• 1••••<••»•>•>••>•••>•••••>••>•••••••••>•••>•>•••••»•••«>•>•^ • Monika Govekar Okoliš UPORNOST GIMNAZIJCEV IN NJIHOV ODNOS DO PROFESORJEV, ŠOLSKEGA REDA IN DISCIPLINE1 ftK^^^^^^'^^^^^^^^^^^^^^^^^^«^-re»ï»y.4-^>^T Pred sto in več leti so gimnazije na sloven- skem etničnem ozemlju delovale po načelih in navodilih takratne avstrijske šolske politike. Na samostojno življenjsko pot in na univerzitetni študij so navajale mlade različnih nacionalnosti, poleg Slovencev tudi Nemce, Italijane in Čehe. Bile so nemške šole, v katere so hodili fantje iz premožnejših družin, ki so lahko plačevali šol- nino in se ravnali po gimnazijskem šolskem re- du. Mladi, ki so se šolali v gimnazijah, so pred- stavljali bodočo intelektualno elito, saj je bila gimnazija edina šola, ki je nudila splošna znanja za nadaljnji vstop na univerzo. Pri tem pa je bilo pomembno tudi dejstvo, da se mladi na gimna- zijah niso le izobraževali, temveč tudi vzgajali. Preverjalo se je njihovo "nravno" - to je značaj- no vedenje, s pridnostjo in moralnostjo pa se je ocenjevalo tudi vsakega posameznika od začet- ka šolanja do konca, dokler ni opravil mature. Matura ni bila zrelostni izpit samo v znanju, temveč tudi v "nravnem" vedenju. Ker je naš namen prikazati, kako so se gimna- zijci na prelomu iz 19- v 20. stoletje vedli v šoli in zunaj nje do profesorjev in šolskega reda, bo- mo naš splošen opis gimnazijskega življenja 1 Prispevek je posvečen stoletnici ustanovitve Slovenske- ga šolskega muzeja leta 1898. opustili. Omenili bomo le tiste ekstremne pri- mere iz življenja gimnazijcev, ki odstopajo od takratnih pravil dostojnega vedenja na gimnazi- jah. Mladina se je v šoli zapletala v konflikte ta- ko s profesorji kot tudi med seboj. Tovrstne konfliktne situacije spoznavamo iz spominov in življenjepisov nekdanjih gimnazijcev ter iz šolskih poročil (Classificationsberichte, Proto- kolle), ki so beležila različne oblike mladostniš- kega uporništva. Šola je zahtevala strogo spo- štovanje šolskega reda in discipline, ki sta bila stroga tudi po njuni formalnosti. Šolski red je narekoval stopenjsko določene kazni od lažjih ukorov do najstrožjih zaporov. Ta je bil eden od najpomembnejših instrumentov, s katerim je šolsko vodstvo ustrahovalo gimnazijce. Iz literature lahko strnemo odnos mladih do reda in discipline v šoli v dve obliki. V prvo obli- ko štejemo pozitiven odnos, in sicer s strani ti- stih mladih, ki so red spoštovali, se po njem rav- nali in se mu podredili. S tem so se podredili tu- di profesorjem in njihovim avtoritetam. Druga oblika je negativen, t. j. slab in ignorantski od- nos. Mladi, zlasti v višji gimnaziji, so morali šol- ski red spoštovati (seveda so bile izjeme pred- vsem zaradi kršenja reda zunaj šole), sicer so morali šolo zapustiti ali se prilagoditi. Na drugi strani so bili tudi izjemni primeri in posebne 72 ZGODOVINA ZA VSE okoliščine, ko so se gimnazijci prav zaradi preti- rane strogosti, nadzorovanja in kaznovanja, za- čeli upirati ne glede na stopnjo gimnazijskega šolanja. Gimnazijci so živeli pod institucional- nim pritiskom, ki se je zunaj šole razširil s social- nim pritiskom takratne družbe. Vzgoja mladih je vsakega posameznika postavila v odvisnost, konformnost in samoodpovedovanje.2 Dijaki so morali predpisane norme sprejemati in se jim uklanjati. Kljub temu pa so se med šolanjem začeli upirati na različne načine in snovati svoje skupine v šoli in zunaj nje. Z nadzorovanjem v šoli in zunaj nje, z ustraho- vanjem s kaznimi ter zaradi represivnega ozrač- ja na gimnazijah se je med mladimi rojevala upornost. Ta je bila pogojena že s tem, ker mla- di na gimnazijah niso bili več otroci, temveč pu- bertetniki in adolescenti, ki so bili že po sami naravi bolj občutljivi, kljubovalni in uporni. Drugače od ljudske (osnovne) šole, je bilo za gimnazije značilno, da