Poštnina plačana v gotovini.
11. dr ž . gitnn
Ljubijana
68.	V Ljubljani, dne 8. julija 1929.	Letnik XI.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
ljubljanske in mariborske oblasti.
Vsebina:
Razglasi osrednje vlade. — Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti. — Razglasi velikega župana mariborske oblasti. — Razglasi vojaških uradov.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev. — Razglasi raznih uradov in oblastev. — Razne objave.
	Razglasi osrednje vlade.			I Redna |( številka j	Imenovanje predmetov tn domačih proizvodov			Količina	Cena v dinarjih	1 Redna [I številka I	Imenovanje predmetov In domačih proizvodov	Količina	Cena v dinarjih
				43	Domača klobasa (mesena) .			100 kg	1.800 -	97	Stavbni les bukov, razžagan,		
	i;enovniK:,			44	Suha čreva (1 lopta	= 100 sež-					obtesan In okrogel (hlodi):		
po katerem se mora vr&iH zavarovanje valute				45	njev = l1/, kg) Osoljena čreva .			100 » 100 .	1.800' —I 100' —		oparjen	 neoparjen		m* »	850'-525- —
ob izvozu blaga po členu 16. pravilnika o pro-				46	Suhi slepiči, suhi sečni mehurji			100 .	700'-	98	Stavbni les hrastov, razžagan	»	2.000- —
metu z devizami in valutami		z dne 23. sept cm-			itd., svinjski in goveji . . Koža konjska si-\ bušak iz					99	Stavbni les hrastov okrogel (hlodi)		9	1.200'-
	bra 1921.*			47	rova	Južne Srbi-		UK) »	1.400 —	100	Stavbni les hrastov slavonski.	9	3.000' —
	Velja od dne 1. do dne 31. julija 1929.			48	Koža goveja sirova Koža kravja sirova	je In Bosne 20 7o		100 . 100 .	1.300-- 1.300'-	101	Pragi hrastovi: od 100 do 150 » 150 » 160	vsak	12'-18' —
				49	Koža junčja sirova Koža telečja sirova Koža jagnječja . Koža kozlovska .	ceneje ....		100 .	1.300' —		» 160 » 180 » 180 » 220 » 220 » 230 » 230 » 270		90*
is! Il	Imenovanje predmetov In domačih proizvodov	Količina	Cena v dinarjih	50 51 52				100 » vsaka »	2.600'— 27' — 45'—1			» >	25' — 36' — 60' —
				53	Koža ovčja . . .			100 kg	2.200' —		specialni . . .	m*	1.500--
j 1	Pšenica, natovorjena:			54	Koža kozja. . ,			100 .	2.800 -	102	Pragi bukovi		vsak	45'-
	na postajah v Srbiji in Bosni	100 kg	205 •-	55	Koža zajčja . .			vsaka	18' —	103	Stavbni les, razžagan, orehov		
	na ostalih postajah ....	100 »	210' —	j 56	Koža dehorja . .			»	180' —		in drugih plemenitih dreves Stavbni les lipov		m8	2.500--
2	Rž		100 .	180-—	57	Koža jazbečja. .			»	50 —	j 104		9	1.000'-
3	Ječmen		100 »	200' — 1	58	Koža divje mačke				80' —	105	Stavbni les, razžagan, brestov,		
4	Oves		100 »	200'-I	59	Koža veveričja .			p	15’ —		jesenov in javorov . .	9	1.600'-
5	Koruza stara		100 »	225' —	60	Koža volčja . ,			9	100' —	106	Stavbni les brestov, jesenov tn		
6	Koruza posušena		100 »		61	Koža lisičja , .			»	350' —		javorov v krljlh		9	800- —
7	Bela moka za luksusno pecivo,			62	Koža kunja. . .			»	1.400' —	1107	Doge (1 vedro = 80 kg) . ,	vedro	80'-
	zdrob		100 »	300'—	63	Koža sobolja . .			»	1.000 —	408	Drogi telegrafski, od 7 do 9 m		
8	Bela moka za luksusno pecivo			64	Koža vldrna . .			9	600' —		dolgi		vsak	50' —
i	št. 0		100 .	290 •-	65	Koža goveja suha			100 kg	4.500'-	109	Cement Iz Srbije		10.000 kg	3.800' —
9	Bela moka za luksusno pecivo			66	Koža konjska suha ....			100 »	2.600'-	110	Cement beočinskl		10.000 »	3.800' —
	št. 2		100 .	280 •-	67	Slive suhe	vložene v vre-					lil 1	Cement hrvatski In slovenski	10.000 »	3.800' —
jio	Krušna moka št. 4 in 5 . . .	100 »	260--		čah				100 .	650'-	112	Cement dalmatinski		10.000 »	3.500'-
11	Črna moka št. 6		100 »	230--	68	Slive suhe	vložene v vre-			100 .	550'—	113	Bavksit (dalmatinski) ....	10.000 »	200'—
i 12	Črna moka št. 7		100 •	200'-		čah						114	Kaškavalj		100 kg	1.500' —
! 13	Obloda		100 »	170' —	69	Slive suhe #l/,0o (stotinke), vlo-					115	Opij (afion)		1 »"	1.000'-
14	Otrobi		100 »	140' —		žene v vrečah.			100 .	400'—	116	Hmelj' Iz leta 1928		100 »	1.200' —
15	Koruzna moka		100 -	240-—	70	Slive suhe 1’7,,, ( žene v vrečah.	uzanca), vlo-			320' —	117	Hmelj iz leta 1927		100 »	400' —
16	Fižol: drobni		100 »	900' —					100 .		118	Suhi svilni mešički iz Južne		
	debeli (tetovski) . . .	100 »	1.100' —	71	Silve suhe 1,0/1M, vložene v vre			100 »	300' —		Srbije		100 »	10.000'-
17	Konji za klanje		vsak	1.000' —		čah						119	Suhi svilni mešički Iz ostalih		
18	Konji težki za vprego (slovenski)	>	3.600--	72	Slive suhe (merkantllne), vlo-			100 »	275'-		krajev 		100 »	7.000' —
19	Konji lahki za vprego ...	»	2.500'- j		žene v vrečah					120	Perje kokošje		1 >	6' —
20	Konji lahki do dveh let starosti	*	2.000--		Slive suhe (etuirane), vložene			100 »		421	Perje gosje in račje		1 »	50' —
	Konji hribovski mali (Južne				v zabojih . .				*	122	Perje purje		1 »	5' —
	Srbije)		>	1.600'-	73	Silve suhe (etuirane) brez ko				600' —	423	Svinec		100 »	500' —
	Žrebeta do enega leta starosti	vsako	1.500'—		ščlc				100 .		124	Baker sirovi		100 »	2.000 • —
21 22	Osli	 Mezgi		vsak >	900'— 1.800' —	74 75	Hruške suhe . . Jabolka suha . .			100 » 100 .	150' — 100' —	125	Tanin (čista teža){^eukhf; ;	100 » 100 »	150- — 350- — I
23	Krave:			76	Konservirano / s s sadje	\ brc	ladkorjem	•	100 .	2.000'-	126	Drevesna skorja		100 »	60' —j
	velike		vsaka	3.000' —			z sladkorja		100 .	1.000'—	427	Šiške		100 »	230 —
	male, gorske		>	1.200' —	77	Pure žive . . .			vsaka	40' —	428	Orehi v lupini		100 »	600' —
24	Voli, biki:			78	Gosi žive . . .			»	50' — !	429	Orehi očiščeni		100 »	2.000 • —j
	par do 500 kg		vsak	1.500' —	79	Race žive . . .			»	20'-	430	Višnje suhe		100 »	1.600'-
	, od 500 » do 700 kg .	»	2.100'-	80	Kokoši žive . .			»	15'-	131	Gobe suhe		100 »	3.000 • —
	»	» 700 »	» 900 »	.	»	2.800'-	81	Pure zaklane . .			100 kg	1.500' —	432	Seme deteljno		100 »	1.000'-
	>	» 900 » navzgor . .	>	4.000'-	82	Gosi zaklane . .			100 .	1.500' —.	133	Seme makovo		100 »	500' —i
25	Teleta:			83	Race zaklane . .			100 »	1.500'—1	134	Odrezki sladkorne pese . . .	100 »	100' —
	do 30 kg 		vsako	500' —	84	Kokoši zaklane .			100 »	1.500' —	135	Bolhača v cvetu in listu. . .	100 »	1.200 • —
	od 30 » do 70 kg ...	»	700-—i	85	Jajca sirova (zaboj s 1440 jajci)			zaboj	1.000'—;	136	Olje oljkovo		100 »	1.500 • —
	, 70 »	» 200 »	...	>	1.000'—	86	Konoplja v povesmih . . .		•	100 kg	20' —	137	/ rafiniran	 r 1 \ denaturiran		100 »	450'-
26	Ovni In ovce		vsak	180-—	87	Predivo ....			100 »	1.000'—			100 »	250' —
'27	Jagnjlčl tn kozlići		»	120'-	88	Tulje (odpadki od prediva).		•	100 »	450' —	138	Vino		100 »	250'-
28	Prašiči:			89	Drva:					1-39	Metilni alkohol		100 »	700' —
	par do 140 kg		>	800'-		odpadki pod 10 cm v pre-					140	Maslo		100 »	2.500' —
	. od 140 » do 220 kg .	»	1.500--		meni . . .			10.000 kg	1.300 -1	141	Skrilavec umetni (salonit) .	100 »	200- —
	>	> 220 > navzgor . .	9	1.800' —		razklana polena	in okrogla				142	Premog rjavi		100 »	15- —
29	Koze in jarci		»	200-—		polena. . .			10.000 »	1.800' —	143	Glina umetna		100 »	10'-
30	Mast		100 kg	2.200'-	90	Oglje lesno . .			10.000 »	7.000' —	144	Natrijev karbonit		100 »	100 —
31	Suho svinjsko meso (rebrca) .	100 »	2.000 • —	91	Oglje lesno (odpadki — prah)			10.000 »	1.000' —	145	Soda jedka (natrijev hidrat) .	100 »	250' —
32	Salame turlstovske (poletne) .	100 »	1.700'-	92	Stavbni les jelkov In smrekov,					146	Soli kisove kisline (acetati) .	100 »	350 ■-
33	Salame (zimske):	100 »	4.000 • —		razžagan (deske, letve, kold,					147	Kalcijev karbid		100 »	200'-
	Iz debelo razsekanega mesa				plohi, grede pooblane) .			m*	525'—i	148	Kalcijev clanamid (umetno gno-		
	Iz drobno razsekanega mesa	100 »	5.000' —	93	Stavbni les jelkov, obtesan (gre						jtlo)		100 »	150'-
34	Slanina nasoljena		100 *	2.000 • —		de), od V. do *'/					»	300' —	149	Clanamid, namočen v olju		
35	Slanina sirova		100 »	1.900' —	94	Stavbni les jelkov, okrogel (Ja drenikl, koli za hmelj, lan						(umetno gnojilo)		100 »	120--
36	Slanina povojcna		100 »	2.000'-							150	Usnje in podplati		100 »	4.000' —
37	Gnjati		100 »	3.200--		♦ene = drogi za brodove)					151	Usnje strojeno		100 »	6.000 •-
38	Zaklani prašiči razpolovljeni .	100 .	1.900--		do 25 cm srednjega premera			»	220' —	152	Celuloza		100 »	220' —
39	Svinjsko meso sirovo ....	100 .	1.800'-		preko 25 cm srednjega pre					153	Papir za pisanje		100 »	500' —
40	Goveje meso sirovo ....	100 »	1.200' —		mera . . .			>	375'-	154	Papir za tiskanje		100 »	360- —
41	Ovčje meso sirovo		100 »	1.200'-	95	Stavbni les borov, razžagan			9	700' —	155	Ferosilicij		100 »	450-—
42	Jagnječje meso sirovo . . .	100 »	1.800'-	96	Stavbni les borov, obtesan .			9	450'-	156	Cink sirovi v kosih, tablah in		
												100 » 100 »	500' — 650 -
%	«Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata 1 Slovenaca»				* Za vsakih 100 kg 100 dinarjev draže nego za slive					157	Posodje iz železne pločevine .		
