Leto XXII.
TRGOVSKI LIST
Številka
Uredništvo: Ljubljani i. Tei.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za Inozemstvo: 210 din),za■/«leta •0 din, za */» leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska
Plača ln toži se v Ljubljani. Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo “cuKIS
Gregorčičeva ulica 23. 25-52. Uprava: Gregor« čičeva ul. 27. Tel. 47-6Uj Rokopisov ne vračamo, —-Račun pri poštni hranili
fzhd/d vsak P°nedelJefe’
sredo in petek
Liubliana, ponedeljek 21. avgusta 1939
Cena
posamezni številki din
Ob iubi terske zmage
Mogočno in svečano je proslavila te dni naša vojska — in z njo vsi Jugoslovani — 25 letnico velike cerske zmage. Vreden proslave je bil ta jubilej, saj je bila cerska zmaga prva velika zmaga zaveznikov v svetovni vojni. A to zmago je izvojeval mali srbski narod proti mnogo nadinočni vojski velesile. Z vsem ponosom more zato proslavljati naša vojska, ki je naslednica srbske vojske, to veliko in z največjim junaštvom priborjeno zmago.
A ne le v ponos, temveč tudi v vzpodbudo bo ta divna zmaga za vse dni vsemu našemu narodu. Posebno pa še v sedanjih, do skrajnosti napetih časih, ko nekateri pozabljajo, da je narod — tudi maloštevilen — nepremagljiv, če z vsem svojim srcem, z vso svojo voljo brani svojo svobodo in neodvisnost. Čudeže dela tak narod in cerska zmaga dokazuje tudi to.
Samo preudarite! Po dveh vojnah je silno izčrpan narod še enkrat prisiljen, da stopi v boj z mnogo nadmočno velesilo, ki se je skozi leta pripravljala na to vojno. Nerazmerje sil je tako očitno, da velesila niti ne računa na resnejši odpor in da je kar naprej že skoraj določen datum, ko bo »kazenska ekspedicija« proti malemu narodu končana. In Srbija takrat ni mogla računati od nobene strani na takojšnjo in res učinkovito podporo. Morala je sama prevzeti vso težo prvega udarca in prvega navala nadmočne velesile. A kljub temu je sprejela borbo, vzdržala naval in zmagala! Svoboda nad vse! Ta vera je dala cerskim junakom moč, da so izvršili nemogoče in da so — zmagali.
Baš v sedanjih dneh je še posebno potrebno, da nam je cerska vzpodbuda vedno pred očmi. Neprimerno močnejša ko nekdanja Srbija je današnja Jugoslavija. A če je mogla vzdržati neenako borbo mala Srbija, potem je za veliko Jugoslavijo boj tem lažji. Zato moramo z zaupanjem gledati v bodočnost, pa naj bodo zunanjepolitične razmere še tako napete in še tako nevarne. Naš narod je v bojih preizkušen, je vajen zmage in zato se mu nikdar ni treba bati bodočnosti. Cerska zmaga je zato krepka lekcija vsem omahljivcem in vsem ljudem slabe vere, ki se tu pa tam pojavljajo v današnjih dneh. Cerska zmaga pa je tudi močan spomenik vsemu tujemu svetu, da je nepremagljiv naš narod, kadar brani svojo zemljo in svojo svobodo.
In tako nepremagljiv bo vedno, dokler bo živel v njem duh cer skih junakov. Življenje narodov zahteva mnogo kompromisov in naš narod je za dobro sosedstvo vedno pripravljen na kompromise. Toda v eni stvari ni in ne more biti nikdar kompromisa kadar gre za svobodo in neodvis nost naroda. Takrat pa je samo eno; svoboda ali smrt, zmaga ali robstvo. Naš narod se tega zave da> vsa njegova zgodovina, vsa njegova tradicija sloni na tem in zato je nepremagljiv. Cerska zrna ga je to resnico za vedno potr dila.
Ko pa se z zanosom in pono som spominjamo junaštva cerskih borcev, pa je treba, da se poklo nimo njih spominu ne le z glo-
boko hvaležnostjo v srcu, temveč tudi s sveto zaobljubo, da bomo enako ko oni darovali vse svoje sile na oltar domovine. Ne samo boju, tudi v miru moramo živeti tako, da bo njih sveta žrtev za našo svobodo poveličana. S požrtvovalnim delom, z vestnostjo in
s svobodoljubnostjo se moramo oddolžiti njih žrtvi. Z medsebojnimi prepiri, z nečednimi posli, z nepoštenim in slabim delom pa skrunimo njih spomin! Ne samo na bojnem polju, tudi v pisarni, v delavnici se utrjuje svoboda domovine.
Naj nam proslava cerske zmage ne bo le mogočna vzpodbuda v današnjih časih, temveč tudi bodrilo za lepše in koristnejše ter bolj bratsko življenje v naši državi. V tem geslu najlepše proslavimo cersko zmago!
Črna kronika
Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani je izdalo naslednjo okrožnico o otvorjenih in končanih konkurzih in prisilnih poravnavah izven konkurza za čas od 1.—15. julija:
OTVORJENI KONKURZI: Savska banovina:
Griinwald Josip, Nasička Brez-nica.
»Setelana«, tekstilna industrija d. d„ Zagreb.
Donavska banovina:
Knezi Danilo, trg. in mašinist, Svet, Miletič.
Mirkovič Cvetko, kafedjija, Požare vac.
Popov Sava, trg. in krojač, Novi Sad.
Radivojevič Djoka, Novi Becej. Vardarska banovina:
Djorgonovič R. Ambrozije, trg. manuf., Ohrid.
Kostiča pok. Božina zaostavšti-na, Bitolj.
RAZGLAŠENE PRISILNE PORAVNAVE:
Savska banovina:
Furst Hugo, trg., Bjelovar, štrumfin Franjo, trg., Pačelina.
Vrbaska banovina: žujič Trivun, Svodna.
Primorska banovina:
Dobrič Franjo, Novigrad Podravski.
Kasum Petar pok. Ilije, Benko-vac.
Drinska banovina:
Freiman Josip, krojač, Vinkovci.
Donavska banovina:
Čokaš Stevan, Petrovgrad. Griinberger Bela, Senta.
Zeremski Vladimir, Srbobran.
Vardarska banovina:
Djorgonovič Ambrozije, Struga.
Beograd, Zemun, Pančevo:
Prva srpska litografija Ljubomi-ra D. Ostojiča, Beograd.
KONČANI KONKURZI: Savska banovina:
Felber Albert, Našice.
Preradovič, tiskara, vi. Evgen Konig, Zagreb.
»Societas«, vi. Breber Stjepan, Zagreb.
Drinska banovina:
Jovanovič S. Milorad, Srem, Mitroviča.
Jovanovič Živko, Obrenovac.
Prvi vinkovački paromlin Jakob Schlesinger i sin te Jakob i Mavra Schlesinger, Vinkovci.
Vilanji Selma, Srem, Mitroviča.
ODOBRENE PRISILNE PORAVNAVE:
Primorska banovina:
Miljevič Dušan, Benkovac. Vrbaska banovina:
žunič Mujo, Pečigrad.
USTAVLJENE PRISILNE PORAVNAVE:
Savska banovina:
Apalič Rade, Kraljevčan. Drinska banovina:
Perera Rahela, Sarajevo.
Stohič Nedeljka, Sarajevo.
KONČANE PRISILNE PORAVNAVE:
Savska banovina:
Halavuk Vladimir, Vel. Bastaj.
Konig Ivan, Petrinja.
»Mi - na«, Marija Deutsch, Zagreb.
Sabo Ivana, Djakovo.
Primorska banovina:
Perusovič Ante, Milna.
Drinska banovina:
Danon Dandi Moric A., Sarajevo. Majer Katarina, Sarajevo. Teodorovič Nikola, Bobota.
Donavska banovina:
Manz Jakob, Novi Sad.
ODBITI KONKURZI:
Savska banovina: »Cigarluk«, Ignac Hromodka, Sv. Klara.
* Podatke za dravsko banovino smo izpustili, ker jih objavljamo sproti. Vse druge podatke, kakor o narokih itd., dobe interesenti v tajništvu društva.
Agencija Drž. hip. banke v Njujorku
Kakor poročajo beograjski listi sta v Njujork odpotovala upravnik DHB dr. Glomazič in predsednik Priv. agrarne banke dr. Barič z nalogo, da pripravita ustanovitev agencije DHB. Naloga tega zastopništva bo skrbeti za interese DHB na ameriškem trgu, ki ima mnogo njenih založnic (delnic) kakor tudi
mnogo naših državnih obveznic, še posebno pa skrbeti za denarne pošiljke naših izseljencev.
Izseljencem se bo povečala varnost v prenosu (transfer) in priznal najugodnejši tečaj in bi devize bile preko te banke zagotovljene naši državi. Doslej so se te devize natekale v črno borzo, kjer so tečaji zelo visoki, n. pr. za funt celo po 380 dinarjev, čeprav so izseljenci sami dejansko dobivali seveda znatno manj. Okoriščali so se pri tem posredniki. Del teh poslov bo mogla DIIB kmalu urediti. Gotovo pa bi se moglo to vprašanje že davno zadovoljivo urediti, saj so znašale pošiljke izseljencev že nekaj milijard dinarjev, s katerimi bi se mogle naše vloge in devizna podloga znatno povečati na obojestransko korist.
Poročajte vedno o vseh važnejših dogodkih svojega kraja »Trgovskemu listu«!