so imele svoja vedenjska pravila. Kar je bilo v ljudski šoli vsakdanje ali normalno (tikanje, uporaba telesnih kazni), je bilo na gimnaziji manj pogosto. V gimnaziji so bile telesne kazni redkejše kot v osnovni šoli. V gimnaziji so veljala tudi nenapisana pravila, da so se gimnazijci, ki so stopili v peti razred višje gimnazije, začeli vikati in da so se osemnajstlet- niki že imenovali "Meine Herren".3 Iz spomin- skih zapisov na gimnazijska leta nam je znano, da so na ljubljanski gimnaziji dijake vikali že na sprejemnem izpitu in nato od prvega do osme- ga razreda. Marsikateri dijak s podeželja tega ni bil vajen in mu je vikanje pomenilo nekaj nena- vadnega. Svoje začudenje ob prvem vikanju je izrazil tudi Jakob Alešovec. Ko ga je profesor vprašal: "Wie heissen Sie!", je presenečen ob- stal: "Sie! Ta beseda me tako nenadoma zadene, da kar obstojim kakor okamenjen. Ni mogoče, da bi veljala ta beseda meni - ne; to res ni mogo- če! Zato sem bil tako omamljen, da me je moral vprašati profesor še enkrat, in to s pristavkom, če morda ne razumem dobro nemški... "Sie!" Ne - to ni bilo res; uho me je goljufalo. In vendar - saj dobro slišim! Gotovo se je profesor zmotil, sicer bi ne bil vikal smrkavca, in še celo kmetiš- kega."4 Ta sprememba, ki je do mladoletnikov pomenila nov odnos, jim je hkrati vzbujala ob- čutek odraslosti in gosposkosti ali pa nasprotno večje odtujenosti in podrejenosti do profesor- jev. Mladi, ki so iz ljudske šole prišli v gimnazijo, so dejansko stopili v drug svet. Ozvald je pre- stop na gimnazijo takole opisal: "Ko sem presto- pil iz ljudske šole v gimnazijo, se mi je odprl nov svet, prav tako kakor hlapcu Jerneju ... Tista središka "škola", kjer smo nekoč s svetim stra- hom poslušali pripovedovanje ..., mi je sedaj naenkrat omrzela. Tako navadno, vsakdanje, nič fino se mi je zdaj zdelo tisto življenje v ljud- sko-šolski klopi... Tukaj v gimnaziji smo dobiva- li "petice", ta ali oni je moral v nedeljo po maši v "arrrrest", profesorji so nas "zafrkovali" itd."5 V ljudski šoli je bila telesna kazen nekaj vsakda- njega. V literaturi zasledimo, da so se tudi na gimnazijah nekateri profesorji posluževali po- sebnih oblik fizičnih kazni, zlasti če dijaki niso znali. Niso več uporabljali šibe (najdejo se le iz- jemni primeri), temveč je, kot je zapisal Mlakar, profesor vzel dijaku, ki je bil vprašan, "glavo med roke in z njo butal ob tablo... Najbrž je bil vnet za koncentracijo šolskega pouka."6 Takšna primera profesorjev sta bila na Prvi državni gimnaziji v Ljubljani dva: Boštnar in Wester. Med fizične kazni v gimnaziji prištevamo tudi lasanje, ki so se ga posluževali samo nekateri profesorji. Omenjeni primeri fizičnega kazno- vanja nam dokazujejo, da so gimnazijce ustra- hovali tudi na omenjene načine, jih podrejali re- du in miru pri pouku, pri tem pa niso upoštevali starosti in razvoja mladih. Profesorji so na ta na- čin gimnazijcem dokazali svojo ostro avtoriteto prav s kaznovanjem. \ Med profesorji na gimnazijah je bilo v vsakda- njem šolskem življenju tudi veliko več sprene- vedanj kot med učitelji v ljudski šoli. Med naj- bolj boleče so prav gotovo sodila ponižanja gimnazijcev z drobnimi žaljivkami, psovkami in opazkami. Pisci spominov na gimnazijsko ob- dobje so opisovali zelo raznovrstne prizore tak- šnega poniževanja. Profesor je npr. pred vsem razredom gimnazijcu razlagal njegovo ime, ki naj bi bilo "pravo ime za konjskega hlapca!"7 Tu- di Ozvald je bil deležen psovke profesorja, in 2 Helmut Engelbrecht, Geschichte des österreichischen Bildungswesens, Erziehung und Unterricht auf dem Boden Österreichs, Band 4, Von 1848 bis zum Ende der Monarchie, 1986. } A. Puhar, Prvotno besedilo življenja, Oris zgodovine otroštva na Slovenskem v 19. stoletju, Globus, Zagreb 1982. 