‘ Qne 2. julija 1929., št. 151.				[ v vrečah.						158	Posodje emailirano		100 »	1.000' —
Pripomba: Pooblaščene banke se opozarjajo, da morajo ob izdajanju potrdil točno vpisovati vrsto blaga in količino ter se strogo ravnati po cenah, označenih v tem cefiovniku, nadalje označevati državo, v katero se blago izvaža, pri lesenih predmetih pa poleg kubičnega metra označiti še težo kubičnega metra.
Ko se izdajajo potrdila na tujo valuto, se izvršuje obračunavanje po srednjem borznem kurzu onega dne, ko se potrdilo izda.
Obmejne carinarnice morajo ob pregledu in oca-rinjanju blaga paziti na to, ali se blago, označeno v potrdilu, ujema z blagom, ki se izvaža. Ce so v istem železniškem vozu razne vrste blaga ali razne kvalitete istega blaga, se mora priložiti tovornemu listu tudi točna specifikacija blaga, če jo v potrdilu kaj nepravilnega, naj ga pošljejo s svojimi pripombami vred generalnemu inšpektoratu, ne da bi se blago zadrževalo od izvoza.
Potrdila o zavarovanju valute, izdana od pooblaščenih bank, veljajo dva meseca dni od dne, ko se je potrdilo izdalo, do dne, ko so blago vtovori. Za dokaz o dnevu vtovoritve služi žig odpošiljalne (vtovar-jaine) postaje na tovornem listu. Če so v potrdilih označene cene višje nego v cenovniku dotičnega meseca, taka potrdila veljajo; če so pa nižje, naj se pošlje potrdilo generalnemu inspektoratu v nadaljnje poslovanje, ne da bi se blago zadrževalo od izvoza.
Iz generalnega inspektorata ministrstva za finance v Beogradu,
dne 27. junija 1929.; D. It. br. 107.300.
Koledar, ki ga je prepovedano uvažati in razširjati.*
Z odlokom ministrstva za notranje posle J. Tl-br. 18.408 z dne 25. junija 1929. je prepovedano, uvažati v našo državo in razširjati v njej koledar «Naša Nada», izdajo Krščanske katoliške zajednico v Chicagu, ker piše v separatističnem zmislu.
Razglas, da je prepovedano uvažati v Kanado gnojila, kostno moko in hrano živalskega izvora in obrabljene vreče.**
Ministrstvo za zunanje posle — konzularno-trgo-vinski oddelek — obvešča pod K. l.br. 3799 z dne 31. maja 1929., da je kanadsko ministrstvo za poljedelstvo prepovedalo, uvažati v Kanado:
1.	) gnojila iz tvarin živalskega izvora;
2.	) kostno moko in izdelke za hrano živalskega izvora in
3.	) obrabljene in prej uporabne vreče.
Iz veterinarskega oddelka ministrstva za poljedelstvo v Beogradu,
dne 27. junija 1929.; Vt.br. 7121.
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
U. br. 9374/111, U. br. 9375/III, U. br. 9376/111, U. br. 9377/111 in U. br. 9551/III.
_ v Razpust društev.
Društva:	r
«Sadjarsko društvo za kamniški politični okraj na Homcu»,
«Delavsko prostovoljno društvo za podporo delavcev in delavk tovarne Ivana Bahovca na Duplici-Kamnik»,
«Katoliško slovensko prosvetno društvo ,Lipa‘ v Jaršah»,
«Fantovski klub v Kamniku» in «Sadjar» v Tunjicah
so razpuščena, ker že več let ne delujejo, ker nimajo ne članov ne imovine in torej tudi ne pogojev za pravni obstoj.
V Ljubljani, dne 25.junija 1929.
Po odredbi velikega župana ljubljanske oblasti:
Grasselli s. r.
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 2. julija 1929., št. 151.
** «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 4. julija 1929., št. 153.
O. br. 333/4.	1204
Razglas.
Gospod minister za trgovino in industrijo je dovolil Kreditnemu zavodu za trgovino in industrijo, d. d. v Ljubljani, in Lovšinu Evgenu, trgovcu v Ljubljani, ustanoviti delniško družbo z imenom: Kude i n k o v i n e, d. d. s sedežem v Ljubljani.
. Namen družbo jo, izvrševati vse posle, ki se nanašajo na železo, pločevino, kovine vseh vrst, rude, metalurške izdelke, kemikalije, stroje itd., in opravljati vse posle, ki so v zvezi s to panogo koncesij, patentov in licenc.
Osnovna delniška glavnica znaša 1,000.000 Din ter je razdeljena na 1000 delnic po 1000 Din, ki se glase na prinosnika. Ta delniška glavnica se sme po sklopu občnega zbora in z državno pritrditvijo zvišati na 10,000.000 Din.
V Ljubljani, dne 27. junija 1929.
Veliki župan ljubljansko oblasti: dr. Vodopivec s. r.
U. br. 9415/1.
Preklic delomrznih oseb, ki izrabljajo podpore.
Za delomrznežo in izkoriščevalce občinskih podpor se proglašajo te-le osebe:
Ražen Jakob, delavec, rojen dne 25. junija 1905. na Dovjem in tja pristojen.
Šeško Jožef, rojen leta 1850., in njegova žena Šeško Ana (rojena Tramšek), rojena dne 27. aprila 1864. v Mestinju, občina Sladna gora, oba pristojna v občino Planinsko vas, srez Šmarje pri Jelšah.
Reven Alojzij, delavec, rojen dne 15. junija 1901. v Guštanju in tja pristojen.
Napotnik Karel, trgovinski pomočnik, rojen dne 22. januarja 1897. v Guštanju in tja pristojen.
Ledinek Maks, natakar, rojen dno 30. aprila 1904. v Kotljah, pristojen v Guštanj.
Kajzar Stanko, čevljar, rojen leta 1903., pristojen v občino Ježico.
Cvetkovič Luka, krojač, rojen leta 1897., pristojen v občino Ston, srez Dubrovnik.
Hartman Jakob, mesarski pomočnik, rojen leta 1902., pristojen na Jesenice.
Bergman Franc, rojen leta 1894., pristojen na Jesenice.
Potočnik Lovro, krojaški vajenec, rojen leta 1909., pristojen na Jesenice.
R U č m a n Rudolf, rojen leta 1877., pristojen v Dole pri Litiji, srez Litija.
D i v k o v i č Ivan, sin pokojnega Tome iz Katoličkih Pascev, tuzlanski srez.
I 1 a k o v i č Katica, poročena Dujič, pristojna v občino Modričo, srez Gradačac.
Trakaševič Mujo, sin umrlega Omera, 60 let star, pristojen v občino Celič, srez Brčko.
B o s i č Salik, sin umrlega Alije, 40 let star, pristojen v občino Čelič, srez Brčko.
D u r o n i č Hana, umrlega Bajre, 30 let stara, pristojna v občino Celic, srez Brčko.
Stokanović Duka, žena Arsenijeva, 36 let stara, pristojna v občino Celič, srez Brčko.
K a d i č iSečo, sin umrlega Osmana, 50 let star, pristojen v občino Celič, srez Brčko.
M i h a j 1 o v i č Jovanka, 20 let stara, pristojna v občino Celič, srez Brčko.
Lazič Hinka, pokojnega Petra, 18 let stara, pristojna v občino Celič, srez Brčko.
J u š i č Pašan, sin umrlega Muja, 30 let star, pristojen v občino Celič, srez Brčko.
Maj kič Stanko, pristojen v občino Svodno, srez Bosanski Novi.
S a 1 i č Humo, rojen dne 21. aprila 1902., pristojen v Mostar.
Stanišič Božo, rojen dne 21. januarja 1902., pristojen v Mostar.
Vranič Spasoje, sin pokojnega Tome, pristojen v občino Cerovljane, srez Bosanska Gradiška.
Lukič Đorđe, sin Jefte, pristojen v občino Cerovljane, srez Bosanska Gradiška.
Petančič Anton, rojen lota 1897., pristojen v občino Pišeee, srez Brežice.
Ko zarič ßuljo, pokojnega Ahmeta, rojen leta 1898. v Nevesinju, dninar, pristojen v Nevesinje, srez Nev osin j e.
K o 1 a k o v i č Šučrija, čevljar, rojen leta 1902., sin pokojnega Omera, pristojen v Nevesinje, srez Nevesinje.
S e r t i č Nikola, rojen leta 1909., pristojen v občino Jezerane, srez Brinje.
Antič Ante, rojen leta 1912., sin pokojnega Petra in Antičeve Katarine, pristojen v olniino Kra-sico, srez Sušak.
Ugrin Ivan, rojen leta 1908. v Lešču, občina Sinac, in tja pristojen.
B o r o v a c Martin, rojen leta 1906., čevljar, pristojen v občino Pazarište, srez Perušič.
A v d i b e g o v i č Hakija, sin pokojnega Meh-meda, delavec, pristojen v občino Majevae, srez Der-venta.
M a 1 e c Franc, 35 let star, gozdarski čuvaj, pristojen v občino Ribnico na Pohorju, srez Dravog’rad.
Zupanc Jurij, rojen dne 12. aprila 1907., pristojen v okoliško občino Sv. Jurij ob južni železnici, srez Celje.
Suš Franc, rojen dne 18. septembra 1886. v Ga-jovcih, pristojen v občino Polence, srez Ptuj.
Zorko Ivan, rojen dne 16. maja 1898. na Zgornji Pristavi, delavec, pristojen v občino Konjice-trg.
Črešnik Rudolf, rojen dne 9. aprila 1879., pristojen v Podgorje, srez Slovenjgradec.
Seme r n i k Anton, rojen leta 1910., pristojen v Podgorje, srez Slovenjgradec.
Vitko Pavla, rojena dne 27. maja 1908., pristojna v Podgorje, srez Slovenjgradec.
B r e z n i k Marija, rojena dne 26. septembra
1904.,	pristojna v občino Ščavnico, srez Maribor-levi breg.
A c k e r m a n Robert, rojen dne 1. maja 1899., pristojen v Maribor.
D a n g i č - S t e v a n o v i č Slavko, rojen, leta
1898.,	pristojen v Srebrenico, srez Srebrenica. Boškovič Milan, sin Dušanov, pristojen v
Banjoluko.
Prezelj Alojzij, rojen leta 1912., delavec, pristojen v Železnike, sreska ekspozitura Škofja Loka.
Vuksan Ilija, pristojen v občino Vrhovino, srez Otočac.
B r a j k o v i č (Brajilovič) Luka, rojen dne 13. julija 1876., pristojen v občino Ston, srez Dubrovnik.
BuJjevič Marija in Buljevič Alice, pokojnega Antona, pristojni v občino Orebič, srez Korčula.
Brkič Joco, pokojnega Petra v Palanki, pristojen v občino Zrmanjo, srez Gračac.
N e m e š Ivan, rojen leta 1965., pristojen v Sa-
lovce, srez Murska Sobota.
V Ljubljani, dne 28. junija 1929.
Veliki župan ljubljanske oblasti:
dr. Vodopivec s. r.
Vet. št. 405.
Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v območju ljubljanske oblasti od dne 24. do dne 30. junija 1929.
Opazka: Imena sedežev sreskih poglavarjev (mestnega magistrata) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom za-kuženih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Garje.
Ljubljana, okolica: Dolsko (Dolsko 4 dvorci). Svinjska kuga.
Brežice: Zakot (Sv. Lenart 1 dvorec), Mostec (Mostec 2 dvorca). Kamnik: Zalog (Zalog 1 dvorec). Kočevje: Dolenja vas (Nemška vas 1 dvorec), Jurjeviča (Brinje 1 dvorec), Velike Lašče (Velike Lašče
2	dvorca), Ribnica (Breg 1 dvorec). Litija: Križka vas (Nova vas 1 dvoo-ec), Št. Vid (Metnaj 1 dvorec). Ljubljana, okolica; Lipljene (Male IJpljene 1 dvorec). Logatec: Stari trg (Bloška polica, Nadlesk, Podcer-kov, Viševk in Iga vas po 1 dvorec), Cerknica (Žirovnica 1 dvorec). Novo mesto: Trebnje (Lukovek 1 dvorec), Žužemberk (Žužemberk 1 dvorec in Ratje
3	dvorci).