Novi cenik papir/a
Iz pojasnila papirnic
Po novi pogodbi med jugoslovanskimi papirnicami z nemško papirno industrijo bi se ne spremenile oz. zvišale cene vseh vrst papirja, temveč le nekaterih. Pogodba se je sklenila pod pritiskom rastoče nemške konkurence, ker se je nemška industrija s priključitvijo Češke zelo ojačila,
poleg tega pa jo še podpirajo državna gospodarska oblastva v smeri dirigiranega gospodarstva. Kljub delnemu zvišanju pa osta nejo, če jih ministrstvo odobri, še vse cene pod nivojem iz druge polovice leta 1937., kar je razvidno iz sledeče primerjalnice:
1937	1938/39	nove	cene
šala od 65 na 70 g/m’, kakršnat je običajna v Nemčiji. Tudi tm gre za interese tiskarn, niedteiro ko se za tovarne s temi spremembami le regulira domače tržišče. Leta 1938. so bile namreč domače tovarne papirja v boju proti nemškim tovarnam prisiljene znižat? cene za fini papir, čeprav ni bilo tako znižanje doma nikakil* objektivnih razlogov.
Še slabše je bilo dosedanje stanuje glede omotnega papirja. Leta 1938. so se cene tega papirja znižale najprej za 16 in poleni še za 17%>. Sedaj nameravamo zvišanje pa bi znašalo 12%, s čimer bi se zravnali prodajni stroški s proizvodnimi, ker je medtem narasla tudi cena celuloze. Kakor navajajo domače tovarne je cena celuloze narastla letos od 262,90 na 303,50 din, nebeljene pa od 219,50 na 244 din. Narastle so cene lesa, lesovine in drugih surovin 'i produkcijskih sredstev in pripomočkov:	kolofonije, kaolina;
povečale so se pa tudi davščine in prevozni stroški zaradi uvedbe narodnoobrambnega prispevka in nove prevozne tarife na železnicah.
Tudi iz teh podatkov je razvidno, da cene po predloženem novem ceniku dejansko — z eno samo in manj pomembno izjemo res še vedno stoje pod višino cen iz 1. 1937. Ker so pa cene papirja zadnja leta zelo nihale, e verjetno, da tudi sedanje, kakor so jih predložile domače papirnice komisiji v odobritev, še ne pomenijo končne ustalitve, ki bi bila potrebna za popolno osamosvojitev domačega trga.
brezlesni papir za knjige .... 12,50
brezlesni »bankpost«..................12,75
brezlesni karton......................12,75
brezlesni karton težji..............13,25
brezlesni pisarniški, klejeni .	.	10,—
brezlesni pisarniški, poluklejeni	.	9,50
brezlesni pelir klejeni ....	11,—
brezlesni pelir poluklejeni . .	.	10,50
ekstrin klejeni .	............9,25
ekstrin poluklejeni....................8,75
srednjefini 25/G klejeni ....	8,—
sredjefini poluklejeni.................7,25
srednjefini N poluklejeni ....	6,40
fascikel karton.........................9,—
fascikel karton težji...................9,—
tiskarski satinirani...................5,85
tiskarski strojnogladki .....	5,—
Ovojni papir:
superior la ...........................7,66
superior II............................7,07
natron ..........	8,—
havana II..............................8,44
patent ................................6,24
H sup. beljeni.........................9,75
spec. superior.........................8,19
sladkorni .............................6,59
12.25
12.25
11.25 11,75
9.20
8.20 10,20
9,20
8.70
7.70
7.35
6.35 5,80
8.40
8.40
5.35
4.40
5,27
4,88
5,56
5.85 4,49 7,61
5.85 4,98
12.25
12.25
11.25 11,75
9.20
9.20
10.55
10.55
8.70
8.70
7.35
7.35 6.50
8.75
8.75 5,60
4.70
6,05
5,37
6,15
6,83
4,88
8,-
6,44
5,46
Iz te primerjave se vidi, da gre za izenačenje cene pri klejenem in poluklejenem papirju. Po nerazumljivi poti je bilo tu doslej nemško uvozno blago protežirano z različno carino. Čeprav so proizvodni stroški za popolnoma klejeni papir le do 15 par pri kg višji ko stroški za poluklejenega, je vendar znašala in še znaša pri prvem uvozna carina 28 zlatih dinarjev na 100 kg, pri poluklejenem pa samo 17 zlatih dinarjev. S to razliko se je lahko okoriščala nemška industrija in nastavila za poluklejeni papir toliko nižjo ceno, da so morale naše tovarne pro-
dajati enako blago za en dinar pod zneskom lastnih proizvajal nih stroškov. V jugoslovanskem prometu papirja so imeli od te konkurence korist le kupovalci papirja na debelo. Razumljivo je da so ti interesenti nastopili zdaj proti zvišanju cen in proti omenjenemu izenačenju, ki jih v bi stvu zadeva, kajti Nemci so se obvezali, da ne pojdejo pod nove cene.
Druga sprememba, ki so jo za htevali Nemci, je pa zvišanje te žinske meje (gramature), pod ka tero se računa 5%ni dodatek. Ta meja bi se po novi pogodbi zvi
Za tovarne poljedelskih strojev in za trgovce s temi stroji
Dne 29. in 30. septembra in 1. ter 2. oktobra t. 1. bo v Nišu splošna kmetijska razstava, katero priredi kmetijska zbornica moravske banovine s sodelovanjem banske uprave v Nišu in ministrstva za imetijstvo. Na tej razstavi morejo razstaviti tovarne in trgqvci ter tovarniška zastopstva naprave in sredstva za kmetijstvo, n. pr. kmetijsko orodje in stroje, gnojila, preparate za pobijanje rastlinskih in živinskih bolezni in škodljivcev itd., ako zakupijo po razstavnem odboru pri kmetijski zbornici moravske banovine prostor. Podrobnejša pojasnila daje kmetijska zbornica v Nišu.
Na državni trgovski akademiji v Ljubljani
bodo popravni, razredni in dopolnilni izpiti od 25. do 31. avgusta po sporedu, ki je razglašen na uradni deski. Prijave za vpis v I. razred sprejema direktor od 25. do 29. avgusta med 9. in 12. uro. Ravno tako se morejo prijaviti v dneh od 25. do 29. avgusta dijaki (dijakinje), ki želijo prvi razred ponavljati. V vse razrede se bo vpisovalo 1., 2. in 4. septembra od 9. do 12. ure. Podrobnosti na uradni deski.
Tekstilna tovarna Ehrlich,
ki je bila pred par meseci ustavljena, ker je solastnik Schonsky prodal stroje v Egipt, bo, kakor zatrjujejo, te dni deloma zopet začela obratovati. Solastniki so obnovili tkalnico in bodo zaposlili kakih 130 delavcev.
Pred otvoritvijo novega obmejnega kolodvora
Gornja Radgona je imela dose-'daj zelo vabljiv kolodvor. Bila je to majhna lesena stavba še iz predvojnih časov, ko je bila Gornja Radgona še navadno postajališče in se je ves tovorni promet koncentriral na mesto Radgono, sedanji nemški Radkersburg, onstran Mure. Ko je bila po vojni meja potegnjena sredi Mure, ki sedaj loči obe državi, je postala Gornja Radgona važna obmejna postojanka z velikim prometom, zlasti blagovnim. Posebno velja to za poljske pridelke Murskega polja, Prekmurja in Slovenskih goric, zlasti za sadje, ki se v veliki meri izvaža v Nemčijo. Promet je od leta do leta večji, vagoni se kopičijo, tire so morali že parkrat razširiti, čeprav v nezadostni meri, postajno poslopje pa je ostalo nespremenjeno. Tudi to se je sedaj uredilo.
Po dolgoletnem moledovanju se je železniška uprava pred meseci vendarle odločila za postavitev novega, zidanega in dovolj velikega poslopja. Dela so hitro napredovala in so se sedaj že popolnoma končala. Prihodnje dni fco kolavdacija nove stavbe, nakar se izroči svojemu namenu. Slavnostna otvoritev novega poslopja, ki je precej podobno ptujskemu, Ibo dne 3. septembra.
\
Pridelek češpelj
Kongresa sadjarjev in izvoznikov v Valjevu so se včeraj udeležili tudi trgovinski minister Tomič, finančni minister Djuričič in kmetijski minister Bešlie. Po razpravah o letošnjem pridelku in izvozu sadja je govoril trgovinski minister o ukrepih vlade, da se pospešita izvoz in predelava sadja. Pridelek češpelj je dober in cenijo, da bomo imeli za izvoz nad 6000 vagonov suhih Češpelj. Od tega bo Nemčija vzela 1260 vagonov, protektorat pa bo mogel sprejeti le 500 namesto 900 vagonov.
Stanje naših kliringov
Najznačilnejše iz zadnjega izkaza o stanju naših kliringov je, da se je naš pasivni saldo v kli-ringu s Ceškomoravskim protektoratom spremenil v aktivnega. Dočim smo bili po stanju dne 8. VIII. dolžni 3,254.374 K, znašajo sedaj naše terjatve 5,140.444 kron. Sprememba stanja kliringov ]je razvidna iz naslednjih številk l(vse v milijonih dotične valute):
Aktivni kliringi:
8.8.	15.	8.
dolgovali fceško-Moravska K 3‘25	5‘14
[Bolgarska din	0 86	0’84
[Madžarska din	29‘96	3036
Nemčija RM	1016	1163
Turčija din	1740	17-45
Španija pezet	2’93	2'93
• Pasivni kliringi:
belgija belg.	1‘53	1'52
Bolgarska din	1*41	142
Italija din	98'16	118 60
Poljska	2566	26’72
Romunija din	8'60	8'72
Švica šv. fr.	1'39	135
Madžarsko-italijanska gospodarska pogajanja
Dne 18. avgusta so se začela v Rimu italijansko-madžarska gospodarska pogajanja. Najprej se je ugotovilo, kako je dosedaj funkcionirala blagovna zamenjava med obema državama, nato pa so se začeli določevati novi kontingenti za izvoz iz Italije in Madžarske. Madžarski izvoz v Italijo se je I. polletju povečal od 108,6 na 208,1 milijona, dočim je istočasno padel madžarski uvoz iz Italije od 65,4 na 39,5 milijona lir. Madžar ski izvoz se je predvsem povečal zaradi velikih dobav madžarske živine. Ker ni Madžarska zadovoljna s sedanjo ceno živine, se bo predvsem razpravljalo o novih cenah za živino.