4 J. Alešovec, Kako sem se jaz likal, II. del, Katoliška buk- vama, Ljubljana 1910, str. 20. 5 K. Ozvald, Srednješolska vzgoja, Goriška tiskarna A. Gabrštek, Gorica 1912, str. 9. 6 J. Mlakar, Spomini, I. del, Mohorjeva družba, Celje 1975, str. 93- 7 K. Ozvald, navedeno delo, str. 9- VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 73 sicer zaradi "negosposke suknje". Josip Debe- vec je omenil primer sošolca, ki je zanemarjal obisk gimnazije in se grdo vedel. Profesor ga je nekega dne vprašal učno snov in ker ni znal, ga je poslal v klop ter mu rekel, da ne bo nikdar izdelal petega razreda gimnazije. "Kolec se je ves srdit obrnil ter stopal po šoli tako trdo, da so se vrata in okna tresla. V gospodu profesorju je vse zavrelo. "Marsch hinaus!" je zavpil nad njim in glas mu je takoj ohripel. Kolec je šel. Od tedaj ga ni bilo več v šolo."8 Podobno je zapustil gim- nazijo tudi drugi Debevčev sošolec, ubožen di- jak, brez očeta, ki je pokazal "dovolj srčnosti in ljubezni do šole. In vendar se mu je očitalo: "Vi ste lenuh, ne delate nič, ni Vam šola mar!" - Kako po krivici! ... nas dijakov ne poznajo zadosti."9 Sošolec je zaradi slabe ocene iz matematike sre- di šolskega leta zapustil gimnazijo v Ljubljani ter se odpravil v Karlovac. Tam so ga sprejeli in kot je pisal, mu gre učenje bolje, saj so bili pro- fesorji prijazni. Debevec je v šoli tudi sam doži- vel neprijetnosti. V svojih spominih, ko je pisal očetu pismo, je omenil, da ne bo več hodil k pouku telovadbe, ker je imel v spričevalu oceno "nichtgenügend", ki jo je dobil po krivici. "Kaj- ne, saj mi ne zamerite oče, če pustim telovad- bo."10 Tudi Ivan Regent v svojih Spominih ome- nja, da je prišlo v četrtem razredu do spremem- be, zaradi katere je prekinil šolanje. Vzrok pre- kinitve je bil nov profesor Nekerman, ki je bil "hudoben in krivičen, neprenehoma in brez vzroka je lasal učence."11 Regentu se je zameril, ker ga je po krivici kaznoval, češ, da je tudi on med drugimi dijaki zunaj šole zasmehoval pro- fesorja Korena. Takole je zapisal: "Ko smo zju- traj prišli v šolo trije ... nas je poklical predse, ukazal, naj pokleknemo, nato pa nas je pošteno prešibal, ne da bi povedal zakaj. Rekel je le: "Da boste znali spoštovati učitelje!" Naslednji dan sem šel k njemu in ga prosil, naj mi pove, zakaj me je pretepel."12 Učitelj je Regenta oštel, da je med drugimi zasmehoval učitelja, čeprav je tudi tokrat Regent zanikal to trditev, ga je profesor ponovno zlasal. "Tedaj sem se odločil. Še sem obiskoval šolo in tudi pomagal sem še vedno nekaterim učencem pri domačih nalogah, v raz- redu pa nisem več odgovarjal na učiteljeva vprašanja. Doma sem se sicer učil, napisal vse s / Debevec, Vzori in boji, Knjižnica za mladino, Ljublja- na 1917, str. 180-181. 9 Prav tam, str. 286. 10 Prav tam, str. 55-56. 11 I. Regent, Spomini, Cankarjeva založba, Ljubljana 1967, str. 18. 12 Prav tam, str. 18. naloge, ki jih je dal vsemu razredu, toda svojih nalog učitelju nisem izročil. Ker me je zaradi mojega obnašanja še nekajkrat zlasal, sem se dal ostrici lase zelo na kratko, a čez nekaj časa sem nehal zahajati v šolo. Ko je bilo konec zadnjega semestra, sem bil tako predrzen, da sem šel v šo- lo po spričevalo, glede katerega pa si nisem de- lal nikakih utvar. Namesto "vorzüglich" in "lo- benswert" je bilo tokrat v njem napisano "gan- zungenügend" in "ungenügend"... Mojih sanj o nadaljevanju učenja v gimnaziji je bilo konec."13 Sprenevedanj, žaljivk in zbadljivk je bilo v gim- naziji veliko in prizadetosti mladih bi lahko za- radi takšnega ravnanja profesorjev še opisovali. Omenjeni primeri nam dovolj zgovorno doka- zujejo, da so se v gimnaziji uporabljale lažje ob- like fizičnega kaznovanja. Profesorji so na tak način vzpostavljali avtoriteto ter dosegali mir pri pouku, mladi pa so sprejemali vsiljeno voljo učitelja, ker se je disciplina uporabljala