Svinjska rdečica.
Brežice: Sevnica (Ledina, Orehovo in Orešje po 1 dvorec), Loč (Loč 1 dvorec), Sromlje (Zgornja Po-hanca 1 dvorec), Artiče (Arnova sela 1 dvorec). Kamnik; Ihan (Mala Loka 1 dvorec). Mengeš (Mengeš 1 dvorec). Kočevje: Velike Lašče (Podlog 1 dvorec). Kranj: Predoslje (Predoslje 1 dvorec). Krško: Kostanjevica (Ošterc 4 dvorci). Litija: Št. Lampret (Tirna 1 dvorec), Št. Vid (Pristavlja vas 1 dvorec), Gradiše (Selno 1 dvorec). Ljubljana, okolica: Borovnica (Borovnica 1 dvorec), Dobrunje (Sostro 1 dvorec), Moste (Predovičevo selo 1 dvorec). Logatec: Dolenji Logatec (Cevica 1 dvorec), Rovte (Petkovec 1 dvorec), Rakek (Rakek 1 dvorec, Unec 2 dvorca). Novo mesto: Prečna (Gornja Straža 1 dvorec), šmi-hel-fStopiče (Vrh pri Dolžu 1 dvorec), Trebnje (Vrb-
Trebnje 1 dvorec). Radovljica: Ovsiše (Otoče 1 dvorec), Ribno (Bohinjska Bela 1 dvorec), Srednja vas (Srednja vas 1 dvorec, Praprotnica 1 dvorec in i. nina). Ljubljana mesto: (črna vas 1 dvorec).
Č e b e 1 n a kuga.
Ljubljana, mesto; 1 dvorec.
V Ljubljani, dne 3. julija 1929.
Za velikega župana ljubljanske oblasti: Fr. Černe s. r.
L. št. 464.
Gibanje nalezljivih bolezni v ljubljanski oblasti
od dne 15. do dne 21. jnnija 1929.
Srez	Ostalih	Na novo obolelih '	Ozdra- velih	Umrlih	Ostalih v oskrbi
Skupina tifuznih bolezni.					
Kočevje		1				1
Ljubljana, mesto .	1	3			4
Radovljica ....	1		.	.	1 1
Skupaj .	3	3	•	•	6
Skrlatinka.		— Scarlatina.			
j Kamnik		8				8
Kočevje		6				6
! Kranj		11	i			12
j Laško 		.	i			1 1
Litija		6				6 1
! Ljubljana, srez . .	6				6
Ljubljana, mesto .	5	i	2		4
1 Novo mesto . . .	1	i			2
i Radovljica ....	6	.			6
Skupaj .	49	4	2		5!
Ošpice. —		Morbilli.			
Kočevje		6				6 '
Krško		34				34
Laško 		1	1			2
Novo mesto . . .	10				10 i
Skupaj .	51	1		•	52 i
Davica.	— Diphteria et Croup.				
Brežice . .	1				1
Kranj ....	2				2
Krško			1			1
Laško 			2			2
Ljubljana, srez . .	i	1			2
Ljubljana, mesto .	i	1		i	1
Radovljica ....	i	•			1
Skupaj .	6	5	_	i	10
Dusljivi kašelj. — Pertussis.					
Radovljica ....	43	.	•	.	43
Šen. — Erysipelas.					
Kranj			1		#	1
Krško		2	.		i	1 1
Ljubljana, srez . .	2	2	1	i	2
Logatec		1		1	.	. 1
Skupaj . ]	5 i	3 1	2 j	2	4
Krčevita odrevenelost -			- Tetanus.		
i Krško		1		•	.	1
Laško 			1	1	•	
Skupaj .	1	1	1	•	i ;
Vranični prisad. — Anthrax.					
1 Laško ......	1 j	1	.	•	l
V Ljubljani, dne 1. julija 1929.
Po odredbi velikega župana ljubljanske oblasti: dr. Mayer s. r.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
L br. 539/1.
Izprememba v seznamku zdravnikov, vpisanih v imenik zdravniške zbornice za Slovenijo.
V	imenik zdravniške zbornice za Slovenijo je bil ' pisan dr. Herman Martin, zobni zdravnik v Žalcu.
V	Mariboru, dne 21. junija 1929.
Po odrodbi velikega župana mariborsko oblasti: oblastni sanitetni referent dr. Jurečko s. r.
Razglasi vojaških oblastev.
Natečaj za sprejem gojencev v pomorsko vojaško akademijo v Dubrovniku.*
Na podstavi ölena 4. v zvezi s členom 39. uredbe o pomorski vojaški akademiji in odločbe gospoda ministra za vojsko in mornarnico M. br. 2685/A z dne 18. marca 1929. se sprejme v prvi tečaj pomorske vojaške akademije v Dubrovniku do 40 gojencev.
Pouk v pomorski akademiji se začne dne 1. oktobra 1929. in traja tri leta.
Kandidati za sprejem v pomorsko akademijo morajo zadoščati nastopnim pogojem:
1.	) Biti morajo državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ter biti popolnoma zmožni srb-sko-hrvatskega ali slovenskega jezika; glede kandidatov, ki prihajajo iz ruskih kadetnih korpusov, glej niže spodaj točko 6.).
2.	) Sposobni morajo biti za vojaško - pomorsko službo, t. j. biti morajo popolnoma zdravi in dobro razviti; njih pljuča in srce morajo biti brez napak; višina, teža in obseg prsi morajo biti v poedinih letih starosti vsaj:
v 17. letu; višina 154 cm; teža 45 kg; obseg prsi 73 cm;
v 18. letu: višina 156 cm; teža 47 kg; obseg prsi
75	cm;
v 19. letu: višina 158 cm; teža 49 kg; obseg prsi
76	cm;
v 20. letu: višina 160 cm; teža 50 kg; obseg prsi 78 cm;
kapaciteta prsi ne sme biti manjša od 6 cm; imeti niso smeli venerične bolezni in tudi no smejo imeti vidnih znakov podedovane sifilide; biti ne smejo dedno obremenjeni in tudi ne individualno nagnjeni na tuberkulozo, bolezen živčevja in druge kronične bolezni; imeti ne smejo močnih znakov prebeljene rahitide; imeti ne smejo znatnih brazgotin ali izrastkov in patoloških izpremeanb kože na vidnih mestih; glas mora biti jasen, čist in močan, brez pojecavanja; imeti morajo po naravi zdravo zobe; nedostajati jim sme največ 6 zob, toda sekavce morajo imeti; kari-ozni zobje morajo biti plombirani; ocena oči po očesnih tabelah mora biti najmanj ta-le: za obe oči e/H (== %), ali za eno oko 0/8 (= 1), za drugo oko najmanj 0/i2 (= 1/2j; točno in hitro morajo razločevati barve; ocena njih ušes mora biti za akcentuirani šepet: sluh na obe ušesi ne izpod 8 m; sluh na eno uho ne izpod 6 m; sluh na drugo uho ne izpod 6 m.
Nesposobni so vsi kandidati, ki imajo katerokoli hibo iz členov 3., 4. in 5. uredbe o oceni sposobnosti za vojaško službo («Službeni Vojni List» za leto
1924.,	stran 1189.).
To zdravstveno stanje se potrdi z .zdravstvenim izvestjem državnega zdravnika (v prvi vrsti mornar-ničnega ali vojaškega) v kraju, kjer živi kandidatova rodbina, in s pregledom sprejemne zdravniške komisije v pomorski vojaški akademiji.
Zdravniško izpričevalo mora biti predpisane oblike; tiskovine teh «zdravstvenih izvestij» lahko dobe interesenti. od komando vojaške akademije brezplačno. Prve tri strani izpolni državni zdravnik, zadnjo pa zdravniška komisija v pomorski vojaški akademiji.
3.	) Biti morajo dobrega vedenja.
4.	) Biti ne smejo mlajši od 17 in ne starejši od 21 let. Za osnovo izračunu let kandidatove starosti st vzame celotno koledarsko leto, v katerem so kandidat prijavi za sprejem.
5.	) Opraviti so morali v naši državi uspešno zrelostni izpit na srednji šoli (gimnaziji, realki ali realni gimnaziji) ali maturo na navtični šoli (akademiji); če pa so opravili te izpite v inozemstvu, morajo predložiti potrdilo ministrstva za prosveto, da jo ta izpit iste veljave kakor izpit v naši državi.
6.	) Opraviti morajo sprejemni izpit; oni kandidati, ki prihajajo iz ruskih kadetskih korpusov, se morajo, preden se zdravniško-komisijski pregledajo, zglasiti k pismenemu izpitu iz državnega jezika, da jo moči oceniti, ali imajo pogoje za uspešno zasledovanje pouka na pomorski vojaški akademiji.
7.	) Imeti morajo očetovo ali varuhovo dovolilo, potrjeno od pristojnega oblastva, da smejo vstopiti v pomorsko vojaško akademijo; v tem dovolilu se mora oče, odnosno varuh, zavezati, da povrne, če
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 21. junija 1929., št. 143.
bi bil njegov sin (varovanec) zbog slabega vedenja odpuščen iz pomorske vojaške akademije, državi vse stroške za vzdrževanje njegovega sina (varovanca), skladno s členom 62. uredbe o pomorski vojaški akademiji. (Besedilo člena 62. uredbe o pomorski vojaški akademiji glej niže spodaj.)
Na tem dovolilu, zgoraj na desni strani, mora biti prilepljena kandidatova fotografija iz leta 1929., velika 11X7 cm. Fotografija mora kazati poprsje bodisi z lica, bodisi od strani — profil. Pristojna ob-lastva overovijo, ko overavljajo to očetovo dovolilo, obenem identičnost fotografije z dotičnim kandidatom.
8.	) Podati morajo pismeno izjavo, da jim je znano, da se razporejajo pomorski častniki po svoji telesni sposobnosti z naredbo v podmorničarsko in pomorsko-zrakoplovno grano službe.
9.	) Podati morajo pismeno izjavo, da pristajajo na vse pogoje in posledice, predpisane s členi 57.,
58.,	59., 60., 61., 62., 63., 64., 65.. 66., 68., 71. in 72. uredbe o pomorski vojaški akademiji. (Besedilo teh členov glej niže spodaj.)
10.	) Zavezati se morajo, da bodo služili po dovršeni pomorski vojaški akademiji državi kot častniki šest let (člen 71. uredbe).
Gojenci nižje šole vojaške akademije, ki žele vstopiti v pomorsko vojaško akademijo, smejo vstopiti samo v I. letnik pomorske vojaške akademije, in sicer:
a)	oni, ki so opravili zrelostni izpit, po prvem šolskem letu, dovršenem v nižji šoli vojaške akademije;
b)	oni, ki niso opravili zrelostnega izpita, po drugem šolskem letu, dovršenem v nižji šoli vojaške akademije (člen 39. uredbe o pomorski vojaški akademiji).
Oni, ki žele vstopiti v pomorsko vojaško akademijo, naj se prijavijo komandantu pomorske vojaške akademijo s svojeročno spisano prošnjo, ki ji prilože vse spodaj omenjene dokumente.
Prošnje in priloge morajo biti opremljene s takso po zakonu, in sicer:
prošnja s kolkom za 5 Din; krstni list s kolkom za 10 Din; domovnica in zdravniško izpričevalo s kolkom za 20 Din; letna izpričevala s kolkom za 10 Din; ostale priloge in tudi prepisi zgoraj imenovanih dokumentov s kolkom za 2 Din, potrdila policijskih (političnih) ali drugih oblastev na prepisih ali izjavah pa s kolkom za 20 Din.