Kako močno gospodarstvo
»Neue Ziircher Zeitung« je objavila naslednji članek o gospodarski sili nove Rusije. Ker bo članek gotovo zanimal tudi naše bralce in ker prinaša članek polno novih podatkov, ga objavljamo tudi mi.
Prizadevanje obeh zapadnih velesil, da vključita Sovjetsko Rusijo kot mogočen zaključni kamen v defenzivni sistem svoje mirovne fronte, je povsod povzročilo živahno debato, kako močna je prav za prav »ruska sfinga«. Načelni nasprotniki vsake zveze z Rusijo, katerih je v Angliji očevidno še vedno precej, opozarjajo ne samo na nasprotje političnih ideologij, temveč zlasti na dvomljivost vojaške in posebej še gospodarske moči sovjetske države. Dogodki v letih 1914. do 1917. so jasno dokazali — tako utemeljujejo svoja opozorila — da ne zavisi zmaga le od numerične premoči ljudi, temveč v prvi vrsti tudi od funkcioniranja oskrbovanja čet ter vsega gospodarskega aparata v primeru vojne. Vse to je v Rusiji svoje dni več ali manj odpovedalo. Na drugi strani pa opozarjajo zapadni zagovorniki ruske politike na ponovno živahno vabljenje osnih držav, da bi dosegle poglobitev gospodarskih stikov s Sovjetsko unijo. Čeprav treba to smatrati v prvi vrsti kot taktično potezo, se vendar more smatrati, da pomeni gospodarski potencial sedanje Rusije činitclja, ki ga ne sme več prezreti niti ena država.
Zato so se tudi pojavila v vseh državah poročila o ruskem vojnem potencialu naravnost ko povodenj, pri čemer se avtorji — čisto po svojem subjektivnem stališču — niso ustrašili pred nobeno politič no špekulacijo. Priznati pa je tudi treba, da si more človek ustvariti objektivno sliko ravno o Sovjetski Rusiji zelo težko. Predvsem izvira to iz v vseh totalitarnih državah v visoko razvito umetnost gojene navade, da se kljub množestvenim publikacijam statističnega materiala objavljajo le stvari, ki dovolju jejo ugodne zaključke, dočim se vsi nedostatki — pa čeprav bi bili posledica najbolj naravnih in nepolitičnih vzrokov — zamolčujejo. Drugič pa je v ruskem primeru stvarna sodba otežkočena, ker so se v gospodarstvu te dežele bolj ko v kateri koli drugi »vrednote prevrednotile«. To velja predvsem za vse številke ali primerjalne možnosti, ki se navajajo v rubclj-ski vrednosti. Dočim sta se rajhs-marka in lira kljub vsej svoji pre-menljivi usodi, ki sta jo preživele od 1.1913. dalje, mogle v vsakem času preračunati v relacijo k drugim tujim veljavam ter je bila s tem možnost primerjave dana, se ista metoda pri ruskem rublju ne more uporabiti. Rubelj iz 1. 1913. ima z rubljem iz 1. 1926., ta pa z rubljem iz 1. 1939. prav za prav samo skupno ime. Tehnično popolnoma izvedena ločitev od drugega sveta je omogočila sovjetski vladi, da je v teku let večkrat čisto po svojem manipulira s kupno silo »te najbolj popolne celinske valute sveta«. To je ustvarilo stanje, ki skoraj onemogoča vsako trajno nepretrgano na notranje ruske razmere prilagodeno proučavanje vrednot in cen. Ker je poleg tega zunanja trgovina državni monopol, se tudi ne morejo uporabiti prodajne cene ruskih produktov na svetovnem trgu kot merilo za izračunavanje stroškov proizvodnje, ker nimajo k notranji ruski ravni cen skoraj nikake relacije ter so samo tržno politično prilagojene svetovnemu položaju.
Kar se tiče številk, ki se ne izražajo po relaciji vrednot in cen, temveč po kvantitetnih podatkih,enako ne morejo o Rusiji posredovati popolnoma natančne slike, ker se v njih ne podaja nikako razlikovanje po kakovostni strani. Ravno kakovostna kolebanja pa so glavni
problem ruske produkcije. Če n. pr. čitamo z začudenjem, da se je število traktorjev v Rusiji v enem letu povečalo za x odstotlfov, potem ni v tem številu — za rusko gospodarstvo tako odločilnega — podatka, če so traktorji tega leta kvalitativno boljši od onih prejšnjega leta.
Vse to naj uvažuje bralec, če sledi našim prizadevanjem, da mu podamo sliko o ruskem gospodarskem potencialu v primeri z letom 1913. Vse tu objavljene številke so vzete iz sovjetske uradne statistike ali po njej izračunane. Stalno jih objavlja in dopolnjuje londonski »Economist«.
letu 1913 229,3
G04,3
174.6
108.7
736,1
Tretja petletka
Leto 1939. je za rusko gospodarstvo posebno pomembno. Je !o prvo leto, v katerem se je skoraj dve leti trajajoča notranje politična kriza Stalinovega sistema zaključila. Ta kriza je tudi za gospodarstvo povzročila dalekosežne posledice, kar se dostikrat vidi tudi v znižanih produkcijskih številkah. Te številne notranje motnje so bile tudi vzrok, da se je začetek tretje petletke za eno leto zakasnil. To velja manj za večinoma ne dosežene produkcijske načrte, kakor pa za ideološki cilj, po katerem se tretja petletka razlikuje od obeh svojih predhodnic. Dočim sta prvi imeli predvsem ta namen, da se izvede socialistični princip v vseh panogah gospodarstva, ima tretja petletka zlasti gospodarskoobramb-ni značaj. Tako je njena naloga v prvi vrsti gojiti obroževalno industrijo in posredno izvesti vse one ukrepe, ki morejo napraviti rusko gospodarstvo bolj elastično, t. j. pokrajinsko bolj neodvisno in tem tudi vojaško-gospodarsko bolj udarno. Posebna pozornost se je pri tem posvetila klasičnemu osnov neinu zlu ruskega gospodarstva: nezadovoljivim prometnim razmeram in distribucijskemu problemu
Kmetijstvo
Iz tega vzroka se je posvetila gojitvi kmetijstva prav posebna pažnja, ki je bila sicer v prvih dveletkah v primeri z ono v carskih časih mnogo večja, a je zlasli gledala na uporabljanje novih metod, ne pa tudi na večjo intenzivnost kmetijstva. Tako je iz raznih, tudi notranjepolitičnih razlogov pač nazadovanje žetvenih doprinosov v letu 1938. dalo odgovornim krogom posebno iz stališča obrambnega gospodarstva mnogo misliti.
Obdelovalne ploskve Sovjetske unije
1913 1934 1937 1938 v milijonih hektarjev
105,0 131,5 135,3 136,9
94,4 104,7 104,4 102,4
4,5 10.7 11,2 11,0
Na en kmetijski kolektiv prideta le 2 traktorja ter le poldrug tehnični kombinat. To razmerje se še poslabša pri drugih kmetijskih strojih.
O mehanizaciji sovjetskega
kmetijstva
poročajo naslednje številke o številu strojev:
1933 1937 1938 v % proti v tisoč st rojih traktorji 210,9 454,5 483,5 teh. kombinati	25,4 128,8 153,5
motorji in
parni stroji 48,0 77,9 83,8 mlat. 6troji 120,8 126,1 130,8 tovorni vozovi	26,2	144,5 195,8
Dosedaj je bilo za silo v navadi, da so se po žetvi v enem kraju stroji pošiljali v drug kraj. To ni bilo le drago, ker so se morali stroji pošiljati na velike daljave, temveč tudi ni bilo vedno mogoče, ker bi se žetev zamudila. Tretja petletka določa zato, da se mora tevilo traktorjev povečati vsako leto za 30.000, tehničnih kombinatov za 25.000, tovornih voz pa za 50.000. Vendar pa je mehanizacija že toliko napredovala, da je bila pšenična žetev kljub slabim vremenskim razmeram lani za 18"; boljša ko pa leta 1913, v katerem je bila žetev rekordna. Zato je tudi lani izostala od nekaterih zunanjih obiskovalcev že napovedana lakota.
(Dalje prihodnjič.)
