vsi ob tebi srečni smo bili. Nikdar te ne bom pozabila, spomini mi lepšajo dan. Te vedno ob sebi čutila, kot sem takrat tvojo dlan. S teboj bi v neskončnost letela, ko spomnim se tvojih besed. "Nikoli ne veš',' rekel si ti, "kdaj se spet srečamo mi'.' Ko zapihlja, ko zašumi, kot vetrič me božaš ti. Brez tebe je zdaj prazen dom, a jaz za vedno ostala tvoja punčka bom. Morda pa nekoč, morda pa nekje se srečava tudi midva. Gregor Avsenik ZAHVALA ANA MARIJA MIKLAVČIČ (23. julij 1972 - 25. januar 2021) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in besede tolažbe, hvala tudi duhovniku za lepo opravljen pogrebni obred. Njeni: mož Boštjan, hči Urška in sinova Andrej in Boštjan Kakor valovi na obalni prod tako trenutki naši v nič hite; val valu za seboj napravi pot in temu drug za drugim vsi slede. (W. Shakespeare) IZIDOR KOROŠEC (15. 10. 1972 - 22. 1. 2021) Mnogo prezgodaj nas je po težki bolezni zapustil oče, sin, partner in prijatelj. Od njega smo se poslovili 3. 2. 2021 na vrhniškem pokopališču. Za vedno bo ostal v naših srcih in spominu. Za skrb in podporo se zahvaljujemo ZD Vrhnika, Kliničnemu centru, Onkološkem inštitutu in Pogrebnemu zavodu Pieta ter pevcem Okteta Raskovec. Vsem prijateljem, znancem in sorodnikom se iskreno zahvaljujemo za darovano cvetje, sveče in izrečeno sožalje. Vsi njegovi Vrhnika, Januar 2021 Nič več petja, solz in smeha... Za vedno si odšla, naša ljubljena mama. Nekoč, nekje se srečamo spet . ZAHVALA ANTONIJA ČUDEN, rojena Kogovšek (1. 1. 1935 - 4. 1. 2021) Januarja smo se na dragomerskem pokopališču v družinskem krogu poslovili od naše drage mame, stare mame in prababi. Hvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem za tople besede sočutja, izrečeno ustno in pisno sožalje, za darovane sveče, ki ji svetijo v slovo, in darove za sv. maše. Hvala vsem, ki ste se na dan pogreba tiho poslovili od nje in vam bo ostala v spominu njena preprosta dobrota. Večno hvaležni hčerki Zvonka in Martina z družinama POHITITE! ODPRODAJA SLUŽBENIH, TESTNIH, NOVIH IN RABLJENIH VOZIL CITROËN LETNIK 2020! WWW.AVTOHISA-SELISKAR.SI 01/75-02-252 I 040/307-711 ^Obana,. Kjerkoli si zdaj -naj te sreča poišče, v svetlobi naj tvoje bo zadnje bivališče. Ljubezen, ki obilno si nam jo dajala, za vedno v vseh naših srcih bo ostala. ZAHVALA V 93. letu se je od nas poslovila mama, babica in prababica ANTONIJA SVETE, po domače Kocjanova mama iz Blatne Brezovice (1. 11. 1928 - 26. 1. 2021) Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste ji kakorkoli izkazali spoštovanje na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje in podporo ter darovali cvetje in sveče. Zahvala tudi župniku g. Mohorju Rihtaršiču, pevcem in Pogrebni službi Vrhovec za lepo opravljen obred. Vsi njeni In človek bo človek, ne rabelj ne žrtev, lep, velik, neskončen, živ, še ko bo mrtev ... ROBERT TRČEK (1969-2021) Mnogo prezgodaj in povsem nepričakovano si nas zapustil in tvoja izguba nas je močno pretresla ter v naši srcih pustila praznino, ki je ni mogoče zapolniti. Pogrešamo te. Bil si človek z velikim srcem, ki je nesebično razdajal svojo dobro voljo, ljubezen in dobroto ljudem okoli sebe. Zato bi se radi zahvalili prav vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in nam še vedno pomagate v teh težkih trenutkih. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in ga v tako velikem številu pospremili v prerani grob. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Spomin nate bo večen. Počivaj v miru. Žalujoči: žena Joži, sin Tomaž, hčerki Tjaša in Teja, mama Francka, ata Janez ter sestri Nevenka in Tatjana z družinama Mama je angel sama, pa angela ne potrebuje. Njej je naloga dana, da druge varuje. (T.Pavček) ZAHVALA V 90. Letu življenja se je poslovila žena, mama, babica in prababica ROZALIJA MARIJA LUŠINA (30. 8.1931 - 27.1 2021) Ob smrti naše drage mame se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja, darovane sveče in darove za svete maše. Zahvaljujemo se Pogrebni službi Pieta, kvartetu trobil in g. Janezu Šilarju za opravljen pogrebni obred in sočutne poslovilne besede. Iskrena hvala tudi osebju DEOS Cerknica za njihovo požrtvovalnost in prijaznost v času njenega bivanja v domu. Žalujoči: mož France, hčerki Božena in Tatjana z družinama Januar, 2021 NAS CASOPIS 491/29. 3. 2021 CM K 53 Haščasopis 1. marec 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 9 Z vami že od leta 1973 Haščasopis www.zavod-cankar.si/nascasopis Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova-Polhov Gradec, Log-Dragomer Ko življenje tone v noč, še žarek upanja išče pot. Ostala pa je bolečina, tiha solza večnega spomina. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, atija, dedija in pradedija JANEZA KOPRIVCA z Drenovega Griča (29. 1. 1935 - 30. 1. 2021) Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem sosedom, znancem, Sandijevim sodelavcem in vsem drugim za izrečeno sožalje in tolažbo, darovano cvetje, sveče in darove za svete maše. Posebna zahvala za skrb v času njegove bolezni dr. Jani Krmec Kupljen, patronažni sestri ga. Jeleni Gospic in osebju nujne medicinske pomoči. Hvala g. župniku Mohorju Rihtaršiču, pevcem in Pogrebni službi Vrhovec za lepo opravljen obred. Žalujoča žena Stanka, sinova Bojan in Sandi z družinama ter drugo sorodstvo Dober, plemenit človek, ki je z nami živel, nam ne more biti odvzet, kajti v našem srcu je zapustil svetlo sled svoje dobrote in plemenitosti. (Thomas Carlyle) ZAHVALA Po težki bolezni je sklenil svojo življenjsko pot MATJAŽ KAVČIČ (11. 4. 1970 - 16. 1. 2021) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, spodbudne besede, molitve in denarno pomoč. Iskrena hvala dr. Janezu Koprivcu, dr. Boštjanu Šerugi, patronažni službi in Karitas Šentjošt, ki ste nam v času njegove bolezni stali ob strani. Hvala pevcem za sočutno zapete pesmi, trobentaču Petru Grdadolniku, Aniti Kavčič Klančar ter Športnemu društvu Šentjošt za lep poslovilni govor in gasilcem PGD šentjošt. Zahvala Pogrebni službi Lavanda in župnikoma g. Francu Kaduncu in g. Marku Košniku za lep poslovilni obred. Hvala vsem in vsakomur, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči: žena Irma, hčerke Julija z Nejcem, Hana z Mihom in Tereza ZAHVALA OB SLOVESU JOŽEF MAROLT, roj. 25. 9. 1942 - 30. 1. 