Prošnji je treba priložiti:
1.	) domovnico ali potrdilo policijskega (političnega) oblastva, da je kandidat res državljan kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev;
2.	) zdravniško izpričevalo, izdano od državnega zdravnika;
3.	) krstni list (rojstni list);
4.	) zrelostno izpričevalo gimnazije, realke ali navtične akademije in šolska izpričevala zadnjih dveh šolskih let dotične šole;
5.	) očetovo ali varuhovo dovolilo, da sme prosilec vstopiti v pomorsko vojaško akademijo, potrjeno od pristojnega policijskega (političnega) oblastva, in sicer po obrazcu, ki je priložen temu natečaju (1. pri-loga);
6.	) izjavo o tem, da je prosilcu znano, da se razporejajo pomorski častniki z naredbo za podmorničarsko in pomorsko-zrakoplovno grano službe, po obrazcu, ki je priložen temu natečaju (2. priloga);
7.	) svojeročno spisano obvezo po zgoraj omenjeni točki 9.), in sicer po obrazcu, ki je priložen temu natečaju (3. priloga);
8.	) svojeročno spisano obvezo po zgoraj omenjeni točki 10.), in sicer po obrazcu, ki je priložen temu natečaju (4. priloga);
9.	) svojeročno podpisano očetovo ali varuhovo izjavo, potrjeno od policijskega (političnega) oblastva, da ni v rodbini po očetu in materi škrofulozo, tuberkuloze (jetike), božjasti (epilepsije) in tudi no duševne bolezni, in sicer po obrazcu, ki je priložen temu natečaju (5. priloga).
V prošnji mora navesti vsak kandidat:
1.	) tuji jezik, iz katerega hoče opravljati sprejemni izpit;
2.	) svoj točni naslov (kraj, ulico in hišno številko), srez (okraj, kotar) in okrožje (oblast);
3.	) očetovo ali varuhovo ime in zvanje;
4.	) v katerem vojaškem okrožju želi prejeti objavo za brezplačno vožnjo po železnici (ladji) in pd katerega kraja do Dubrovnika TI.
Prošnje naj se pošljejo priporočeno po pošti ali pa naj jih izroče prosilci pri adjutanturi komande pomorske vojaške akademije v Dubrovniku H. naj-kesneje do dne
15. avgusta 1 92 9.
Prijave, ki ne ustrezajo gorenjim pogojeni ali se ne pošljejo o pravem času, se ne bodo vpoštevale.
Izbrane konkurente pozove komandant pomorske vojaške komisije proti koncu meseca septembra na zdravniško-komisijski pregled in k sprejemnemu izpitu v pomorski vojaški akademiji v Dubrovniku IT. Pred odhodom na zdravniški pregled in k sprejemnemu izpitu je treba dati kariozno zobe plombirati. Zdravniški pregled in sprejemni izpit se začneta dne 20. septembra 1929.
Sprejemni izpit se opravlja iz teh predmetov:
1.	) iz aritmetike;
2.	) iz geometrije;
3.	) iz fizike;
4.	) iz elektrotehnike;
5.	) iz kemije;
6.	) iz zemljepisa;
7.	) iz enega tujega jezika (francoskega, angleškega, nemškega ali italijanskega);
Program sprejemnega izpita je priložen temu natečaju (6. priloga);
Kandidati za pomorsko vojaško akademijo imajo pravico do brezplačne vožnje v III. razredu mešanih in potniških vlakov na vseh državnih in onih privatnih železnicah, ki so v državni eksploataciji. Do te \ ožnje imajo pravico kandidati tako ob odhodu na zdravniški pregled in k sprejemnemu izpitu kakor tudi ob povratku, če se pri njima odklonijo.
(Vso, kar je rečeno o vožnji po železnici, velja tudi za vožnjo po ladjah, ki so v državni eksploataciji.)
Dokumente (objave) za zgoraj omenjeno brezplačno vožnjo prejmejo kandidati od komandantov vojaških okrožij, v katerih prebivajo; zato se morajo obrniti nanjo dne 15. septembra 1929. osebno z legitimacijo (dijaško knjižico) in s pozivom komandanta pomorske vojaške akademije za odhod na zdravniški pregled in ki sprejemnemu izpitu.
Komanda pomorske vojaške akademijo obvesti o pravem času vse dotične komandante vojaških okrožij, katerim kandidatom naj se izdado potrebni dokumenti; zato morajo izjaviti kandidati v svojih prošnjah, v katerem vojaškem okrožju žele prejeti objavo za brezplačno vožnjo po železnici (ladji) in od katerega kraja do Dubrovnika II.
Kandidat, ki tega ne označi v prošnji, ne more dobiti brezplačne objave.
Če se kandidat ne sprejme za gojenca, mu izda komanda pomorske vojaške akademije objavo za brezplačen povratek po železnici (ladji).
Pripomba I. Ob času zdravniškega pregleda in sprejemnega izpita se morajo hraniti in nastanjivati vsi kandidati ob svojih stroških.
Pripomba II. Vsak gojenec mora imeti te-le stvari:
en par copat; potrebščine za čiščenje telesa (ščetko za zobe, glavnik, ščet za lase, škarjice za nohte, milo in sredstvo za čiščenje zob; skledico za milo in kozarec za umivanje zob); ščet za obleko; dve ščeti za čevlje; en žepni nožič; potrebščine za šivanje.
Da so te stvari enotne, se morajo nabaviti pri pomorski vojaški akademiji za one kandidate, ki se sprejmejo. Kandidati morajo nabaviti te potrebščine, ko vstopijo v šolo, ob svojih stroških.
Pripomba III. Členi 57., 58., 59., 60., 61., 62.,
63.,	64., 65., 66., 68., 71. in 72. uredbe o pomorski vojaški akademiji se glase:
Člen 57.
Z dnem, ko vstopijo gojenci v pomorsko vojaško akademijo, postanejo mornarji II. razreda stalnega kadra.
Kot taki prisežejo zvestobo kralju in domovini; zanje veljajo vsi vojaški zakoni in vsi vojaški in zavodski predpisi.
Člen 58.
Gojenec, ki boluje zdržema dlje nego tri mesece ali je v enem šolskem letu bolan v več presledkih dlje nego pet mesecev, se odpusti iz šole.
Če bi bil bolan ob poletnem vkrcanju ali ob odšotstvu v mesecu septembru, se smeta roka, navedena v prednjem odstavku, podaljšati na štiri, odnosno na šest mesecev.
Na podstavi mnenja superrevizijske komisije so prav tako odpusti iz šole gojenec, ki je neozdravno bolan ali ki se telesno onesposobi za službo pri mor-narnici.
Odloke o odpustitvi takih gojencev izdaja minister za vojsko in mornarnico na predlog komandanta pomorske vojaške komisije.
Takim gojencem se šteje čas, ki so ga prebili v pomorski vojaški akademiji, v rok službe v stalnem kadru in zanje ne veljajo odredbe člena 62. te uredbe, glede povračil državi za izdatke, učinjene v času, ki so ga prebili v šoli.
Gojenci, ki se odpuste iz šole kot stalno nesposobni in katerih nesposobnost je provzročilo izvrševanje službe, imajo pravico do invalidske podpore po zakonu o podpori vojaških invalidov.
Člen 59.
Gojenci, odpuščeni zaradi bolezni in zaradi začasne nesposobnosti, se smejo, če popolnoma ozdravijo in se osposobijo do prihodnjega šolskega leta, na izrečeno željo vrniti v šolo. 0 tem in o razredu, v katerega naj se sprejme tak gojenoc, odloči profesorski zbor glede na čas, ki ga je prebil tak gojenec izven šole; definitivno pa odloči o njegovem ponovnem vstopu v šolo minister za vojsko in mornarnico na predlog komandanta pomorske vojaške akademije.
Člen 60.
Gojenec, ki zaprosi po sprejemu v pomorsko vojaško akademijo v prvem semestru prvega šolskega leta za odpustitev iz šole, so lahko odpusti iz šole na predlog komandanta pomorske vojaške šolo z odlokom ministra za vojsko in mornarnico. Tak gojenec se pošlje k vojski, da odsluži dijaški rok, predpisan z zakonom, pri edinici, ki jo odredi minister za vojsko in mornarnico.
Tak gojenec izgubi pravico do povratka v pomorsko vojaško akademijo v katerikoli šolski letnik; čas, ki ga je prebil v šoli, se mu šteje v službeni rok v stalnem kadru.
Za take gojence ne veljajo odredbe člena 62. te uredbe glede plačila stroškov državi.
člen 61.
Gojenec, o katerem se je ugotovilo v prvem šolskem letu jasno, po vseh znakih, da je navzlic dobri volji, trudu, marljivosti in dobremu vedenju nespo-soben za učenjo, se takoj odpusti iz šole.
O tem odloči minister za vojsko in mornarnico na predlog komandanta pomorske vojaške akademije.
Takim gojencem se šteje čas, ki so ga prebili v pomorski vojaški akademiji, v službeni rok v stalnem kadru.
Za take gojence ne veljajo odredbe člena 62. te uredbe glede povračil državi za izdatke, učinjene v času, ki so ga prebili v šoli.
Člen 62.
Gojenec, ki je slabega vedenja in slabih značajnih lastnosti in o katerem ni pričakovati, da bi se kakorkoli in kmalu poboljšal, se odpusti iz šole. Odlok o njegovi odpustitvi izda minister za vojsko in mornarnico na predlog komandanta pomorske vojaške akademije.
Tako odpuščen gojenec se pošlje v mornarnični kader, in sicer:
oni, ki je prebil v šoli manj nego 18 mesecev, da odsluži rok do 18 mesecev in še toliko časa, kolikor ga je prebil v šoli;
oni, ki je prebil v šoli 18 mesecev ali več, da odsluži še toliko časa, kolikor ga je prebil v šoli.
Poleg tega morajo povrniti tako odpuščeni gojenci najkesneje čez pol leta po odpustitvi iz šole državi vse izdatke, učinjene zanje v času, ki so ga prebili v šoli. Med izdatke, ki jih morajo taki gojenci povrniti državi, se štejejo:
1.	) plača, ki so jo prejemali kot gojenci;
2.	) njih hrana;
3.	) doklade v denarju;
4.	) obleka;
5.	) šolske potrebščine; in
6.	) ostala državna oprema, ki so jo upravljali in rabili.
Glede povračil državi dajo za tako odpuščene gojence obvezo njih roditelji ali varuhi, kakor je to določeno s členom 41., točko 7.), te uredbe.
... člen 63.
Gojenec, kr je:
a)	na koncu teoretičnega tečaja padel iz več nego dveh predmetov I. kategorije ali iz več nego enega predmeta I. kategorije in iz dveh predmetov II. kategorijo ali iz več nego treh predmetov II. kategorije (člen 53. te uredbe, poslednji odstavek); ali je
b)	dobil v praktičnem tečaju nezadovoljivo oceno; ali je
c)	pri ponavljalnem izpitu prod komisijo po členu 54. te uredbe, predposlednjem odstavku, padel iz kateregakoli predmeta; ali je
č) pri končnem izpitu po členu 54. te uredbe padel iz več predmetov, nego jih je naštetih pod a) tega člena; ali je
d) pri ponavljalnem izpitu po členu 54. te uredbe padel iz kateregakoli predmeta — se smatra, da izpita vobče ni opravil, ter se odpusti iz šole z odlokom ministra za vojsko in mornarnico na predlog komandanta pomorske vojaške akademije.
Tako odpuščen gojenec se pošlje k mornarnici, in sicer:
oni, ki je prebil manj nego 18 mesecev v šoli, da odsluži rok do 18 mesecev in še toliko časa, kolikor ga je prebil v šoli;
oni, ki je prebil 18 ali več mesecev v šoli, da odsluži še toliko časa, kolikor ga je prebil v šoli.
Za gojence, odpuščene iz šole po tem členu, ne veljajo odredbe člena 62. te uredbe glede povračil državi.
Člen 64.