Vsa obdelana ploskev od tega; z žitom
z industrijskimi rastlinami z vrtnimi rastlinami s krmili
3,8	8,8	9,0	9,-
2,1	7.1	10,6	14,1
Torej se mora v ruskem kmetijstvu v najbolj dobesednem pomenu besede še veliko polja obdelati ker	tvori teh	137 milijonov haktar-
jev	zemlje	šele eno osmino	vse
zemlje, ki se po današnjih raziska vanjih more še obdelati. Kljub temu pa se še ne misli v prihod njih letih prostorno povečati kine tijsko obdelovana ploskev. Ti na črti so se morali umakniti načrtom večje intenzivnosti kmetijstva. Ce prav je namreč danes Rusija šte vilčno absolutno dežela, ki je za kmetijstvo mobilizirala največ strojev, traktorjev in konjskih sil, ven dar to zaradi ogromnosti areala še vedno ne zadostuje, da bi se mogla intenzivnost kmetijskega gospodarstva povečati. Število kme tijskih strojev in motorjev je razme»ju s številom 243.000 agrar nih kolektivnih farm še premajhno.
tec zvišala izvozne kvote za mehki les
Na izredni glavni skupščini 5TEC, ki je bila 2. avgusta v Stockholmu, je bilo sklenjeno, da se globalni izvozni kontingent za vse včlanjene države zviša za 290 tisoč 3‘20 standardov, kar pomeni 8 odstotno zvišanje osnovnih kontingentov za 1. 1937. Ta sklep je bil ratificiran od vseh včlanjenih izvoznih organizacij mehkega lesa ter je 17. avgusta stopil v veljavo.
Prizad ne bo maksimiral svojih nakupov žita
Iz Beograda se demantirajo vesti, da bo Prizad odkupil samo
30.000 vagonov pšenice, da bi torej odkupil samo še 2300 vagonov, ker je 26.975 vagonov že nakupil. Nasproti tem vestem se iz Beograda zagotavlja, da ni Prizad nikdar sklenil, da bi maksimiral svoje nakupe pšenice. Prizad ima že sklenjene kupčije za prodajo
30.000 vagonov, poleg tega pa bi moral prodati na tujih trgih še okoli 20.000 vagonov pšenice. Pšenico bi predvsem odkupila Nemčija in Italija, ni pa izključeno, da bi je nekaj kupila tudi Grčija. Da ne misli Prizad omejiti svojih nakupov pšenice, dokazuje tudi to, da je letos nakupil že blizu 30.000 vagonov, dočim je lani v tem času odkupil samo nekaj nad 15.000 va gonov.
Politične vesti
V Nemčiji je izšla posebna uredba o obrambi proti zračnim napadom.
Papežev včerajšnji govor je bil sprejet v Nemčiji z velikim odobravanjem, ker zahteva »mir, pravičnosti, svobode in narodne časti« in ker je to ravno isti mir, ki ga išče Nemčija.
Po svojih obiskih v Nemčiji je odpotoval madžarski zunanji minister grof Csaky v Rim ter se nato z letalom vrnil v Budimpešto. Za njegova potovanja in razgovore vlada v diplomatskih krogih največje zanimanje. O vsebini teh razgovorov se z madžarske strani nič ne poroča. Iz odločujočih madžarskih krogov se samo poudarja, da hoče Madžarska ohraniti svoje dobre odnošaje z Rimom in Berlinom, a tudi z Varšavo. Govori se tudi, da Madžarska ne bi mogla sprejeti protektorata in nič, kar ne bi bilo v skladu z madžarsko neodvis-tudi ne bi mogla dovoliti, da bi tuje čete korakale skozi madžarsko ozemlje.
Z nemške strani se poudarja da
so imeli razgovori z zun. ministrom Csakyjem samo ta namen, da se končno razčistijo odnošaji med Madžarsko ter Nemčijo in Italijo.
Francoski listi pa poročajo, da je Nemčija predložila Madžarski za primer vojne naslednje zahteve:
1. Madžarska mora ostati strogo nevtralna. 2. Nemčiji mora dobavljati še nadalje živila in surovine ter polizdelke za izdelavo vojnega materiala. Madžarska mora popolnoma zapreti poljsko-madžarsko mejo.
Remilitarizacija Gdanska je izvršena, čeprav je Gdansk dosedaj te vesti dosledno zanikal. V soboto pa je bila slovesno ustanovljena gdan-ska vojska, ki se imenuje »SS-Heimwehr«. Sestavljena je iz 12 bataljonov strelcev, motoriziranih divizij, protiletalskih in drugih oddelkov. Skupno šteje ta vojska 15 tisoč mož. Na ustanovitveni svečanosti je dejal Forster, da je prva naloga vojske, da ščiti Gdansk pred Poljaki. Takoj nato je bilo ukazano novi vojski, da napravi žične ovire ob vsej meji proti Poljski. Isti dan je bil izročen prometu nov most čez Vislo. Zgrajen je bil na pontonih v dveh mesecih.
Vlada v Varšavi in gdanska uprava sta podaljšali sporazum glede redne oskrbe Gdanska za nadaljnje tri mesece.
V nemškem časopisju se je silno poostrila kampanja proti Poljski. Listi na široko poročajo o preganjanju Nemcev na Poljskem. Nadalje pišejo, da se Nemčija ne more odpovedati Gdansku in ne koridorju. Nekateri listi celo zahtevajo, da se vrne Nemčiji vse poljsko ozemlje, ki ji je pripadalo I. 1914.
V zvezi s to kampanjo nekateri listi že dvomijo, če se bo letošnji kongres narodno socialistične stranke v Niirnbergu sploh vršil.
Obljavljcnc so bile podrobnosti o poljsko-angleškem paktu, ki bo podpisan prihodnji teden. Med drugim določa pakt, da si bosta obe državi medsebojno vojaško pomagale in da mora priti pomoč avtomatično. Obe državi bosta tudi takoj napovedali vojno državi, s katero bi prišla ena v vojno.
Francoski zunanji minister Bon-net in poljski veleposlanik Lukasie-wicz sta podpisala sporazum o otvoritvi kredita poljski vladi za nakupe vojnega materiala in orožja v Franciji.
Grofa Ciana so sprejeli v Tirani in v Draču z velikimi manifestacijami.
Italijanski veleposlanik Attolico
je dospel iz Salzburga v Monakovo in obiskal v Berchtesgadenu Hitlerja, kateremu je prinesel važen odgovor Italije. Nemški zunanji minister je še ostal v gradu Fuschlu pri Salzburgu.
Romunskemu kurirju v Sofiji je bila ukradena aktovka. Kurir se je nato ustrelil ter je naslednji dan v bolnici umrl. Policija v Sofiji je razpisala nagrado 50.000 levov za izsleditev tatu.
Nov krvav incident se je dogodil na romunsko-madžarski meji. Angleška vlada je uradno obve-
Vojaška pogajanja v Moskvi so I stila japonsko vlado, da se ne bo
bila prekinjena za tri dni, ker sta I veg pogajala o kitajski valuti in zapadni delegaciji čakali novih kitajskem srebru v Tiencinu To
navodil iz Pariza in Londona. Da nes se pogajanja nadaljujejo. Posebno komisijo sestih članov
pomeni, da bo Anglija še nadalje podpirala Kitajsko.
V Tiencinu so morali Japonci za-
.. i i.____________A	/Miiro
je poslal Chamberlain v Gdansk z radi poVodnji odstraniti žične ovire nalogo, da preštudira, ali je Gdansk na večjem delu meje okrog angle-res neobhodno potreben za poljsko gke koncesije.	x	.	,	.
gospodarstvo. Komisijo vodi profe- japonske oblasti smatrajo sobot-sor Relly, ki mu v Parizu pripi- ni sp0pad med angleškimi četami sujejo pomen drugega Runcimana in jap0nci v Šanghaju kot zelo re-in trdijo, da je bil poslan brez ved- sen jn trde, da so ga povzročili nosti parlamenta oziroma celo pro- I Angleži, ki so prvi streljali; Angle-
ti volji parlamenta.
Lord Halifax se je včeraj nenadno vrnil v London, da pripravi torkovo sejo vlade. Govorice o važnih zunanjih dogodkih, ki bi naj biu povzročili ta Halifaxov prihod, se demantirajo, čeprav se ne taji ve*
ži pa poročajo, da je napadla njihove straže lokalna kitajska po-licija.	,	x
Novo koncentracijsko cgiptsko vlado je sestavil Ali Maher paša.
Zračni promet je bil ustavljen v Rusiji med Moskvo in nekaterimi
lika Dolitična napetost in se celo drugimi mesti. Ustavitev je le zagovori o novih skupnih demaršah I časna Vzroki ustavitve niso bili
v Berlinu,
časna. Vzroki ustavitve navedeni.
Štev. 93.
Denarstvo
Beograjska borza
Poročila o položaju borze v preteklem tednu se strinjajo v tem, da je bila situacija mirna. Okre pilo se je tudi zasebno povpraševanje in malo popravilo tečaje.
6%ne dalmatinske obveznice so še nadalje padle, begluške pa napredovale. Vojna škoda se kljub zboljšanju do konca tedna ni docela popravila in je s 464 še za pol poena v upadku proti zadnjemu tednu. Nespremenjene so ostale 4%ne agrarne obveznice in 7%ni Blair. Skupni promet drž. papirjev je znašal 5 milijonov din, za 0'6 manj ko v zadnjem tednu. Naj večji je bil promet v vojni škodi brez terminske.
Delnice Narodne banke tudi ta teden niso notirale in velja kot zadnji tečaj ponudba 7.450. Enako velja za delnice PAB zadnji tečaj 211—210 in so mali komadi celo padli za 1 % poena na 207.
Funt je ves teden ostal na 258 in je bilo prometa 43.040 funtov. Stabilna je tudi klirinška marka, ki je ne primanjkuje po 14'30 iti je promet dosegel 1,140.000 RM. Grški boni so čvrsti, ker ni blaga. Skupni devizni promet je znašal 35’4 milijona dinarjev.