2021, iz Horjula Mirno in tiho si prenašal bolečino in tako odšel brez slovesa. Iskreno se zahvaljujemo za nesebično pomoč horjulskim gasilcem, dr. Terezi Vidič, podjetju Lavanda za pogrebne storitve, župniku Janezu Smrekarju za lep obred, Primožu Bizjanu za recitacijo pesmi, Janezu Čeponu za prebrane besede, hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Še zadnjič, ata: radi te imamo in spominjali se bomo lepih dni, ki smo jih preživeli s tabo. Obljubljamo, da bomo tvoje pesmice od sedaj naprej recitirali mi. Žena Nuška, sinova, hčerka, snahi, zet in vnuki Srce je omagalo, dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. MARIJA PIŠEK (12. 11. 1932 - 1. 2. 2021) Iskrena hvala sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, cvetje in sveče. Hvala tudi Pogrebni službi Vrhovec, Oktetu Raskovec ter g. župniku Janezu Očkonu za poslovilni obred. Vsi njeni Bevke, februar 2021 Niti zbogom nisi rekla, niti roke nam podala, ampak v naših mislih za vedno boš ostala. ZAHVALA Po kruti bolezni se je od nas tiho poslovila DRAGICA RŽEK, rojena Krže, iz Sinje Gorice (1951-2021) Zahvaljujemo se vsem, ki ste ji izkazali spoštovanje, nam pa izrekli iskreno sožalje. Lepa hvala sosedoma Zadravcu in družini Smrekar. Posebna zahvala velja osebju UKC-ja, ki so ji v zadnjih urah lajšali bolečine. Pevci Kvarteta Grm so profesionalno opravili svoje delo, kot tudi pogrebna služba g. Vrhovca. Zahvala velja gasilskemu in športnemu društvu ter sodelavcem Emone. Gospod župnik, priredili ste lep obred. V tihi žalosti in bolečini: mož Vojko s hčerko Bernardo, brata Lado in Marko z družinama ter drugo sorodstvo Sinja Gorica, februar 2021 Hvala ti Gospod, za vsa ta leta življenja, ki si jih že davno zapisal v svojo dlan. Blagoslovi njegov počitek! V SLOVO ROMAN ČIČMIRKO Zakaj odšel si brez slovesa, čeprav smo te imeli vsi zelo, zelo radi? Počivaj v miru božjem... Zahvaljujemo se g. župniku Jožetu Poje. Hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem za darovano molitev, svete maše, sveče in prečudovito cvetje. Hvala g. ministru dr. Jožetu Podgoršku in sodelavcem za slovo - hvala, ker ste ga imeli radi. Hvala za vsa številna pisno in ustno izrečena sožalja. Zahvala tudi pevcem in pogrebni službi Pieta. Mama Štefi, bratje Boris, Slavko, Edo z družinami Zdaj se spočij, izmučeno srce, zdaj se spočijte, zdelane roke. Zaprte so utrujene oči. Le moja drobna lučka še brli. (Svetlana Makarovič) V SLOVO našemu dragemu STANETU KOVAČIČU (17. 4. 1932 - 16. 1. 2021) Od njega smo se poslovili v petek, 29. 1. 2021, na pokopališču v Dragomerju v ožjem družinskem krogu. Hvala vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih slovesa namenjali tolažilne besede, pošiljali pisna sožalja in iskreno pogledali v oči. Počivaj v miru in naj ti bo lahka domača zemlja. Vsi tvoji, ki te imamo radi in se te spominjamo. ZAHVALA MARIJA OGRIN, rojena KOPRIVEC (1947-2021) z Drenovega Griča Vsem se iskreno zahvaljujemo za izrečeno sožalje. Najlepše se zahvaljujemo Pogrebni službi Vrhovec za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Pride čas prelep, ki daje, pa se ne zaveš takrat... Pride čas preklet, ki iztrga, vzame, kar imaš neizmerno rad. Poslovil se je naš atko JANEZ KENK 1943 - 2021 Neizmerno ga pogrešamo, a s hvaležnostjo v srcu se bomo spominjali njegove ljubezni in dobrote. Zahvaljujemo se vsem in vsakemu posebej, ki ste se spomnili nanj in se od njega poslovili ter nam z izrečenimi in zapisanimi besedami sožalja in podpore stali ob strani v teh težkih in bolečih trenutkih slovesa. Vsi, ki smo ga imeli radi Veš, da vse je tako, kot je bilo, v vsaki stvari si, ki je v hiši, v mislih si, besedah naših, da, celo v sanjah, le da korak se tvoj nic več ne sliši. (J. Medvešček) ZAHVALA MIHAEL VERHOVEC (1946-2021) Od njega smo se poslovili 5. februarja 2021 na borovniškem pokopališču. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovane sveče in cvetje. Posebna zahvala gasilcem iz Borovnice in Brezovice pri Borovnici, dežurni službi ZD Vrhnika, Pogrebni službi Pieta in gospodu župniku Janezu Šilarju za lepo opravljen obred. Vsi njegovi Borovnica, februar 2021 Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. V soboto, 13. februarja, smo se poslovili od JOŽETA GUTNIKA iz Podlipe (24. 4. 1964 - 5. 2. 2021) Iskreno se zahvaljujemo pogrebcem, vsem sosedom, še posebno družini Žitko-Brus in družini Kononenko. Hvala tudi patronažni sestri Biljani, sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, za poklonjeno cvetje, sveče in darove za svete maše ter druge darove. Najlepša hvala gospodu župniku za lep pogrebni obred ter gospe Marinki za govor. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Sestri z družinama NAS CASOPIS 491/29. 3. 2021 CM K 54 Haščasopis 1. marec 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 9 Lavanda pogrebne storitve MARJAN ŽVOKELJ S. P. PODOLNICA 33, HORJUL 041 747 646 dosegljivi 24 UR www.usluge-lavanda.si POGREBNA SLUŽBA PIETA 24-urna dosegljivost Franci Tršar s.p. Gabrče 9, 1360 Vrhnika e-pošta: franci.trsar@siol.net pieta.trsar@gmail.com www.pieta.si 031 774 939 051 371 177 041 930 936 POGREBNE STORITVE VRHOVEC DRENOV G R I Č 128, VRHNIKA 0)01/755 14 37 041 637 617 24 - URNA DOSEGLJIVOST 031 716 176 IZVAJAMO CELOTNE POGREBNE STORITVE NA OBMOČJU OBČIN VRHNIKA, DOBROVA, POLHOV GRADEC, LOG, HORJUL ... OBVESTILO Obveščamo vas, da je z dnem 1.1. 2021 na podlagi sklenjene pogodbe s Komunalnim podjetjem Vrhnika, edini pooblaščeni izvajalec pokopališke dejavnosti na Vrhniki pogrebna služba VRHOVEC. NUDIMO VAM TUDI LASTNE ŽALNE ARANŽMAJE BREZPLAČNA DOSTAVA www.vrhovec.eu K/MNO SEŠTVO D O L N I Č A R -♦- OKENSKE POLICE ♦ STOPNICE KUHINJSKI IN KOPALNIŠKI PULTI PORTALI ♦ BALKONSKE OBROBE NAGROBNI SPOMENIKI Dolničar d.o.o., Sinja Gorica 34, Vrhnika, tel.: 040 223105 ♦ ♦ ♦ e-maii: marko.doinicar@sioi.net ♦ ♦ ♦ ZAHVALA Zapustila nas je IVA TURŠIČ (1930-2021) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem za izrečeno sožalje in darovane sveče. Zahvaljujemo se tudi Pogrebni službi Pieta. Vsi njeni Utrgal bom cvet, na grob ga položil in tiho potožil, da joče srce... ZAHVALA Zapustila nas je žena, mama, stara mama in prababica BRIGITA LEŠNJAK (10. 9. 1942 - 7. 1. 2021) Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem in sodelavcem kolektivov Pošte Vrhnika, Policijske postaje Vič ter Zavoda sv. Stanislava Šentvid za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter za spremljanje na njeni zadnji poti. Iskrena hvala tudi župniku g. Janezu Smrekarju, patronažni sestri Barbari Gabrovšek, reševalcem Reševalne postaje Ljubljana ter Pogrebni službi Lavanda. Žalujoči: mož Jože, Tadeja in Andrej z družinama, Marjan z Natašo in Gašper z Ireno Horjul, januar 2021 Kam odhajaš, dragi oče, kliče žalostno srce, niti zbogom nisi rekel, ^. V nisi nam podal roke. Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite. Pomislite, kako trpel sem, Ah^V^K in večni mir mi zaželite. »E« ZAHVALA JOŽE TROBEC (29. 10. 1964 - 20. 1. 2021) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in darove za svete maše. Hvala tudi Pogrebni službi Lavanda, pogrebcem, pevcem, zvonarju in župniku Miru Šlibarju za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem - ohranite ga v lepem spominu. Žena Jožica, sin Klemen in hči Katja z družino Srce je omagalo, dih je zastal, a na nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA MARIJA JANŠA (1929-2021) Iskreno se zahvaljujemo osebju v Domu upokojencev Vrhnika za prijaznost in oskrbo mame. Hvala tudi sorodnikom in prijateljem za izrečeno sožalje, darovane sveče in cvetje. Sin Janko z družino Vse na svetu mine, vse se spremeni, le spomin na tebe ostaja in živi, ker dom je prazen in molči. Življenju si le to dajala, kar zmogla si in kar si znala. Za vedno in mnogo prezgodaj je nenadoma odšla mama, sestra, hči, sestrična in prijateljica ZAHVALA KSENIJA ŽITKO (1976-2021) Kruta usoda je prekinila njeno pot v cvetu življenja in v nas pustila globoko praznino. Od nje smo se poslovili 18. 1. 2021 na pokopališču v Borovnici. Zahvaljujemo se g. župniku za lepo opravljen obred, Pogrebni službi Pieta in pevkam. Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, moralno podporo, finančno pomoč in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Ohranimo jo v lepem spominu. Žalujoči: hči Kaja, brat Bernard, oče Lojze in družina Pivk »Smrt ne more nas ločiti, le za hip nas loči čas. Spomini ne morejo oditi, večno zdaj so živi v nas.« »V mojem srcu je materina podoba — lepota in blagost, kakor je nikoli in nikjer nisem videl in ki jo bodo živo ugledale šele moje umirajoče oči...«Ivan Cankar MARIJA PETERLE, rojena leta 1927 Na pokopališču Vrhnika smo se od nje poslovili 12. 12. 2020 v ožjem družinskem krogu. Hvala vsem za izrečeno sožalje. Vsi njeni Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja. ZAHVALA NADA SMUK, rojena Pikec (1. 7. 1952 - 21. 1. 2021) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovane sveče, cvetje in darove za svete maše. Posebna zahvala velja ZD Vrhnika, dr. med. spec. Igorju Tosicu in sestri Mojci za zdravniško oskrbo. Hvala tudi Pogrebni službi Vrhovec. V naših srcih boš ostala za vedno. Žalujoči: mož Stane, hčerke Tanja, Martina in Stanka z družinami V vsej nemi bolečini srce še ni dojelo, da te nebo je vzelo, najdražji in edini! ZAHVALA ZLATKO JAKOBOVIČ (1966-2021) Ob boleči izgubi moža, strica in prijatelja se zahvaljujem ekipama NMP Vrhnika in Ljubljana, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, sveče in cvetje. Hvala duhovniku, pevcem in Pogrebnem zavodu Vrhovec za vso pomoč pri zadnjem slovesu od našega dragega Zlatka. Žalujoča žena Barica in svojci NAS CASOPIS 491/29. 3. 2021 CM K 55 Uaščasopis RAZVEDRILO 1. marec 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Nagradna križanka S U D O K U Velika izbira pnevmatik AVTOR: MATJAŽ HLADN1K POT ZA TIRNA VOZILA Pr»TTwrrtaia ■n centriranji? 