Gojenec, ki stori dejanje, kaznivo po vojaškem ali občem kazenskem zakoniku, se prevede, ko je njegovo kaznivb dejanje preiskano, v mornarnični kader, kjer se mu sodi. Če ga sodišče izpusti izpod sojenja ali če ga oprosti kot nedolžnega, se sme vrniti v šolo, in sicer po odločbi akademskega sveta v isti ali v nižji razred, kolikor časa je pač prebil izven šole.
Ce se tak gojenec sodno obsodi ali če se oprosti kazni, ker ni zadostnih dokazov, veljajo zanj odredbe člena 62. te uredbe v zvezi z ustreznimi odredbami zakona o ustroju vojske in mornarnice.
Člen 65.
Gojenci, odpuščeni iz pomorske vojaške akademije zaradi neuspeha in poslani v mornarnični kader na doslužitev popolnega roka, imajo po členu 63. te uredbe, ko izpolnijo zakonske pogoje, pravico, napredovati in ostati na nadaljnjih rokih.
Oni, ki se odpuste zaradi slabega vedenja ali slabega, značaja, in oni, ki se postavijo pod sodišče zaradi onečaščujočih dejanj, pa nimajo te pravice ter se odpuste iz kadra, ko v njem odslužijo odrejeni rok.
člen 66.
Narednik gojenec, ki je bil poslan k mornarnici zato, ker je pri ponavljalnem končnem izpitu padel iz enega predmeta, pa se oceni v enem službenem letu pri mornarnici za prav dobrega podčastnika, sme vkljub členu 65. te uredbe, če oddado njegovi nadrejeni starejšine povoljno mnenje, na prošnjo in z odobritvijo ministra za vojsko in mornarnico ponavljati izpit iz dotičnega predmeta v pomorski vojaški akademiji pred komisijo, sestavljeno kakor za redne izpite; če ta izpit opravi, se izprebere v čin korvetnega podporočnika kot absolviran gojenec pomorske vojaške akademije s činovnim redom od dne, ko Je bil izprebran.
Člen 68.
Dokler se gojenci šolajo v pomorski vojaški akademiji, napredujejo v čine tako-le:
a)	v čin mornarja I. razreda čez šest mesecev od dne, ko so vstopili, in s činovnim redom po seme-stralnem uspehu;
b)	v čin mornarniškega podnarednika po dovršenem praktičnem tečaju prvega leta in s činovnim redom po uspehu, pokazanem na koncu prvega leta, in od dne napredovanja;
c)	v čin mornarniškega narednika po dovršenem praktičnem tečaju drugega leta s činovnim redom po uspehu, pokazanom iz drugega leta, in od dne napredovanja.
V te čine jih povišuje komanda pomorske vojaške akademije.
Činovni red gojencev odreja po pokazanem uspe hu komisija, ki jo sestavljata komandant pomorske vojaške akademije ali njegov namestnik in razrednik dotičnega razreda.
Gojenci, ki iz tehtnih vzrokov ne opravijo iz pitov o pravem času, napredujejo v naslednji čin, ko naknadno opravijo izpit. Po pokazanem uspehu dobe ti gojenci činovni red med svojimi tovariši. Za napredovanje velja dan izprebere njih tovarišev, ki so bili izprebrani o pravem času.
Toda oni gojenci, ki morajo po členu 53. te uredbe ponavljati izpite, se izpreberejo, ko jih opravijo z uspehom, in sicer s činovnim redom na dan izprebere.
člen 71.
Gojenec, ki je dovršil pomorsko vojaško akademijo, mora služiti državi kot častnik šest let.
Če bi hotel kdo prej zapustiti državno službo, jo sme samo po odredbah zakona o ustroju vojske >u mornarnice; povrniti pa mora državi stroške, ki so se učinili zanj v pomorski vojaški akademiji, in sicer po členu 62. te uredbe sorazmerno s časom, odsluženim v častniški službi.
Ölen T2.
Gojenci pomorske vojaške akademije dobivajo od države v mejah, določenih z zakonom, proračunom in ostalimi predpisi o tem:
1.	) plačo;
2.	) hrano;
3.	) obleko in opremo;
4.	) stanovanje s kurjavo in razsvetljavo;
5.	) brezplačno zdravljenje;
6.	) vse šolske potrebščine za šolanje. Vzdrževanje pomorske vojaške akademije se
niora zagotoviti s proračunom mornarnice.
Način, po katerem se oskrbujejo gojenci, velikost jedilnih obrokov in ostalo odreja minister za vojsko in momarnico.
Priloge natečaja za pomorsko vojaško akademijo.
1.) Očetovo ali varuhovo dovolilo za vstop vpomorsko vojaško akademijo.
Dovolilo.
Dovoljujem svojemu sinu (varovancu)............
(ime in priimek), da sme vstopiti v pomorsko vojaško akademijo.
Obenem se zavezujem, da povrnem, če bi bil moj sin (varovanec) zbog slabega vedenja odpuščen iz pomorske vojaške akademije, državi vse stroške, učinjene za njegovo vzdrževanje, skladno z odredbami člena 62. uredbe o pomorski vojaški akademiji, ki mi jo znan iz objavljenega natečaja.
V.................. dne (dan in mesec) 192!).
Svojeročni podpis očetov (materin), varuhov.
Overovilo (potrdilo)
pristojnega policijskega (političnega) oblastva o svojeročnosti podpisa in identičnosti fotografije s kandidatom.
ali višje enačbe z eno ali več neznankami, ki se dado I trična peč. Silicij. Silicijev dioksid, silicijeve kisline,
2.) Kandidatova izjava po točki 8.).
Izjava.
S tem izjavljam, da mi je znano, da se razporejajo pomorski častniki po svoji telesni sposobnosti z naredbo v pomorničarsko in pomorsko-zrakoplovno grano službe.
V	.............., dne (dan in mesec) 1929.
Svojeročni podpis.
3.) O b v (f z a po točki 9.).
Obveza.
Zavezujem se, da pristajam na vse pogoje in posledice, predpisane s členi 57., 58., 59., 60., 61., 62., 63., 64., 65., 66., 68., 71. in 72. uredbe o pomorski vojaški akademiji.
V	............... dne (dan in mesec) 1929.
Svojeročni podpis.
4.) Obveza po točki 1 0.).
Obveza.
Zavezujem se, da bom služil po dovršeni pomorski vojaški akademiji državi kot častnik šest let.
V	............... dne (dan in mesec) 1929.
Svojeročni podpis.
5.	) Očetova ali varuhova izjava
o zdravstvenem stanju rodbine.
Izjava.
Izjavljam, da ni v rodbini (kandidatovo ime in njega priimek) po očetu in materi škrofuloze, tuberkuloze (jetike), božjasti (epilepsije) in tudi ne duševne bolezni.
V	............... dne (dan in mesec) 1929.
Svojeročni podpis.
Overovilo (potrdilo)
Pristojnega policijskega (političnega) oblastva.
6.	) Program sprejemnega izpita.
D.	1.) Aritmetika.
Pismeno:
a)	reševanje korenskih ali eksponencialnih kvadratnih enačb;
b)	reševanje stereometrično-trigonomotričnih nalog.
Ustno: Enačbe prve stopnjo z eno ali več neznankami. Potence, koreni, logaritmi. Okrajšano mno-eni®, deljenje in koronovanje. Računanje z loga-rdmi. Kvadratne enačbe z eno neznanko. Kvadratne
zvesti na kvadratne enačbe z eno neznanko. Aritme tične in geometrične progresije. Zloženi obrestni račun in rentni račun. Kombinatorika. Binomni izrek. Račun verjetnosti.
2.) Geometrija.
Svojstva ravnih likov (trikotnik, četverokotnik, mnogokotnik, krog). Izračunavanje površine. Svojstva geometričnih teles (prizma, piramida, valj, stožec, krogla). Izračunavanje njih površine in prostornine. Trigonometrične funkcije. Razmerja med njimi. Funkcije negativnih, komplementnih in suplementnih kotov. Vsota in razlika trigonometričnih funkcij. Tabele trigonometričnih funkcij in njih logaritmov. Trigonometrične formule za ravni trikotnik (izrek o sinusih in kosinusih, o tangentah). MoHweidejeve enačbe, formule za izračunavanje kotov s stranicami. Analitična geometrija ravnine (premica, krog, elipsa, hiperbola, parabola).
Pripomba. Kandidati naj prinesejo k pismenemu izpitu logaritmične tabele na pet decimalk.
3.) Fizika.
Enakomerno gibanje. Neenakomerno gibanje. Sila, teža, masa in njih enote. Prosti pad teles. Vertikalni met navzgor, navzdol. Delovanje in učinek sile; njiju enote. Energija gibanja in lege. Sestavljanje dveh gibanj. Horizontalni met. Pad po strndni. Paralelogram sil. Razstavljanje sil na komponente. Moment sile proti točki. Sestavljanje dveh sil z različnim prijemali-ščem, katerih smeri sta v isti ravnini. Težišče. Vrste ravnotežja podprtega telesa. Stojnost teles. Vzvod in tehtnica. Decimalna tehtnica. Škripci. Kolo na vretenu. Strmina. Klin. Vijak. Centralno gibanje. Matematično nihalo. Vrtenje podprtega telesa okoli trdne osi. Moment vztrajnosti. Fizično nihalo. Rezervno nihalo. Udar neprožnih in prožnih krogel. Razširjanje pritiska v tekočinah. Hidravlična stiskalnica. Pritisk tekočine na dno. Občujoče posode. Vzgon. Aerometri. Iztekanje tekočine z delovanjem težnosti. Najvažnejši zakoni o plinih. Barometri. Manometri. Razred-
silieijev karbid. Bor. Dializa. Koloidi in kristaloidi.
Pripomba. Izpitni program je sestavljen po knjigi inženjerja M. Vladena: «Anorganska hernija i hemijska tehnologija».
6.) Zemljepis.
Posebno glede na maritimni zemljepis, t. j. na znanje o oceanih, glavnih morjih, Sredozemskem in obrobnih morjih, glavnih otokih in polotokih, zalivih, morskih ožinah, lukah itd.
Obči del.
1.	Zemlja vobče: oblika, velikost, zemljepisna širina in dolžina; razmerje zemlje proti solncu in vpliv solnca na letne čase in toplotne pasove na zemlji.
2.	Morje in kopna zemlja: oceani, morja, kontinenti; obale, polotoki, otoki, plima in oseka.
3.	Reke in kopna zemlja: izviri, potoki, reke, doline.
4.	Oblike kopne površine: ravnina, visoka planota, hribi in gore, planine, absolutna in relativna višina.
5.	Zrak, toplina zraka, vetrovi, oceanski toki, vlaga v zraku, podnebje in podnebni pasovi.
6.	Rastline in živali v poedinih toplotnih pasovih.
7.	Rudnine in njih pomen.
8.	Človeštvo: življenje ljudi v raznih toplotnih pasovih, gostota naseljenosti vobče, plemona na poedinih kontinentih, narodi, vere, države.
, ^	Posebni del.
a)	Evropa.
1.	Lega, meje, velikost, horizontalna oblikovitošt.
2.	Orografija, glavna gorovja in njih razrastki.
3.	Hidrografija, vodovja in važnejše rekö poodi-nih vodovij, morja okoli Evrope.
4.	Podnebje in razdelitev na podnebne pasove.
5.	Prebivalstvo, plemena in grupiranje, vera; s čim se prebivalci bavijo.
6.	Politična razdelitev.
7.	Opis poedinih držav v Evropi: meje, velikost,
čevalne zračno črpalke. Zgoščevalne zračno črpalke.! orografija, hidrografija, morja, narodnost, vera, s Črpalke za tekočine. Termometri. Raztezanje trdnih teles, tekočin in plinov po toploti. Specifična toplota trdnih teles, tekočin in plinov. Mehanični ekvivalent toplote. Ravna in sferična zrcala. Enostavni lom ! svetlobe. Popolni odboj svetlobe. Prehod svetlobe skozi ploskev in prizmo. Lom svetlobe v sferičnih lečah. Konstrukcija slik o predmetih v lečah. Daljnogledi.