Na domačem trgu pšenice je položaj nespremenjen in kupuje še vedno največ Prizad, ki je zaradi tehničnih težkoč podaljšal prevzemni rok do konca septembra, torej za 15 dni. Intervencijska cena je nespremenjeno 165 din vlačilec Tisa. Izvozna pariteta v oktobrskem roku Liverpool 56, Rotterdam 47, blago 55 din.
Koruza je še vedno dražja ko pšenica in ni videti vzroka za spremembo, ker v Evropi letina ni najboljša. Domača cena je narasla na 120—122, kupuje se pa ponekod po 150 do 160 din. Izvozna pariteta za oktober je proti Rolterdamu 74, cif angleška pristanišča za blago 85 din.
Stanje Narodne banke
Po izkazu Narodne banke z dne 15. avgusta se je njeno stanje v zadnjem tednu spremenilo tako-le (vse številke v milijonih din):^ Kovinska podloga se je povečala za 0.1 na 1.022,2.
Devize izven podloge so se znižale kljub izvozni sezoni za 14,4 na 503,6.
Vsota kovancev se je znižala za 6,6 na 184,4.
Skupna vsota posojil je padla za
38.0 na 1804,8. Menična posojila so sicer narasla za 20,0 na 1.750,2, zato pa so lombardna padla za
58.0 na 54,6.
Razna aktiva so se zvišala za
12.0 na 2.363,3.
Obtok bankovcev se je zvišal za
17,2 na 7.392,4.
Skupna vsota obvez na pokaz pa je padla za 10,4 na 23,5.
Razna pasiva so se zmanjšala za 5,6 na 226,8.
Skupno kritje znaša 27'35%, samo zlato pa 27 20%.
Obrestna mera je ostala še nadalje neizpremenjena.
Interni dinarji
Devizna direkcija Narodne banke sporoča, da se smejo interni tuji dinarski računi uporabiti tudi za povečanje izvoza v Francijo. Pri izvozu zelenjave, sadja, vina, jajc, mesnih konzerv, ribjih in ze-lenjadnih konserv ter pulpe je določena meja 25%, pri izvozu zaklane perutnine 10% in za gnjati do 15% internih dinarjev. Pri iz-vozu jajc in zaklane perutnine v šv>co se sme poslej uporabiti le internih dinarjev namesto
25%.
Strokovni odbor Narodne banke sestavlja nov devizni pravilnik. Kontrola se baje ne bo poostrila, uvede se pa tudi zaporna kazen za večje prekrške.
Za poživitev stavbarstva v Zedinjenih državah se zniža obrestna mera gradbenih posojil za lh% na 4'5% in celo na 4%. Pri nas je takšno znižanje še neprimerno bolj potrebno in nujno.
Francoski državni dolg se je le-
tos v prvem polletju zvišal za 236 na 444‘1 milijarde frankov.
Zlata podloga Češko-moravske narodne banke znaša po izkazu 20. avgusta 1.720'4 milijona kron in se je zmanjšala v zadnjem roku za 300.000 kron. Denarni obtok se je znižal za 39 3 na 6.305-2 milijona kron.
Zlata je izvozila Anglija od 10.
do 15. t. m. za 6,19 milijonov funtov. Od tega je šlo v U.S.A. zlata
za 2,28 milijona funtov, ostalo pa v Kanado.
Drobiža, zlasti srebrnega, je začelo primanjkovati na Poljskem. Poljska je morala zaradi tega nakupiti več ton srebra v tujini, ki ga bo uporabila za kovanje novih srebrnikov. Poljski listi so poročali, da je prišlo do pomanjkanja srebrnega drobiža, ker so nekateri tihotapili poljski srebrni denar v tujino.
Nova	do
o plačilnem	prometu
in Jugoslav
Devizna direkcija Narodne banke je izdala naslednjo okrožnico:
V zvezi s sklepi Italijansko-ju-goslovanskega stalnega gospodarskega odbora z dne 3. avgusta 1939 sporočamo naslednja obvestila in navodila:
Plačilni promet
a) Določila plačilnega sporazuma med Jugoslavijo in Italijo z dne 7. januarja 1938, ki se nanašajo na plačila (naša okrožnica D. št. 1 z dne 11. januarja 1938) veljajo tudi za transferje iz Jugoslavije v Italijo in obratno, če se vrše po naslednjih osnovah:
1. kot vzdrževalni stroški, pokojnine, mezde, plače in podobno, ki jih dolgujejo pravne ali fizične osebe ene države fizičnim ali pravnim osebam druge države.
2. razni transferi do maksimalnega zneska 150 lir mesečno za posameznika, v kolikor ne gre za transfere iz naslovov, ki so po sporazumu izključeni, kakor n. pr. transferji za plačilo tranzitnega blaga.
b) Za vse transfere, ki se izvršujejo po klirinških računih, predvidenih po navedenem plačilnem sporazumu, se uporablja klirinški tečaj.
Mestna hranilnica ljubljanska
proslavi svojo petdesetletnico dne 1. oktobra.
Kot kavcija se smejo sprejemati po zadnji odločbi finančnega ministra samo taka garantna pisma inozemcev, ki se glase na dinarje ali na svobodne tuje valute
Razširjenje sporazuma na Albanijo
Plačilni sporazum, sklenjen 7. januarja 1938 med našo državo in Italijo, kakor tudi vsi dodatni sporazumi in konvencije veljajo tudi za Albanijo, in sicer od 20. aprila 1939 dalje, toda pod pogojem, da se morajo plačila, predvidena po navedenem sporazumu tudi tedaj, če se nanašajo na posle, sklenjene pred 20. aprilom 1939, izvrševati v albanskih in italijanskih lirah ali v albanskih frankih s posredovanjem Albanske narodne banke kot blagajnika Nacionalnega zavoda za zamenjavo s tujino. Tako vplačani zneski se bodo spremenili v dinarje (upoštevajoč pri tem določeno pariteto 6‘25 lire za 1 albanski frank) ter se bodo vpisovali na dinarski račun, ki je predviden po preje navedenem sporazumu.
Uvoz albanskega blaga se plačuje kakor se plačuje italijansko blago.
Turistični promet italijan-sko-albanske carinske unije z Jugoslavijo
a) Pooblaščeni italijanski in albanski zavodi morejo izdajati ne prenosne čeke v dinarjih ko tudi naloge za izplačila v dinarjih svojim korespondentom v Jugoslaviji jugoslovanskim pooblaščenim zavodom — v korist potnikov in turistov, ki potujejo iz unije v Jugoslavijo. Ti čeki in nalogi se morejo izdajati do vrednosti 3000 italijanskih lir za osebo in za mesec bivanja v Jugoslaviji. Ta znesek se more zvišati s posebnim dovoljenjem Nacionalnega zavoda za za menjavo blaga s tujino.
Italijanski in albanski zavodi, pooblaščeni za izdajanje izplačilnih čekov in nalogov morejo v naprej ustvarjati pri svojih jugoslovanskih korespondentih razpoložljiva sredstva, ki so potrebna za izplačevanje navedenih Čekov in nalogov, in sicer s tem, da vplačujejo v dobro »turističnega računa« v italijanskih lirah, ki se otvarja na
ime Narodne banke kr. Jugoslavije pri Nacionalnem zavodu za zamenjavo s s tujino.
Po prejemu vplačil dostavi Nacionalni zavod za zamenjavo s tujino Narodni banki kr. Jugoslavije naloge za izplačilo v italijanskih lirah v korist jugoslovanskega zavoda — korespondenta.
b) Narodna banka bo izvršila te naloge ter izplačala koristnikom — jugoslovanskim pooblaščenim zavodom ustrezajočo vrednost v dinarjih na podlagi takrat veljavnega klirinškega tečaja.
Prejete dinarske zneske bodo jugoslovanski pooblaščeni zavodi vpisali brezobrestno na »potniški račun« kot italijanske turistične dinarje, ki se bodo ustvarjali na ime njih korespondentov iz unije, za katerih račun bodo prejemali izplačila.
c) Zavodi iz unije bodo pobirali od luristov in potnikov poleg ostalega tudi provizijo 0'40% v dobro jugoslovanskih pooblaščenih zavodov — trasatov. To provizijo bodo odobiavali predhodno in globalno
Potemtakem bodo jugoslovanski pofclaščeni zavodi izplačevali čeke in izvrševali naloge za izplačilo v dinarjih brez vsake provizije in brez vsakega odbitka. Če pa pred videna provizija za jugoslovanske zavode ne bo dosegla minimuma 5 din za vsako izplačilo, more zavod, k: izvršuje izplačdo pobrati od turistov ali potnikov razliko, ki se odbije od zneska, ki ga izplača.
č) Potniki in turisti morajo vrniti pred svojim odhodom iz Jugoslavije pooblaščenemu zavodu
plačane in v Jugoslaviji neizkoriščene zneske, ki presegajo znesek v dinarjih, katerih iznos je dovoljen po naših deviznih predpisih. Na to morajo zavodi opozoriti italijanske in albanske koristnike pri izplačilu. Pooblaščeni zavodi sprej mejo te zneske in jih vpišejo v dobro »potniškemu računu«, ki je odprt na ime zavoda v uniji, ki , e izdal čeke ali naloge za izplačila.
Za prejete zneske na tej podlagi izdajajo zavodi pobotnice, v katerih se mora navesti predirne, ime, naslov in številka potnega lista turista ali potnika, kakor tudi ime zavoda, ki je izdal čeke ali naloge za izplačilo.