2A SIBKOST, OHLAPNOST UOÏlId 10 Ê ANGLEŠKA IGRALKA I THOMPSON i TI lúClB- JVLUJl^ tfjl ifiQTiftVirii ij'1 yïii Vu J DEJAVNOST PRODAJE, MONTAŽE IN CENTRIRANJA GUM NAŠA PEVKA ZABAVNE GLASBE (KATRINAS) ITALIJANSKI PEVEC (LAURA NON C'E) TURBO DIESEL SEATOV MODEL NAŠ SMUČARSKI SKAKALEC (GREGA) 16 VULKANIZERSTVO IN AVTOPRALNICA IZ SINJE GORICE FAR, DUHOVNIK NORVEŠKA GLASBENA SKUPINA ZAUPEN NIZ ZNAKOVZA VSTOP V ZAŠČITENO OBMOČJE ZBORNIK, LETOPIS RJAVI NA, ZARJA-VELOST ZUNANJI DEL UŠESA ZAŠČITNI PREMAZ ZA LES HRVAŠKO NAFTNO PODJETJE ISAAC NEWTON LEČA OPTIČNE PRIPRAVE ŽIVALSKA SORTA KATIE HOLMES ENICA, ENOJKA PREGON, IZGNANJE DAVINCI-JEVAUSA HRVAŠKI DIRIGENT MIRSKI ZNAMENITOST V PULI IV VODITELJICA (OTA ROŽ) JAPONSKO OBLAČILO STARI DEL MARIBORA NEMŠKA PEVKA (99 BALONOV) SAMICA PSA PTIČARJA VTIČNICA 10 REKA V RUSIJI ADI SMOLAR SPLETNA POVEZAVA MESTNI AVTO REVIJA ZA OSNOVNOŠOLCE 13 VINO IZ HALOZ PLOŠČICA ROŽEVINE NA PRSTU SLIKOVNI PRIKAZ PNEVMATIKE PO PLASTEH 11 GL MESTO BOLGARIJE DRAGOCENO OVČJE KRZNO KOŠIR, VEJNIK PREBIVALKA ARABIJE AMERIŠKA PUNK SKUPINA JANEZ ERŽEN MANJŠI NISSAN GOSTA MES-NAJUHA KOSTUMO-GRAFKA VOGELNIK 14 ENOTA ZA ELEKTRIČNI UPOR MOŠKI SUKNJIČ NOVEC ZA TRI SOLDE DIRIGENT HUBAD GOZDARSKI USLUŽBENEC ZVOK, TON RIBJA KOŠČICA KROGLA, PODROČJE, SVET OTOK V KIKLADIH VELIKA GRAJSKA SOBA ADAM OPEL OLIVER REED MESTO V PIEMONTU V ITALIJI EDVARD RUSJAN RAZVRŠČANJE BOLNIKOV 17 ČARLI NOVAK JOAN BAEZ 15 Uaščasopis OŽJE KRVNO SORODSTVO TRAJNA PRIMORSKA 12 SAMOGLASNIKI STIK Geslo: 1 2 3 4 2 5 6 7 8 2 9 10 11 7 6 9 5 2 12 13 14 3 6 15 16 13 17 2 Navodila za igranje: Cilj igre sudoku je izpopolniti mrežo tako, da se v vsakem stolpcu, vrstici in malem kvadratu 3 x 3 le enkrat uporabi ena izmed danih rešitev. Nobena številka ali barva se torej v vrstici, stolpcu ali malem kvadratu ne sme pojaviti dvakrat. Za pomoč pri reševanju si lahko pomagate z zaznamki, ki jih vpišete v prazna polja. 1 t Ï H i ■T -t i S d i 2 i Ï t 1 ? J B e 1 t 3. Ü i 1 Ú i 1 i 1 H ú 1 S p 3 J i i + a F H t j t i p 3 i a i s t J i T a a i 1 v 3 t ? 3 * J JUNIOR LABIRINT. 7 3 9 8 5 1 1 1 3 8 6 8 1 3 7 2 9 2 4 3 6 8 6 4 5 9 5 7 2 9 7 5 4 7 9 3 1 6 4 9 9 2 8 6 4 8 3 5 2 4 7 3 1 8 5 1 5 7 6 9 6 9 4 3 8 8 9 1 6 9 7 2 1 7 3 5 9 6 4 3 Nagradno geslo prejšnje križanke, ki je potekala pod pokroviteljstvom Slaščičarne Berzo, se je glasilo: »Slaščičarna Berzo.« Praktične nagrade, ki jih je med nagrajence že podelila Slaščičarna Berzo, so prejeli: Karmen Sečen zVrhnike, Nada Petrovčič iz Borovnice, Žana Trobec iz Horjula, Ahmet Mehmedovič iz Dragomerja in Klemen Buh iz Polhovega Gradca. Rešitve (nagradno geslo) za tokratno križanko pošljite najpozneje do 10. marca na elektronski naslov nascasopis@zavod-cankar.si ali na Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, s pripisom »Nagradna križanka«. Dan pozneje, 11. marca, bomo izžrebali tri srečneže, ki bodo prejeli brezplačno premontažo gum v Vulkanizerstvu Žagar v Sinji Gorici na Vrhniki. Zato ne pozabite navesti telefonske številke, da vas bomo obvestili za prevzem nagrade. I_IV primeru, da sem izžreban, dovoljujem da Naš časopis objavi moje osebne podatke. PRIIMEK IN IME: TOČEN NASLOV: TELEFON: Poceni sistem Kako napelješ zelo zanesljiv brezžični hišni varnostni sistem? V komisijski trgovini kupi par rabljenih zelo velikih delovnih škornjev (res velikih!) in jih postavi pred vhod stanovanja ali hiše. Zraven položi izvod revije Strelski šport in veliko posodo (res veliko!) za hranjenje psov. Na vratih pusti listek z naslednjo vsebino: »Francka, z Borisom sva šla na Lovsko zvezo po dodatno municijo. Vrneva se čez pol ure. Rotvajlerja raje pusti pri miru. Zjutraj sem ju peljal k veterinarju cepit, pa sta nekam sitna.