4.) Elektrotehnika.
čim se prebivalci bavijo. oblika vladavine in važnejši kraji.
b)	Azija.
1.	Lega, meje, velikost, horizontalna oblikovitost.
2.	Orografija in hidrografija.
3.	Opis azijskih dežel: Indije (Prednje), Hindo-stana in Dekana, Indokine (Zadnje Indije), Vizhodno-
! indijskega otočja, Kitajske in Japanske, Irana, Kav-
Svojstva magneta. Magnetno polje in indukcija.' kazije, Armenije, Male Azije, Sirije in Palestine, Napravljanje umetnih magnetov. Zemeljski magno-; Arabije in Mezopotamije. Opis v občih potezah mora tizem. Dvoja elektrika. Sedež elektriko. Električno; obsezati; državno ureditev, prebivalstvo (pleme, napolje, potencial, kapaciteta in gostota. Potencial! rodnost, vero, s čim se prebivalci bavijo v glavnem) krogle. Elektrostatični pritisk. Energija napolnje-! in poglavitna mesta.
nega elekitrovoda. Električna influenca. Aparati za proizvajanje večjih množin elektrike. Električni kondenzatorji. Merjenje električne mase, sile, potenciala in kapacitete. Pretvarjanje električne energije. Galvanski tok. Elektroliza. Polarizacija galvanskih elementov. Akumulatorji. Odporniki. Ohmov zakon. Elementi brez polarizacije. Razdvajanje toka. Pretvarjanje električnega toka v toploto. Elektromagtnetizem. Solenoid. Galvanometri. Električni zvonec. Električni brzojav. Rotacija toka s tokom. Vpliv magnetnega polja na tok. Rotacija toka z magnetom. Inducirani tok. Ruhmkorffov induktor. Avtoindukcija. Magnet-noelektrični stroji. Dinamoelektrični principi. Električno prenašanje sile. Transformatorji. Električne oscilacijo. Geisslerjevo cevi. Katodni žarki. Rönt-genovi žarki. Branlyjev radioinduktor. Brezžična telegrafija.
5.) Kemija.
Fizikalni in kemijski pojavi. Sinteza in analiza. Elementi in spojine. Razlika med zmesjo in kemijsko spojino. Stehiometrični zakoni. Pogoji za nastop kemijskega procesa. Kemijski znaki, kemijske formule in enačbe. Struktura materije. Molekuli, atomi. Atomske in molekulne teže. Valenca. Elektrolitična di-sociacija. Nomenklatura. Kisline, baze, soli. Eksoter-mični in endotermični procesi. Volubilitetni procesi, kemijsko ravnotežje, zakon o delovanju mas. Kondenzacija plinov. Vodik. Kisik. Pokalni plin. Ozon. Kemijski čista in naravna voda. Žveplo. Žveplov vodik. Žveplov dioksid. Žveplov trioksid. Žveplova kislina. Hlor. Hlorov vodik in solna kislina. Brom. Jod. Dušik. Zrak, plinovit in kapljevit. Amoniak. Amonijev hlorit, sulfat in karbonati. Dušikova kislina. Fosfor. Fosforova umetna gnojila. Arzen. Antimon. Bismut. Ogljik. Metan. Etilen. Acetilen. Ogljikov oksid. Ogljikov dioksid in ogljikova kislina. Suha destilacija. Koks. Svetilni plin. Generatorski plin. Vodeni plin. Gorenje: kurjenje in razsvetljava. Elek-
c)	Afrika.
1.	Lega, meje, velikost, horizontalna oblikovitost.
2.	Orografija in hidrografija.
3.	Opis afriških dežel v občih potezah: Abesinije (Habeša), Nubije, Egipta, Maroka, Algiera, Tunisa, Sahare, Sudana, Tripolitanije, Spodnje Guineje, Konga in Vzhodnoafriškega višavja. Afriški otoki.
č) Amerika.
1.	Lega, meje, velikost in razdelitev, horizontalna oblikovitost.
2.	Orografija in hidrografija.
3.	Opis ameriških držav v občih potezah;
a)	Severna Amerika: Severuopolarni (Arktični) otoki in Britanska Severna Amerika, Združene države (Unija);
b)	Srednja Amerika: Guatemala, San Salvador, Honduras, Nicaragua, Costarica in Panama, Zapadno-indijski otoki;
c)	Južna Amerika: Columbia, Ecuador, Peru, Bolivija, Chile, Venezuela, Guyana, Brazilija, Paraguay, Uruguay, Argentinska zvezna republika.
d)	Avstralija in Oceanija.
1.	Lega, meje, velikost, horizontalna oblikovitost.
2.	Orografija in hidrografija.
3.	Prebivalstvo, politično stanje in razdelitev.
(Za pripravo naj se rabijo učne knjige, ki so obvezne za srednje šole.)
7.) Tuji jeziki.
Kandidat mora pokazati v razgovoru, s pisanjem diktata, prevodom iz tujega jezika v naš jezik ali obratno, koliko je vešč dotičnemu jeziku.
Iz adjutanture pomorske vojaške akademije v Dubrovniku II.,
dne 22. marca 1929; Št. 1600.
Razglasi sodišč in sodnib oblasten.
U 184/29.	1240
V imenu Njegovega Veličanstva kralja!
Podpisano okrajno sodišče je razsodilo s sodbo z dne 13. decembra 1928., da je Otorepec Josip, star 36 let, po poklicu pekovski mojster v Velenju, kriv prestopka po členu 8. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije, storjenega s tem, da je prodajal dne 27. junija 1928. v Velenju kruh pod težo, navedeno v cenov-niku celjske obrtne zadruge pekov.
Zaradi tega je bil obsojen po členu 8. navedenega zakona na 2 dni zapora in na 200 dinarjev denarne kazni, ki se izpremeni ob neizterljivosti v nadaljnjo kazen 4 dni zapora.
Okrajno sodišče v Šoštanju, oddelek II.,
dne 9. junija 1929.
S 7/2»—1. •	1206
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini P e r č e v e Ane (Perc), trgovke v Mariboru, Gosposka ulica št. 34.
Konkurzni komisar: dr. Kovča Franc, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru.
Upravnik mase: dr. Brandstetter Franc, odvetnik v Mariboru.
Prvi zbor upnikov pri podpisanem sodišču v sobi št. 84 dne 12. julija 1929. ob devetih. Oglasit-veni rok do dne 8. avgusta 192 9. Ugotovitveni narok pri podpisanem sodišču v sobi št. 84 dne 2 0. av.gusta 1929. ob devetih.
Okrožno kot konkurzno sodišče v Mariboru, oddelek III.,
dne 27. junija 1929.
S 8/29—1.	1265
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini firme: Jugotrava, d. z o. z., barvarna in apretura v Mariboru, registrirane z istim besedilom.
Konkurzni komisar: Sernec Ivan, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru.
Upravnik mase; dr. Bučar Edvard, odvetnik v Mariboru.
Prvi zbor upnikov pri podpisanem sodišču v sobi št. 80 dne 3. avgusta 1929. ob devetih. Oglasit-veni rok do dne 1 5. a v g u s t a 1 9 2 9. Ugotovitveni narok pri podpisanem sodišču dne 31. avgusta 1 9 2 9. ob devetih.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek L,
dne 4. julija 1929.
S 19/28—96.	1266
Odprava konkurza.
Prezadolženec: Bedič Franc, trgovec v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 28.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 19/28—2 o prezadolženčevi imovini, je po § 157. k. r. odpravljen, ker se je sklenila prisilna poravnava.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, oddelek L,
dne 4. julija 1929.
Cg Ul 250/29—5.	1192
Oklic.
Celjska posojilnica v Celju po dirju. Gvidonu Seraecu, odvetniku v Celju, je vložila zoper S o -potnika Jakoba, posestnika pri Sv. Pankraciju št. 98, sedaj neznanega bivališča, in druge tožbo zaradi 15.000 Din, 7500 Din in 15.000 Din s pripadki.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan 7. avgusta 192 9.
ob pol devetih pri tem sodišču v sobi št. 2.
Ker je bivališče tožencev neznano, se jim postavlja za skrbnika dr. Hodžar Jakob, odvetnik v Celju.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek III.,
dne 22. junija 1929.
Cg la 77/29—1.	1135
Oklic.
Štefan Ivan, trgovec v Kotu št. 60 pri Semiču, je vložil po drju. Zupančiču Adrijanu, odvetniku v
Novem mestu, zoper Murna Josipa, posestnika in trgovca z lesom v Kandiji št. 26, sedaj neznanega bivališča, tožbo zaradi 18.803 Din 75 p.
Prvi narok za ustno razpravo se je določil na dan	26. julija 1929.
ob pol devetih pri tem sodišču v sobi št. 58.
Ker je bivališče Murna Josipa neznano, se mu postavlja za skrbnika Jarc Ivan, sodni oficial v p. v Novem mestu.
Okrožno sodišče v Novem mestu, oddelek I. a)
dne 14. junija 1929.
C II 811/29—1.	1243
Oklic.
Drobnič Franc, lesni trgovec v Veliki Stari vasi pri Grosupljem, je vložil zoper Hameršakovo Ano in Hameršaka Sebastijana z Gline, cesta IX., št. 14 a, sedaj neznanega bivališča, tožbo zaradi 1269 Din.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan
11.	julija 192 9.
ob pol devetih pri tem sodišču v sobi št. 50.
Ker je bivališče obeh tožencev neznano, se jima postavlja za skrbnika Rakovec Ivan, sodni uradnik v p. v Ljubljani.
Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek U.,
dne 3. julija 1929.
C 54/29—1.	1241
Oklic.
Škrlj Ivan, posestnik in trgovec v Dolenjem Logatcu, ki ga zastopa notar Tavzes Fran v Logatcu, je vložil zoper Trčka Janeza, posestnika v PeU
kovcu ,št. 36, sedaj neznanega bivališča, tožbo zaradi 2472 Din 15 p s pripadki.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan 19. julija 192 9. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 5.
Ker je bivališče Trčka Janeza neznano, se mu postavlja za skrbnika Gradišnik Valentin, občinski tajnik v Gorenjem Logatcu.
Okrajno sodišče v Logatcu, oddelek L,
dne 3. julija 1929.
P V 136/29—2.	1244
Razglasitev preklica.
S sklepom podpisanega okrajnega sodišča z dne 7. junija 1929., A V 3/29—11, je bil Bizjak Rudolf, posestnik in juvelir v Mariboru, Gosposka ulica št. 16, zaradi umobolnosti popolnoma preklican.
Za skrbnico mu je postavljena Bizjak Zofija, zasebnica v Mariboru, Gosposka ulica št. 16.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek V.,
dne 1. julija 1929.
P 8/29.	1198
Razglasitev preklica.
S sklepom podpisanega okrajnega sodišča z dne
4.	junija 1929., opr. št. L 1/29—4, je bil Krak er Matija, stanujoč na Smuki št. 58, zaradi zapravljivosti omejeno preklican.
Za pomočnika mu je postavljen Hutter Ivan, posestnik na Smuki št. 68.
Okrajno sodišče v Žužemberku, dne 4. junija 1929.
Nc 1 468/29—1.	Proglasitve za mrtve.	1221
Okrožno sodišče v Celju je uvedlo postopanje, da se proglase spodaj navedeni pogrešanci za mrtve, ker se more o njih po § 1. zakona z dne 31. marca 1918., drž. zak. št. 128, domnevati, da so umrli. Vsakdo, ki bi kaj vedel o kateremkoli teh pogrešancev, naj to sporoči sodišču ali pa skrbniku. Pogrešance same pa pozivlje sodišče, naj se zglase pri njem, ako še žive, ali naj mu dado to kako drugače na znanje.