V primeru da zavod, ki je pre jel vplačila, ne vodi »potniškega računa« na ime izstavljalca-zavo-da, bo tako prejete zneske vpisal na ime zavoda, ki je izvršil izplačilo italijanskemu ali albanskemu turistu ali potniku (kar bo zvedel od njih) ter jim istočasno dostavil vse potrebne podatke. Zadnji zavod mora takoj obvestiti izstavljajoči zavod o prejetem plačilu.
Pooblaščeni zavodi, pri katerih bodo vplačani neizkoriščeni dinarski zneski, morejo zahtevati določeno provizijo 5 din za vsak posel v kritje svojih stroškov.
d) Zavodi-izstavljalci morajo obvestiti jugoslovanske zavode-trasa-te v primeru, da bi se jim vrnili dinarski čeki kot neizkoriščeni ali da potniki ali turisti ne žele še nadalje izkoristiti neizkoriščene ali deloma izkoriščene izplačilne na loge.
Vsak napreden trgovec
prodaja le tako blago, s katerim svojim odjemalcem koristi.
Nudite tudi Vi Vašim odjemalcem v prvi vrsti naravno Rogaško slatino; s tem koristite njim in sebi!
Katere so strupene in katere užitne gobe
Zanesljivih znakov za takšno razlikovanje ni! Popolnoma napačen (že skoraj 2000 let star) je nauk, da je strupena vsaka goba, ki prerezana ali pretrgana počrni ali pomodri; nadalje vsaka goba, ki izceja mleko (sok) in tudi vsaka goba, ki med kuhanjem ali praženjem počrni srebrno žlico ali čebulo. Edino pri eni skupini gob (golobice, lat. russulae) je zanesljivo, da so užitne vse, ki so surove sladkega okusa, dočim so strupene ali vsaj neužitne vse golobice, ki surove na jeziku zapečejo ali zagrenijo. Brez skrbi prežvečimo košček vsake gobe, nato pa izpljunemo. Pri vseh gobah velja splošno načelo: strupene, sumljive ali vsaj neužitne so vse gobe, ki so slabega, zoprnega oinotnega in grenkega okusa ali neprijetnega duha. Izjemo pa dela najnevarnejša strupenjača strupeni kukmak (lat. amanita phalloides), ki ni baš slabega duha in okusa i okus po sirovem krompirju), a je smrtno nevarna.
Dobave - licitacije
Zunanja trgovina
Kontrola uvoza bo razširjena na nekatere predmete, zlasti na kozmetična sredstva (puder, kolonj -sko vodo, zobno pasto, dišave, pomade). Teh predmetov uvažamo letno za okoli 10 milijonov din.
Nemčja je poslala v Jugoslavijo prvo partijo v Nemčiji naročenih letal. Naročilo je bilo oddano baje šele pred tremi tedni, a je že sedaj bilo izvršeno.
Naš antimon bo plačevala Nemčija odslej le do 50% v devizah, ostanek pa v kliringu.
Kredit 200 milijonov RM na 5% in pet let ter 180 milijonov RM na 2 leti je priznala Nemčija Sovjetski Rusiji s pogodbo, ki je bila po ruskem poročilu že v soboto podpisana v Berlinu.
O veliki gospodarski živahnosti poročajo iz Romunije. Samo v Bukarešti je bilo ustanovljenih letos v prvih osmih mesecih nad 300 trgovskih podjetij, mnoge družbe in podjetja pa so povečala svoj kapital.
V Bukarešti se vodijo pogajanja za dobavo 38.000 vagonov petroleja in njegovih derivatov v Francijo. Dosedaj je bilo poslanih v Francijo že 5000 vagonov. _
Romunija je ustavila nadaljnje dobave nafte Nemčiji in Italiji. Romunija pojasnjuje ta ukrep s tem, da je dolg Nemčije in Italije za dobavljeno nafto že preveč nara-stel in da bo mogla Romunija zopet dobavljati Nemčiji in Italiji nafto le, ko bosta poravnale svoj dolg.
Stanje živinoreje na Madžarskem
je po zadnjem štetju živine naslednje: goved ima Madžarska 2,4 milijona (nad pol milijona več ko 1. 1938.), 940.000 konj, 3,9 milijona svinj, 1,8 milijona ovc, 66.000 koz in 1300 mul.
Proizvodnja nafte se je na Madžarskem v zadnjih 12 mesecih po-četvorila ter je znašala 52.000 ton Proizvodnja zemeljskega plina se je povečala za osemkratno in je
dosegla 18'5 milijona kubičnih me trov.
Zunanja trgovina Češko-morav skega protektorata je bila v juliju pasivna za 9,7 milijona kron, dočim je bila v juniju aktivna za 1 milijon K. Uvoz je znašal 435,8 izvoz pa 426,1 milijona K.
Angleški uvoz je znašal v juliju 78 28 milijona funtov proti 73,89 milijona funtov pred enim letom. Izvoz pa se je v istem času dvignil od 37,47 na 40,35 milijona funtov
Nemčija je sklenila z Iranom dogovor o nakupu 10.000 ton bombaža, ki ga bo plačala z industrijskimi izdelki.
Svetovna proizvodnja kavčuka je narasla v prvem letošnjem polletju v primeri z lanskim od 451.818 na 484.094 ton.
Italijanska družba za predelavo bombaža »Cottonificio Cantoni« v Milanu bo tudi letos izplačala 15% dividendo, čeprav je njen čisti dobiček nekoliko manjši ko lani Družba pravi v svojem poročilu da je na notranjem trgu tendenca padanja nakupov, dočim je bil izvoz otežkočen zaradi stališča, ki so ga zavzele proti italijanskemu bombažu nekatere države.
Proizvodnja svile v Italiji je znašala v prvih letošnjih petih mesecih 994 ton proti 1469 tonami lani.
Sovjetska Rusija je naročila na Poljskem 900.000 ton premoga, to-pilniških proizvodov za 8 in pol milijona zlotov ter kablov za 1 milijon zlotov. Naročila so posledica nove poljsko-sovjetske trgovinske pogodbe.
Že v 24
barva, plesira In kemično s n ali obleke, klobnke Itd. Skrobi in Bvetlolika srajce, ovrat oike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ul Teleton št 22-72.
Dne 1. septembra bo pri Komandi pomorskega arzenala v Ti-vatu licitacija za dobavo raznega materiala za »brtvenje«.
Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 2. septembra ponudbe za dobavo sukanca, verig, aparata za preizkušanje stre-lovodnih instalacij; podzemnega kabla, izolime vrvice, plinskih cevi, železnih vijakov, klešč za raztezanje rokavic, aparata za par-, enje rokavov, olja, apulet, električne peči; do 4. septembra spre-, ema ponudbe za dobavo valjanih plošč, cinkove pločevine, medene pločevine, prozornega stekla, zrcal, delta-metalov, okrogle žice, bronce v valjih; do 5. septembra sprejema ponudbe za dobavo medene polokrogle žice, raznega pa-prja, lepenke, knjigoveških igel za šivanje knjig, steklenih plošč za ladijska okna, stekel za vodo, zaščitnih stekel; do 7. septembra za dobavo piščalk, smrekovih desk m raznih vrvi.	,	.
Dne 4. septembra bo pri Štabu mornarice kr. Jugoslavije v Zemu-nu, ekonom, odelenje, licitacija za dobavo 4000 zimskih volnenih mornariških maj.
Razpisane službe
Uprava zavoda »Cačak« v čačku
potrebuje naslednje osebje:
2 inženirja elektrotehnika z najmanj 21etno prakso v tovarni ali radiotehnlčnem laboratoriju,
1 strojnega inženirja z najmanj dvoletno prakso v tovarni (fini mehanik),
2 tehnika s srednjo tehnično solo — specialista v radio-tehniki,
2 risalca strojna ali elekrotehni-les
1 samostojnega mojstra za fino mehaniko,
1 mehanika-konstruktorja mehaničnih detajlov, več mehanikov, več elektrotehnikov.
*
1 inženirja (elektrotehnika ali tehnologa) s prakso v tehnični pisarni ali tovarni — poznavalec ra-dio-materiala,
1 mojstra-poznavalca elektro- m radio-materiala,
1 skladiščnika — poznavalca elektro- in radio-materiala.
*
1 elektro-inženirja z večletno prakso v tovarni,	(
1 mojstra-poslovodjo za radio* tehniko s prakso v tovarni in 1 mojstra-poslovodjo za fino mehaniko s prakso v tovarni.
Pogoji, pod katerimi se to osebje sprejme v službo, se dobe pri Zbornici za TOI v Ljubljani.
Trgovinski register
Vpisale s« se naslednje tvrdke:
»Titan«, d. d. kranjske tvornicc željezne in bravarskc robe i ljc-vaoniea, Zagreb, podružnica Kamnik. Družbena pravila so se spremenila. Temeljna glavnica sestoji iz 20.000 delnic po 150 din. Podružnico v Kamniku zastopata in podpisujeta kolektivno: dr. Nikola Kostrenčič, bančni ravnatelj v Zagrebu in inž. Vekoslav Pilpel, ravnatelj Osječke Ijevaonice železa in tvornice Strojeva v Osijeku. — Upravni odbor družbe tvorijo: dr. Ferdinand Gramberg, Beograd, Slavko Deutsch, Zagreb, dr. Nikola Kostrenčič, Vjekoslav Pilpel, Ivan Reich, Paulič Franc in Frančišek Pavliček, vsi iz Zagreba ter Josip F. Schmidt iz Osijeka.