« Obleka Ivan ni bil prav pameten in njegovi prijatelji so se pogosto norčevali iz njega. Nekoč je prišel urejen kot že dolgo ne. Povsem nova obleka, kravata, čudovita srajca. - Madona Ivan, kako pa si se danes uredil, so se čudili sodelavci. - Ženino darilo. - Ali je bilo presenečenje? X - Pa še kakšno. Včeraj, ko sem prišel domov malo prej kot navadno, me je obleka že čakala na postelji. Povabilo »O, mlada gospodična. Vedno kadar vas vidim, kako se smejite, vas želim povabiti k sebi.« »Ste samski?« »Ne, zobozdravnik sem.« Sladko življenje Ostareli mož reče svoji ostareli ženi: »Kdor je pošten, sladko spi!« Žena jezno doda: »Kdor pa ni, pa sladko živi!« Puzzle Zakaj je svetlolaska zelo vesela, če sestavi sestavljanko v enem letu? Ker na škatli piše: od 4 do 5 let. Šola Oče pride budit sina. »Janezek, vstani. Zamudil boš šolo.« »Ne grem več tja, oči, tam me samo zmerjajo, mečejo vame razne stvari, me tepejo in se norčujejo iz mene.« »Poslušaj, trije razlogi so, zakaj moraš vstati: prvič, ker je ura osem, drugič, ker boš zamudil in tretjič, ker si ravnatelj!« Meditacija Mati pripoveduje prijateljici: »Moj sin vse dneve meditira. Ne vem sicer, kje je to, toda bolje da meditira, kot pa da poseda vse dni in nič ne dela.« Mčasopis Izdajatelj: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Soizdajateljice: občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec, Log - Dragomer. Urednik: Gašper Tominc. Časopis izhaja praviloma vsak zadnji ponedeljek v mesecu. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v omenjenih občinah. Ponatis posameznih delov ali celote ča sopisa za objavo v drugih medijih je mogoč samo s pisnim dovoljenjem uredništva. Uredništvo si pridružuje pravico, da nenaročenih prispevkov ne objavi. Pisma bralcev morajo biti obvezno opremljena s polnim naslovom s telefonsko številko. Naslov: Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Telefon uredništva: 01 7506 638, telefon tajništva: 01 7506 630. elektronski naslov nascasopis@zavod-cankar.si. Celostna grafična podoba Našega časopisa: Studio OKUSI - Vrhnika, oblikovalec Jani Govekar. Grafična realizacija: Tomograf, Tomo Cesar, s. p., naklada 13 900 izvodov. Lektoriranje: Maša Milčinski. Cena zahvale: 68,72 evra. ISSN: 2536-4073 NAS CASOPIS 491/29. 3. 2021 CM K 56 UaŠčasopis OGLAS 1. marec 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 119.90 € Cena brez vezave Povečana odpornost na vodo in prah (IP68) Povečana odpornost mobitela po vojaškem standardu MIL-STD-810G S DELOVNI CAS: Pon-pet od 8.00-19.00 Sobota od 8.00-13.00 MEGA PHONE VRHNIKA 10:00 * li i mr meg(g)phone TC MERCATOR VRHNIKA Robova cesta 6, T: 01 755 71 61 / M: 041 342 000, mega.phone@siol.net Vrtni center euroOGarden ** V harmoniji z naravo IZBRANO ZA VAS MOTORNI PREKOPALNIKI Vrtni center Eurogarden PE Dobrova Podsmreka 7b 1356 Dobrova 01 24 25 100 PE Krško Cesta krških žrtev 147 8270 Krško 07 49 88 385 ODPRTO ROČNO VRTNO ORODJE "m SPLETNA TRGOVINA www.eurogarden.eu