Ime in rojstni dan, stan in zadnje bivališče pogrešancev 1	Bistvene okolnosti, na katere se opira predlog	Proglasitev za mrtvega predlaga	Ime in bivališče skrbnika, ki je bil postavljen pogrešancu	Dan In opr. št. oklica	Oklicnt rok poteče dne
'j Šeler Ivan, rojen dne 25. maja 1888. v Ločah.	Odrinil leta 1914. s 87. pehotnim polkom v Srbijo, odkoder zadnjikrat pisal meseca septembra 1914.	Oče Šeler Franc.	—	4. 4.1929.; T V 17/29-2.	1. oktobra 1929.
Strojanšek Anton. rojen dne 20. maja 1892. v Letušu.	Odrinil začetkom svetovne vojne s 87. pehotnim polkom nagališko bojišče, odkoder ni nikdar pisal.	Polsestra Mogu Marjeta.	—	17.4.1929.; TV 18/29-2.	
Kukovičič Martin, rojen dne 11. novembra 1893. v Sremiču.	Odrinil dne 18. avgusta 1914. k lovskemu bataljonu v Ljubljano, meseca novembra pa na gališko bojišče ter prišel v rusko ujetništvo, odkoder pisal samo enkrat.	Oče Kukovičič Josip.	—	22.2.1929.; T V 19/29—2.	1. novembra 1929.
Strojanšek Ivan, rojen dne 12. decembra 1893. v Glinjah št. 5.	Odrinil leta 1914. s 87. pehotnim polkom na gališko bojišče ter pisal zadnjikrat meseca novembra 1914.	Brat Strojanšek Franc.	—	13.5.1929.; TV 21/29-2.	1. januarja 1930.
Čater Franc L, rojen dne 7. novembra 1887. v Rlfniku.	Odrinil začetkom svetovne vojne na bojišče; od takrat pogrešan.	Šumej Jožef.	Videmšek Josip v Celju.	27.5.1929.; TV 14/19-4.	15. decembra 1929.
Slemenšek Franc, rojen leta 1873. v Belih vodah pri Šoštanju.	Odrinil dne 15. maja 1915. k vojakom v Celje, bil potem premeščen k tirolskemu strelskemu polku št. 4 v Vöcklabruck ter prišel z njim meseca junija 1915. na Italijansko bojišče; zadnjikrat pisal meseca julija 1915.	Žena Slemenšek Roza.	—	11.6. 1929.; T V 23/29-2.	1. januarja 1930.
Praprotnik Franc, rojen dne 25. junija 1888. v Mozirju-okolici.	Odrinil leta 1914. s 87. pehotnim polkom na gališko bojišče, odkoder se zadnjič oglasil meseca oktobra 1914.	Sestra Praprotnik Jožefa.	—	13.5.1929.; T V 22/29-2.	
Vodenik Štefan, rojen dne 8. decembra 1889. v Dobrovi pri Konjicah.	Odšel dne 27. julija 1914. s 26im domobranskim pehotnim polkom v Galicijo; od takrat ni več glasu o njem.	Oče Vodenik Janez.	—	20.6.1929.; T V 29/29-2.	1. februarja
Ocvirk Janez, rojen dne 13. decembra 1896. v Podlogu.	Odrinil začetkom svetovne vojne na bojišče ter prišel leta 1916. na italijansko fronto; od leta 1918. ni več glasu o njem.'	Oče Ocvirk Jakob.	—	20.6.1929.; TV 31/29-2.	1930.
Kovač Franc, rojen dne 21. januarja 1880. v Gradcu.	Odrinil leta 1914. s 26. domobranskim pehotnim polkom na gališko bojišče, odkoder zadnjikrat pisal meseca septembra 1914.	Žena Kovač Marija.	—	22.6.1929.; T V 32/29-2.	
Urleb Janez, rojen dne 22. junija 1891. v Lokarjih št. 2.	Odrinil leta 1912. v aktivno službovanje k 6. stotniji 87. pehotnega polka ter odšel ob začetku vojne leta 1914. s tem polkom na gališko bojišče, bil takoj prve dni ujet ter baje v Znlkovi (gubernija Vladimirsk) zbolel za kolero in umrl.	Oče Urleb Blaž.	—	22.6.1929.; T V 33/29-2.	1. januarja 1930.
E 68/29—14.	1179
Dražbeni oklic.
Dne 16. julija 192 9. ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Orehovci, vi. št. 53 z osminko deleža vi. št. 43, katastrska občina Orehovci.
Cenilna vrednost: 7742 Din 4 p; najmanjši ponude k: 5162 Din.
Travice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbonem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Gornji Radgoni, oddelek II.,
dne 25. junija 1929.
E 596/28—13.	1174
Dražbeni oklic.
Dne 18. julija 1 929. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Gorjane, vi. št. 126.
Cenilna vrednost: 19.983 Din 20 p; po odbitku preživitnih pravic v vrednosti 6420 Din čista vrednost: 13.563 Din 20 p; vrednost priteklin: 350 Din; najmanjši ponudok: 9043 Din.
Pravice, ki fie bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri družbenem narokiu prod začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kozjem,
dne 6. junija 1929.
E 404/29—6.	1182
Dražbeni oklic.
Dne 2 0. julija 1 929. ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin; zemljiška knjiga Rečica, vi. št. 98 (kmetiško posestvo v Zgornji Rečici št. 94).
Cenilna vrednost: 34.712 Din 50 p; vrednost priteklin: 670 Din; najmanjši ponudek: 23.142 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbo, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je uabit na uradni deski toga sodišča.
Okrajno sodišče v Laškem, oddelek II.,
dno 29. maja 1929.
E 120/29—10.	1045
Dražbeni oklic.
Dne 16. julija 1 929. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 20 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Bojanja vas, vi. št. 153 in 167.
Cenilna vrednost: 10.455 Din; najmanjši ponudek-7000 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroikiu pred zadetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je ®&bit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Metliki, oddelek II.,
dne 4. junija 1929.
15 107/29—9.	1144
Dražbeni oklic.
Dne 13. julija 1929. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: ^mljiška knjiga Ornuška vas, vi. št. 587 in 588.
Cenilna vrednost: 1480 Din; najmanjši ponudek: 987 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti | ri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred za-otkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati E ode nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mokronogu,
dne 7. junija 1929.
K 482/29—11.	1040
Dražbeni oklic.
Dne 16. julija 1929. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: a) zemljiška knjiga za davčno občino Veliko Varnico, vi. št. 10, b) zemljiška knjiga za davčno občino Gruškovje, vi. št. 56, in c) zemljiška knjiga za davčno občino Gruškovje, vi. št. 56.
Cenilna vrednost: ml a) 40.300 Din, ad b) 2995 Din in ad c) 1850 Din; vrednost priteklin: ad a) 1510 Din; najmanjši ponudek: ad a) 27.880 Din, ad b) 2000 Din in ad c) 1250 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, oddelek IV.,
dne 27. maja 1929.
E 335/28—12.	1248
Dražbeni oklic.
Dno 16. julija 1 929. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sv. Gregor, vi. št. 274.
Cenilna vrednost: 28.584 Din; najmanjši ponudek: 14.292 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Velikih Laščah,
dne 25. junija 1929.
1209 Vpisi v trgovinski register.
I.	Vpisale so se nastopne firme:
467.	Sedež: Celje.
Besedilo firmo: Fazarinc Anton.
Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki.
Imetnik: Fazarinc Anton, trgovec v Celju, Kralja Petra cesta št. 20.
Podpis firme: Pod štampiljiranim besedilom firme so podpisuje imetnik sam.
Colje, dno 15. maja 1919.
(Firm. 163/29 — Rg A III 45/1.)
468.	Sedež: Dolnja Lendava.
Besedilo firme: Schwartz Moric.
Obratni predmet: trgovina z vinom na debelo, prodajanje delikatesnih - stvari in vinotoč.
Imetnik: Schwartz Moric, trgovec in posestnik v Dolnji Lendavi.
Maribor, dne 31. maja 1929.
(Firm. 538/29 — Rg A III 126/1.)
469.	Sedež: Gornja Radgona.
Besedilo firme: Rozmanič Peter, trgovina z mešanim blagom.
Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom. Imetnik: Rozmanič Peter, trgovec v Gornji Radgoni.
Maribor, dne 2. maja 1929.
(Firm. 415/29 — Rg AIII 122/1.)
470.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Berbuč Josip.
Obratni predmet: trgovina z deželnimi pridelki, špecerijo in kolonialnim blagom.
Imetnik: Berbuč Josip, trgovec v Ljubljani, Gledališka. ulica št. 7.
Prokuristinja: Berbuč Olga v Ljubljani, Gledališka ulica št. 7.
Ljubljana, dne 7. maja 1929.
(Firm. 634 — Rg A VI 237/1.)
471.	Sedež: Ljutomer.
Besedilo firme: Alojz Zavratnik.
Obratni' predmet: trgovina z vinom na debelo. Imetnik: Zavratnik Alojzij, gostilničar v Ljutomeru.
Maribor, dne 10. maja 1929.
(Firm. -141/29 — Rg A III 124/1.)
472.	Sedež: Maribor.
Besedilo firme: Jutras Josipina, Podravska industrija sadnih izdelkov v Mariboru.
Obratni predmet: izdelovanje sadnih sokov, kon-serv m brezalkoholnih pijač.
Imetnica: Jutras Josipina, trgovka v Mariboru. Podpis firme: Imetnica podpisuje firmo tako, da pristavlja njenemu natisnjenemu, mehanično napravljenemu ali pa napisanemu besedilu svoje ime. Maribor, dne 13. junija 1923.
(Firm. 597/29 — Rg A III 130/1.)
473.	Sedež: Očeslavci.
Besedilo firme; Klobasa Franc.
Obratni predmet: trgovina z vinom.
Imetnik: Klobasa Franc, trgovec z vinom v Očc-slavcih št. 27.
Maribor, dne 4. junija 1929.
(Firm. 566/29 — Rg A III 129/1.)
474.	Sedež: Osluševci.
Besedilo firme: Korpar Ferdo.
Obratni predmet: trgovina z vinom na debelo. Imetnik: Korpar Ferdo, trgovec z vinom v Osluševcih št. 16.
Maribor, dne 4. junija 1929.
(Firm. 565/29 — Rg A BI 128/1.)
475.	Sedež: Ostrožno.
Besedilo firme: Fazarinc Anton.
Obratni predmet: trgovina z vinom, sadjevcem in žganjem na debelo.
Imetnik: Fazarinc Anton, posestnik in trgovec na Ostrožnem št. 69.
Celje, dne 5. junija 1929.
(Firm. 188/29 — Rg AIII 48/1.)
476.	Sedež: Ptuj (Ormoška cesta št. 1).
Besedilo firme: F. Baebler.
Obratni predmet: trgovina z vinom.
Imetnica: Baebler Frančiška, trgovka z vinom v
Ptuju.
Maribor, 4. junija 1929.
(Firm. 564/29— Rg A III 127/1.)
477.	Sedež: Sv. Jurij ob južni železnici.
Besedilo firme: Avgust Kincl.
Obratni predmet: trgovina s senom in slamo kakor tndi z deželnimi pridelki.
Imetnik: Kincl Avgust, gostilničar pri Sv. Juriju ob južni železnici.
Celje, dne 1. maja 1929.
(Firm. 155/29 — Rg A III 42/1.)
478.	Sedež: Sv. Jurij ob južni železnici.
Besedilo firme: Alojz Plauštelner, Sv. Jurij ob j. ž. Obratni predmet: trgovina z živino in deželnimi
pridelki, kakor s senom, slamo, drvmi, premogom in apnom.
Imetnik: Plaušteiner Alojzij, posestnik pri Sv. Juriju ob južni železnici.
Celje, dno 1. maja 1929.
(Firm. 153/29 — Rg A III 44/1.)
479.	Sedež: Tinsko.
Besedilo firme: Gajšek Florjan.
Obratni predmet: trgovina z vinom, sadjevcem in žganjem na debelo.
Imetnik: Gajšek Florijan, trgovec in posestnik v Tinskem št. 39 v Loki pri Žusmu.
Celje, dne 12. junija 1929.
(Firm. 196/29 — Rg A III 49/1.)
480.	Sedež: Vojnik.
Besedilo firme: B. Pušnik «Maja».