Gradbeno podjetje šver & Kosi, družba z o. z., Ljubljana. Obratni predmet: izvrševanje graditeljskih del in prevzemanje vseh ostalih v to stroko spadajočih del. Osnovna glavnica 200.000 din je v gotovini vplačana. Poslovodji: Ivan Kosi in Martin Šver, oba v Ljubljani. Poslovodja zastopata družbo kolektivno.
Zadružna tiskarna v Ljubljani,
družba z o. z. Osnovna glavnica v višini 200.000 din sestoji iz prevzetega premoženja zadruge in njenih deležev in iz v gotovini vplačanih razlikovnih zneskov od polnih od družbenikov prevzetih osnovnih vlog. Poslovodje: Anton Čadež, tajnik K. T. D., Karol Ceč, ravnatelj v p., dr. Tomaž Klinar, stolni župnik in kanonik, dr. Alojz Odar, univ. profesor in Valentin Tomc, katehet, vsi v Ljubljani, Družbo zastopata po dva poslovodja skupaj. Družba je nastala zaradi spremembe zadruge Zadružne tiskarne.
Douava-Jadran, trgovska družba /. o. z. tudi srbohrvatsko in nemško besedilo. Obratni predmet: trgovina in uvoz premoga, koksa, 'katranskih proizvodov in črnega premoga, železa, kovin in surovin vsake vrste ter izvoz vseh v Jugoslaviji proizvedenih produktov. Osnovna glavnica v višini 240.000 dinarjev je vplačana v gotovini. Poslovodja Milenkovič I. Dobro-slav, divizijski gen. v p. v Beogradu. Če se postavita dva poslovodji, zastopata družbo kolektivno.
Pihler Ferdo, trgovska agentura s tekstilnimi potrebščinami »Tek-zas.« v Mariboru. Obratni predmet: trgovska agentura s tekstilnimi potrebščinami. Imetnik Ferdo Pihler, trgovec v Mariboru.
»Žitarna«, družba z o. z., Ptuj. Obratni predmet: nakup in prodaja žila in drugih poljskih pridel-na drobno in debelo, eksport sadja. Osnovna glavnica v višini 20 tisoč din je vplačana v gotovini. Poslovodje Ignac Sonnenschein, trgovec in Olga Sonnenschein, roj. Rochlitz, oba iz Ptuja. Družbo zastopala vsak poslovodja samostojno.
Vpisale so se naslednje izpremem-be in dopolnitve:
Jugočeška, Jugoslovensko češka tekstilna industrija d. d. v Kranju. Glavnica družbe se je zvišala od 20 na 40 milijonov din.
Centralna transportna družba z o. z., Ljubljana. Izbriše se poslovodja Lukane M. Maksimilijan.
Kartonažna tovarna in industrija kovinsko - galanterijskih izdelkov
Jakša & Co., družba z o. z. Ljubljana. Vpiše se poslovodja Vajk Magda roj. Slatnar.
Prometna banka d. d. v Ljubljani. Vpišeta se člana upravnega sveta Roman Golob, trgovec in dr. Josip Mal, direktor, oba v Ljubljani. Izbriše se član upravnega sveta dekan in duh. svetnik Matija Škrbec.
Stavbna družba, d. d., Ljubljana. Izbriše se prokura podeljena inž. Hengererju Fritzu (Miroslavu).
Zadružna gospodarska banka, d. d., Ljubljana. Izbrišeta se prokurista Oton Vreča in Hoerinan Franjo Lev, vpiše pa se prokurist Kršula Bartol.
Mirim tvornica čokolade, kakava i bonbona, društvo sa ograničenim jamstvom, Maribor-Košaki. Zaznamuje se ustanovitev podružnice v Zagrebu.
Izbrisale so se naslednje firme:
Ivan Prešern, trgovina z usnjem in čevlji, Kranj,
Albin Adamič & Co, trgovina s kolesi, motornimi kolesi itd. na drobno v Ljubljani — oba zaradi opustitve obrata.
Theodor Fahrenbach, Maribor, urarstvo in trgovina z optičnimi izdelki ter z zlatnino in srebrnino — zaradi smrti laslnika,
Friedriger & Czeike, Maribor,
stavbeno podjetje, ker je prenehala obratovanje,
Franc Toroš, carinsko posredništvo v Mariboru — zaradi opustitve obrata,
Jakob Pavčič in drug, lesna trgovina, družba z o. j. v likvidaciji — zaradi končane likvidacije.
Ivan Riegelbauer, trgovina z mešanim blagom, Ptuj — zaradi prenehanja obrata.
Julius Cripp, Maribor, trgovina z delikatesami in vini. Zaradi pre-stanka obrata.
Iz zadružnega registra Vpisale so se naslednje zadruge: Agrarna kreditna zadruga pri Sv. Marjeti niže Ptuja, Agrarna kreditna zadruga pri Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji. Agrarna kreditna zadruga pri Sv. Marku niže Ptuja in Nabavna in prodajna zadruga na Vrhniki.
Strojna zadruga v Dolu pri Ljubljani, Agrarna kreditna zadruga v Grajeni pri Ptuju, »Dom faktorjev«, stavbna zadruga z o. j. v Ljubljani, Agrarna kreditna zadruga v Ormožu, Kmetijska gospodarska in vinarska zadruga v Slovenjem Gradcu, Agrarna kreditna zadruga pri Sv. Barbari v Halozah in Agrarna kreditna zadruga pri Sv. Lenartu v Slov. goricah.
Zopet	nap
v elektrifikaciji
Dasi je Jugoslavija izredno bogata na vodnih silah in imamo tudi ceneno pogonsko silo v premogovnem prahu, so vendar okoliščine dovedle do tega, da uvažamo tok iz Nemčije. Elektrarna Fala je že precej gosto razpredla svoje omrežje v severni Sloveniji, manj ugodno pa je doslej bilo stanje v obmejnih krajih. Tako prejemata Št. lij in papirnica Sladki vrh tok iz Avstrije, Gornja Radgona in sosednji kraji iz avstrijske Radgone, Apaška kotlina pa iz Donnersdorfa od indu-strijca Meinla. Sedaj se dela na tem, da se dobava inozemskega toka ukine in podaljša falski daljnovod do meje.
Poročali smo že, da so Mestna podjetja mariborska, ki prejemajo tok po posebnem vodu iz Fale, lani zgradile daljnovod do banovinskega posestva v Svečini ob meji. Na la vod je že priključenih precej odjemalcev. V načrtu je podaljšava voda do St. lija in dalje v Slovenske gorice. Na vzhodnem obronku Slovenskih goric, na Murskem polju, je daljnovod od juga do Križevcev. Sedaj
se je dosegel sporazum s pristojnimi mesti v tem smislu, da Fala podaljša daljnovod od Križevcev do Gornje Radgone. Dela bodo gotova še letos. Občanska podjetja gornjeradgonska, ki se prav lepo razvijajo, se pogajajo sedaj z občinami vzdolž Mure proti zapadu, da bi se dosegel sporazum v tem smislu, da bi občina kot zakupnik falskega toka oddajala energijo tudi drugim občinam, v prvi vrsti Apačam in okoliškim krajem. Razgovori potekajo ugodno in je sporazum v načelu že sklenjen. Upati je, da se bo daljnovod spomladi podaljšal preko Gornje Radgone do Apač in morda še dalje. Potem se opusti dobava elektrike iz Nemčije. Ravnotako bodo na daljnovod priključeni nekateri vmesni kraji.
V načrtu je tudi prepreženje Slovenskih goric samih z gostim električnim omrežjem. Nekateri kraji imajo sicer že tok, toda iz privatne elektrarne, ki je poleg tega zelo šibka. Ko bodo tudi tu pogajanja končana, potem bo res vse obmejno ozemlje dodobra elektrificirano.
Doma in po sveto
Z velikimi svečanostmi je bila v soboto proslavljena 251etnica velike zmage srbske vojske na Ceru,
ko je srbska vojska v štiridnevni bitki popolnoma premagala avstro-ogrsko vojsko pod Potiorekom ter jo vrgla s srbskega ozemlja. Pri svečanostih so se odigravali ganljivi prizori, posebno, ko so prinesli stare s slavo ovenčane srbske zastave. Stari borci’ iz cerske bitke so s solzami poljubljali te zastave. Proslave se je udeležilo poleg številnih zastopnikov vlade, vojske, raznih organizacij tudi okoli 20.000 prebivalstva iz šabca in okolice. Bila je prava narodna proslava ve-
Lipski	jesenski
Zaietek 27. avgusta
60u/o popusta na nemških železnicah, znatni popusti v drugih državah.
Vsa pojasnila dajejo:
Zvanični biro lajpeiškog sajma, Beograd, Knez Mthajlovu ulica br. 33 /1.
in iaitni zastopniki:
lng.G.Tonnies, Ljubljana, dm h.
Telefon 27-62
Josip Bezjak, Maribor,
Gospotka ul. 25, Tel. 20-97
like zmage, ki ostane za vse dni v ponosnem spominu vsega našega naroda. In to po pravici, ker je bila to prva velika zmaga zaveznikov v svetovni vojni. Glavna svečanost je bila ob spomeniku junakom cerske bitke. Ko je opravil cerkvene obrede patriarh Gavrilo, je govoril ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič, ki je v svojem govoru naslovil na vse Jugoslovane tudi naslednje pomembne besede: »Težki in mučni časi, ki so prj-šli nad svet okoli nas, nas morajo vsaj ob 12. uri pomiriti, spametovati in prepojiti z duhom cerskih junakov. Naj bi brezuspešna medsebojna trenja napravila prostor bratski ljubezni Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki jim je_ ta država skupna, ki jim je edina rešitev, edino upanje in edino jamstvo za njihovo boljšo in srečnejšo bodočnost V teh naših prostranih mejah, pod tem našim lepim nebom in ob bogastvu, s katerim nas je narava obdarila, se lahko ustvari srečna, velika in zadovoljna jugoslovanska domovina, ki se bo s silo in uspehom uprla vsem sovražnikom, pa naj pridejo od koder koli. Slava cerskim junakom! živel kralj! živio Jugoslavija!«
Nato so govorili zastopniki raznih organizacij ter vojske, ki so podali na kratko ves potek velikih štiridnevnih bojev. Svečanost je zaključil mogočen defile naše hrabre vojske, ki vsa živi v duhu cerskih junakov.
Sporazum je dosežen, javljajo na kratko naši listi. Strokovnjaki so dovršili glavni del svojega posla
ter je bilo njih delo odobreno tako od Zagreba ko Beograda. Prihodnji teden je pričakovati odločilnih dogodkov v naši notranji politiki
»Hrvatski dnevnik« poroča o zadnjih pogajanjih ter pravi, da je razumljivo, če se med pogajanji niso mogle dajati informacije o poteku in vsebini pogajanj. Danes pa more že reči, da so se vodili razgovori o novi državni organizaciji, ki naj spremeni položaj hrvat-skega naroda ter določi ozemlje, na katerem bodo mogli Hrvati razviti vso svojo aktivnost. To pa seveda ne pomeni, da se ne bi mogei čutiti hrvatski vpliv tudi na drugih področjih. Tudi o upravi na čisto hrvaškem ozemlju se je govorilo, prav tako pa tudi o upravi v vsej državi. Pokazalo se je, da je tehnična izvedba sporazuma lahka če je tu dobra volja.
Delegacija 30 naših vestfalskih rojakov je včeraj potovala v Beograd, da položi venec na grob kralja Aleksandra; nato se razidejo tudi delegatje na svoje stare domove. Iz Nemčije je dospelo skupno 200 naših rudarjev.
Konferenca industrijskih korporacij Jugoslavije bo na Bledu 1. in 2. septembra. Med važnimi referati se bo razpravljalo zlasti vprašanje etatizacije industrije.
Včeraj je bila na Vrhniki veličastna blagoslovitev novega prosvetnega doma. Tabora se je udeležil tud ban dr. M. Natlačen s soprogo, ki je obšel častno četo fantovskih odsekov.
Ljubljana si je na atletskem tekmovanju v Zagrebu še zadnji dan priborila zmago pred Zagrebom in Beogradom.
Uredba o reorganizaciji zunanjega ministrstva je bila objavljena v »Službenih novinah«.
Na letni skupščini učiteljev savske banovine je bil dosežen med srbskimi in hrvatskimi učitelji popoln sporazum ter je bila z aklamacijo izvoljena nova uprava a Franjom Mariničem iz Zagreba na čelu.
Veliki moderni dom za mladoletnike bo postavila država v Beogradu. Stavbeni stroški so prora-čunani na 3 milijone din.
Savska banovina ima 5050 učiteljev, ki na 1925 šolah poučujejo 280.000 otrok.
Gasilstvo je najbolj razvito v dravski banovini, kjer je 26 gasilskih žup, 966 čet, 32.029 rednih in 16.542 podpornih članov. Na drugem mestu je savska banovina, ki ima 51 žup, 980 čet, 32.678 rednih in 28.741 podpornih članov. Zatem sledi donavska banovina, ki ima 32 žup, 370 čet, 11.955 rednih in 18.050 podpornih članov. V vseh drugih banovinah je gasilstvo še zelo slabo razvito ter imajo drin-ska, moravska, vardarska in vrba-ska po nekaj nad 1000 rednih članov, ostale pa le po 400 do 600 rednih članov.
V tvornici vagonov »Jasenica« v Smederevski Palanki je izbruhnila stavka, ker ni postopala uprava tvornice po kolektivni pogodbi. _
Na cionističnem kongresu v Ženevi je dejal predsednik izvršilnega odbora židovske agencije, da bo stal židovski narod vedno ramo ob rami z britanskim narodom, in sicer zlasti v primeru vojne.
Kongres pravnikov vzhodne Prusije se prične jutri v Gdansku, pri
čemer bodo imeli nemški narodno-socialistični vodje več govorov.
Nemške visoke šole na Češkem pridejo s 1. septembrom pod upravo osrednje nemške vlade v Berlinu.
30 ljudi je bilo aretiranih na Slovaškem ob odkritju ilegalne propagandne centrale, ki je delovala proti sedanji vladi.
Madžarski državni upravitelj Horthy je izjavil nekemu angleškemu novinarju, da je bil zanj najtežji trenutek v življenju, ko je moral izročiti bivšo avstro-ogrsko vojno mornarico Jugoslovanom.
Vstop Churchilla v vlado je zahtevalo s posebno peticijo 375 angleških univerzitetnih profesorjev;
Francoski veleposlanik v Berlinu je obiskal nemško zunanje ministrstvo in sporočil nemškemu državnemu podtajniku, da bo Francija na vsak način izpolnila vse svoje obveznosti do Poljske. Enako izjavo je podal nemškemu drž. podtajniku tudi angleški veleposlanik., Tudi angleški veleposlanik v Rimui je v istem smislu opozoril italijansko vlado.
Skupina Nemcev na Poljskem je začela izdajati svoj tednik, ki naglasa lojalnost poljskih Nemcev do Poljske.
Med Turčijo, Grčijo in Romunijo
je bil sklenjen, kakor poročajo nemški listi, vojaški pakt.
Estonski ' kmetijski minister je prišel v Moskvo, da si ogleda sovjetsko kmetijsko razstavo.
Torek, 22. avgusta: 12.00: Koncert mandolin in balalajk (plošče)
— 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Koncert radijskega orkestra— 14.00: Napovedi —19.00: Poročila — 19.30: Deset minut zabave — 19.40: Nac. ura: Zgodovina jugoslovanske aviacije — 20.00: Prenos iz Ženeve: Proslava 751et-nice ustanovitve Rdečega križa — 20.50: Deklaracija zveznega svetnika Giuseppe Motta — 20.58: Deklaracija predsednika Rdk Maxa Huberja — 21.05: Govori odličnih mednarodnih osebnosti o delu Rdk
— 21.25: Georges Duhamel govori s konvenciji Rdk — Bolničarka pred mikrofonom — 21.30: Koncert orkestra radijske postaje Suisse Romande pod vodstvom Ernesta Ansermenta — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Koncert radijskega orkestra.
Sreda, 23. avgusta: 12.00: Plošče
— 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Salonski kvartet — 14.00: Napovedi — 18.30: Mladinska ura: Moja knjižnica (profesor Fr. Vodnik) — 18.45: Plošče — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Prirodopisni kotiček (dr. Joža Her-fort) — 19.40: Lucerna in detelja v našem kmetijstvu — 20.00: Mu-sorgski-Rimski Korsakov: Perzijski ples (plošče) — 20.10: Iz življenja na Kitajskem in Japonskem (kap. Turnšek) — 20.30: Solistični koncert na violocelu:	prof.	Čenda
Šedlbauer, pri klavirju prof. M. Lipovšek — 21.15: Cimermanov kvartet — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Plošče.
Delajte za napredek trgovskih organizacij!
Glavna kolektura Drž. razr. loterije
Vrelec sreče
Alojzij Planinšek
LJUBLJANA, Beethovnova ulica 14,
javlja, (la so bili glasom telefoničnega sporočila dno 19. avgusta izžrebani sledeči dobitki V’, razreda 38. kola:
din	100.000	št.	37786;
din	80.000	št.	97253;
din	50.000	št.	54567;
din	40.000	št.	30064;
din	30.000	št.	93769;
din	24.000	št.	24040;
din	20.000	št.	30748,	36651,
din	16.000	št.	7324,
din	12.000	št.	46367,	51865, 77139,
81254’
din’ 10.000 št. 27707, 33341, 42589, 43368,	43591,	44860,	51832,	65462,
67670, 83629;
din 8.000 št. 831, 3207, 5346, 6386, 17036,	17620,	22057,	26234,	29585,
30103,	54067,	59330,	68407,	80204,
81498,	83360.	88753,	89103,	93223;
din 6.000 št. 2636, 4585, 16485,
Prihodnje žrebanje bo trajalo do 9. septembra 1939.
Vsi oni, ki so zadeli v moji k°‘ lekturi, lahko dobitke takoj dvig-
19802,	28091,	30063,	39820,	41504,
44575,	56367,	56949,	57720,	58603,
61752,	65681,	71157,	73749,	74596,
76790,	82126,	82371,	89379,	97456,
98332, 99677;
din 5.000 št 1790, 3806, 9684, 10091,	13225,	14305,	17750,	21762,
24334,	27562,	31698,	33364,	34649,
39689,	49089,	53581,	56699,	57981,
74136,	81661,	82005,	88356,	88460,
89020, 96930, 97604, 99519;
din 4.000 št. 5538, 11665, H730, 21597,	21954,	22753,	23231,	26088,
27323,	36937,	40003,	43183,	46399,
46516,	46681,	47335,	49472,	51204,
60738	65939,	66537,	76926,	77032,
77248’	85019,	85425,	86702,	88239,
92240^	95153,	95935, 97638.
nejo. Kdor si še ni nabavil srečk državne razredne loterije, naj V*~ hiti ponje v glavno domačo kolek-turo »VRELEC SREČE«.
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.