Obratni predmet: domača industrija in prodajanje pletenin, perila in žepnih robcev.
Imetnik: Pušnik Beti, trgovka v Vojniku št. 4. Prokurist: Pušnik Mihael, posojilnični tajnik v Vojniku.
Podpis firme: Za podpisovanje firme sta upravičena tako imetnica sama kakor tudi njen prokurist, in sicer se podpisuje vsak zase pod njenim štam-piljkanim besedilom.
Celje, dne 22. maja 1929.
(Firm. 172/29 — Rg A III 46/1.)
II. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
481.	Sedež: Breg pri Borovnici.
Besedilo firme: Anton Kobi:
Izbrisala sta se nedoletnost javnega družbenika Kobi ja Antona in prokura ing. Kobija Jožka.
Odslej zastopata firmo in podpisujeta, zanjo javna družbenika Kobi Srečko in Kobi Anton skupno tako, da postavljata pod njeno na,pisano, natisnjeno ali štampiljirano besedilo svojeročno svoja podpisa. Ljubljana, dne 14. maja 1929.
(Firm. 679/29 — Rg A V 234/17.)
482.	Sedež: Dolnja Lendava.
Besedilo firme: Ivan Toplak.
Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom in Žganjem:
Izbrisal se je dosedanji imetnik Toplak Ivan; vpisal pa se je sedanji imetnik Toplak Štefan, trgovec v Dolnji Lendavi.
Firma se podpisuje tako, da postavlja imetnik pod napisano, natisnjeno ali odtisnjeno besedilo firme: Ivan Toplak svojeročno svoj podpis. Maribor, dne 13. junija 1929.
(Firm. 591/29 — Rg A II 154/3.)
483.	Sedež: Kamnik.
Besedilo firme: Carl Skala.
Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom: Imetnica odslej: Skala Ana, trgovka v Kamniku št. 68.
Ljubljana, dne 3. junija 1929.
(Firm. 782/29 — Rosam. I 317/2.)
484.	Sedež: Ljubljana,.
Besedilo firme: Marija Urbas nasl. Franc Urlep: Besedilo firme odslej: Marija Urbas nasl. Ljubljana, dne 21. maja 1929.
(Firm. 723/29 — Rg AII 133/18.)
485.	Sedež: Strihovec.
Besedilo firme; Johann Baumann.
Obratni predmet: izdelovanje žganja, in trgovina z žganjem:
Besedilo firme odslej: Baumann Ivan.
Obratni predmet odslej: veležganjarna in trgovina. z žganimi pijačami, trgovina z vinom na debelo in izdelovanje sadnih sokov.
Prokura se je podelila Baumannu Josipu v Stri-hovcu št. 55.
Maribor, dne 4. junija 1929.
(Firm. 557/29 — Rg Rosam. I 296/4.)
Razglasi raznih uradov in oblastev.
Št. 2968/2.	1268
Objava.
Potni list št. 1573, ki ga je izdala dne 27. aprila 1927. policijska direkcija v Ljubljani na ime: Gajser Leopold, je bil izgubljen in se proglaša za neveljav-
Policijska direkcija v Ljubljani,
dne 3. julija 1929.
naprsna igla; 1 zlat prstan z zelenim kamenčkom; 1 zlat obesek z rubinom; 1 zlata verižna zapestnica; 1 žepni nožič; 1 par sivih rokavic; 1 ženska platnena obleka; 1 rjava torbica za akte, v njej 2 knjigi v madžarskem jeziku; 1 rjava torbica za akte, v njej 1 pled, 1 pomaranča in otroške igračke; 1 lakasta ženska ročna torbica; 1 rjav ženski dežnik; 1 zračna sesaljka; 1 črn pes dobermanske pasme. — V železniških vozovih so se našli ti-le predmeti; 2 para temnih naočnikov, 1 nova kosa, 1 ženski klobuk, 8 dežnikov, 2 nahrbtnika, 1 ročna tehtnica, 1 par ženskih rokavic, 5 klobukov, 5 palic, 6 čepic, 1 dežni plašč, 1 stara srajca, slike, 1 slamnik, 1 knjiga, 12 ustnih orglic, 1 stara torbica za akte, 1 par čevljev in 1 raztrgana volnena jopa.
Policijska direkcija v Ljubljani,
dne 3. julija 1929.
1263 Stanje Narodne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev
dne 30. junija 1929.
Aktiva.	Dinarjev
Metalna podloga..................... 289,039.042'57
Posojila.......................... 1.500,768.644-65
Račun za odkup kronskih novčanic 1.006,884.588-47
Račun začasne zamene................ 227,852.138-49
Dolg države....................... 2.966,355.034-—-
Vrednost državnih domen, zastavljenih za izdajanje novčanic . . 2.138,377.163— Saldo raznih računov................ 375,305.066-60
Št. 1422.	1230 3—2
Razglas o prvi ustni licitaciji za dobavo sejanega gramoza za državno cesto Ma-činec-Nedelišče.
Licitacija se bo vršila v ponedeljek dne 22. julija 1929. ob pol devetih pri poglavarstvu trške občine v Čakovcu.
Popolni razglas glej v Uradnem listu 67 z dne
4.	julija 1929.
Tehnična sekcija v Murski Soboti,
dne 1. julija 1929.
Pasiva.
Glavnica Din 50,000.000 v kovanem zlatu: od te vplačano . . . .
Rezervni fond.....................
Novčanice v obteku................
Državni račun začasne zamene . . Terjatve države po raznih računih
Razne obveznosti..................
Terjatve države za zastavljene domene .............................
Nadavek za kupovanje zlata za glavnico in fonde.................
8.504,581.677-78
30.000.000— 11,709.427-40 5.195,858.570— 227,852.138-49 103,496.151-28 714.232.357-61
2.138,377.163-—
83,055.870—
Št. 6298/11.
1236 2—2
Razpis dobave.

8.504,581.677-78
V metalni podlogi so računi: dinar v zlatu za en dinar, angleški funt za 25 dinarjev, d#lar za 5 dinarjev, lira za en dinar, švicarski in francoski frank za en dinar, dinar v kovanem srebru za en dinar itd.
Obrestna mera po eskontu menic — za vse bančne dolžnike brez razlike — 6 % na leto.
Obrestna mera za posojila na zastave 8 % na leto.
Podpisana direkcija nabavi dne 12. julija 192 9. 1000 kg sirove kave v zrnu znam ke «Santos L».
Natančnejši pogoji se dobivajo pri njej. Ponudbe je opremiti s kolkom za 5 Din.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 3. julija 1929.
Št. 391—prež—29.
Razpis.
Rektorat univerze kralja Aleksandra Prvega v Ljubljani razpisuje na elektrotehničnem institutu mesto za asistenta s pravicami uradnika
I.	kategorije.
Pogoji so: naše državljanstvo, absolvirana visoka šola elektrotehnične stroke z opravljenim diplomskim izpitom in dosluženi vojaški rok.
Prošnji je treba priložiti dokumente, naštete v členu 12. uradniškega zakona, in sicer v dveh izvodih.
Kompetenti naj pošljejo prošnje do dne 2 8. julija 1 929. podpisanemu rektoratu.
Rektorat univerze kralja Aleksandra Prvega v Ljubljani,
dne 26. junija 1929.
1204 3-3
Razglas.
«Eta», tovarna gorčice, družba z o. z. v Kamniku, je sklenila, znižati po sklepu družbenikov z dne 3. aprila 1929. svojo osnovno glavnico od 112.500 Din na 100.000 Din.
Družba je pripravljena, terjatve svojih upnikov, ki so obstajale na dan zadnje objave tega razglasa, na zahtevo plačati, odnosno zavarovati.
Glede upnikov, ki se v treh mesecih od dne, ko -e zadnjikrat objavi ta razglas, ne oglase z navedeno zahtevo, bo družba smatrala, da so pritrdili tej znižbi.
V Kamniku, dne 25. junija 1929.
«Eta», tovarna gorčice,
družlia z o. z. v Kamniku.
1239
Objava.
Firma; F i 1 i p R u b e 1, d. z o. z., trgovina z razglednicami v Ljubljani, Knafljeva ulica št. 2, je prešla v likvidacijo.
Upniki, ki niso dobili neposrednjega poziva, naj se zglase pri meni.
Likvidator: Bonač Fran s. r., dvorni svetnik v p. v Ljubljani.
Knafljeva ulica št. 2.
Policijski direktor: dr. Guštin s. r.
Št. 2052/12.
Razglas.
Seznamek izgubljenih predmetov, prijavljenih pri policijski direkciji v Ljubljani v času od dne 16. do dne 30. junija 1929.:
100 Din; 1 bankovec za 100 Din v kuverti firme: «Pekatete»; 50 Din v bankovcih po 10 Din; 1 listnica, v njej 300 Din, 3 slike in nekaj računov na ime: Kadunc Ivan; 1 denarnica s 75 Din; 1 zlata ovratna verižica z obeskom; 5 slamnikov; 2 psa volčje pasme; 1 torbica za akte; 1 maziljka za avtomobil; 1 šolsko izpričevalo na ime: Erbežnik Vladislav; 1 zlat briljantni uhan; 1 srebrna črnorumeno obrobljena cigaretna doza z napisom na pokrovu: «U. k. Feldkanonen-Division No. 44» in še z drugimi napisi, znotraj pa z raznimi podpisi, med temi tudi s podpisom: E. Pirkmeier; 1 zlata ovratna verižica s križcem (križ ima na sredi rdeč kamenček).
Seznamek najdenih predmetov, prijavljenih pri policijski direkciji v Ljubljani v času od dne 16. do dne 30. junija 1929.:
40 Din; 100 Din; 1 denarnica s 30 Din; 1 torbica s 43 Din 50 p; 1 torbica, v njej denarnica z 80 Din in malenkosti; 1 pozlačena zapestnica; 1 srebrna
Rektor: Vidmar s. r.
Razne objave.
Vabilo na izredni občni zbor,
ki ga bo imela
«Voika», d. d.,
dne 2 5. julija 19 29. ob pol dvanajstih v družbenih prostorih v Ljubljani, Krekov trg št. 10.
Dnevni red:
1.	) Izprememba družbenih pravil (točki 2. in 6.).
2.	) Izpopolnitev upravnega sveta.
3.	) Volitev revizorjev in namestnikov.
4.	) Slučajnosti.	1269
* # *
Po § 14. družbenih pravil, se smejo udeležiti občnega zbora oni delničarji, ki so položili pri družbeni blagajni v Ljubljani, Krekov trg št. 10, šest dni pred zborovanjem vsaj deset delnic z nezapadlimi kuponi vred.
V L j u b 1 j a n i, dne 5. julija 1929.
Upravni svet.
1267	Objava.
Izgubil sem štiri zadolžnice, ki se glase na moje ime in ki bi jih morali plačati v enem letu, in sicer:
1.	) meseca aprila 1928. Časar Janez in Časar Frančiška, rojena Ktiplen, posestnika v Otovcih, v znesku 2500 Din z 10%nimi obrestmi;
2.	) meseca novembra 1927. Kerec Janez in Ba-gar Terezija, posestnika v Otovcih, v znesku 2000 Din z 12%nimi obrestmi;
3.	) meseca aprila 1928. Kerec Ivan, posestnik v Otovcih, v znesku 1000 Din z 10%nimi obrestmi;
4.	) meseca aprila 1928. Ficko Blaž in njegova hči v znesku 1500 Din z 12%nimi obrestmi.
Proglašam jih za neveljavne.
Cör Josip s. r., posestnik v Otovcih št. 49.
1216 3-3	Objava.
Izgubil sem dekret o sprejemu v službo finančne kontrole, ki mi ga je izdalo bivše finančno okrajno ravnateljstvo v Ljubljani dne 29. decembra 1920. pod št. 6127.
Proglašam ga za neveljavnega.
Josip Sitar s. r.,
preglednik finančne kontrole v Davči.
Odgovorni urednik: Funtek Anton v Ljubljani. —Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Ambrožič Miroslav v Ljubljani.