za dose- go vsiljenih navad.14 Poleg lažjih telesnih kazni so prevladovale take, ki so mlade "ranile" ali "prizadele" predvsem duhovno. Prizadeta je bi- la njihova osebnost. To je mlade prav gotovo spodbudilo, da so se sami na nek način profe- sorjem tudi maščevali oziroma izrazili odpor. Načini upiranja gimnazijcev ter njihovi odnosi s profesorji Individualni upori Upornost mladih lahko ugotavljamo z dveh vidikov. Prvi se je nanašal na posameznika, gim- nazijca, ki se je v šoli uprl profesorju na prikrit ali javen - direkten način. Drugi način pa so bili kolektivni upori, načrtovani in spontani, storje- ni v gimnaziji ali zunaj nje. Lahko jih ovrednoti- mo v tem smislu, da jih razvrstimo na tiste, ki so bili za mlade neuspešni, ter take, s katerimi so mladi dosegli željeno. Omenjeno nam bodo do- volj nazorno pokazali avtobiografski zapisi nek- danjih gimnazijcev na Slovenskem. Mladi so se upirali profesorjem tako, da so pred drugimi sošolci s svojim kljubovanjem na- pravili iz sebe junaka. Dokazovali so svojo avto- nomnost, ki je bila za gimnazijce vse premalo upoštevana. To je bil eden od načinov, ki so ga uporabljali najbolj hrabri mladeniči, hrabri pa zato, ker so vedeli, da bodo kaznovani. Za pri- '3 Prav tam, str. 18-19. 14 D. Trbojevič, Nauka i navika, v: Nastavni vjestnik, knji- ga XVII, Zagreb 1909. VSE ZA ZGODOVINO 74 ZGODOVINA ZA VSE mer lahko omenimo, kako je Smrekar v sed- mem razredu gimnazije pridobil slavo s humor- jem, ko je narisal karikaturo profesorja, ki ga di- jaki niso marali. Karikatura je krožila po šoli toli- ko časa, dokler Smrekarjevo dejanje ni bilo od- krito in kaznovano. Med dijaki pa je Smrekar pridobil ugled junaka, ker si je upal storiti tako dejanje.15 Podobno je tudi Kovačnik iz ljubljan- ske gimnazije pisal na listek nespodobne izjave o profesorju Pavlinu.16 Dijak Matjan iz 8. a-razre- da, ki ga je profesor Breznik posvaril zaradi ne- primernega sedenja pri pouku, je učitelju ostro odgovoril: "Vseeno je, kako sedim." Za ta odgo- vor je dobil dveurni zapor.17 Po Debevčevih spominih je njegov sošolec Kosec po koncu maše, ki so jo imeli v Križankah, storil nenavad- no dejanje. Profesor je hotel vedeti, če so bili vsi gimnazijci pri maši, kot je to zahteval šolski red. Cerkovnik je zaprl vhodna velika vrata, dijaki pa so iz cerkve odhajali "skozi zakristijo, počasi, drug za drugim, in obenem je moral vsak poka- zati, če ima molitvenik. Najprej so prišli na vrsto osmošolci, petošolci so bili zadnji... Tu si izmisli eden, da potegne večno luč doli; Kosec pa jo - nebodigalen! - upihne. V tem vstopi cerkvenec iz zakristije in ko vidi, kaj se je zgodilo, naznani gospodu profesorju. Bila je takoj preiskava. Ko- sec ni tajil. Dobil je štiri ure "karcerja" ali zapo- ra."18 Pri tem je Debevec izrazil gnus, ki ga je za- čutil ob tem kaznovanju. Menil je, da je Kosec sicer zaslužil nekaj kazni, ne pa tako stroge, si- cer se mu je zdelo, da so drugi sošolci delali še večje napake, kajti med mašo so brali romane, v zakristiji pa kazali mašno knjižico, ki so jo jema- li k maši zaradi varnosti. Debevec je to štel za laž, če ne z besedo izgovorjeno, pa z dejanji storjeno. Vendarle pa hočejo biti gimnazijci či- sti značaji. Tudi za dijaško življenje je takrat ve- ljalo ostudno dejstvo; "da človek dandanašnji toliko velja, kar plača, moramo žalibog tudi že za dijaško življenje potrditi to ostudno dejstvo, samo v nekoliko drugačni obliki: dijak velja za rednega, da izvrstnega, da le po zunanje izpol- njuje disciplinarni red... O, tudi v naših izpriče- valih je dosti laži, čeprav so s cesarskimi kolki opremljena in z vsemi uradnimi predpisi potrje- na."19 Ta izjava pa nam potrjuje tudi dejstvo, da 15 H. Smrekar, Umetnikova lastna biografija, v: Karel Do- bida; Hinko Smrekar, Ljubljana 1957. 16 Zgodovinski arhiv Ljubljana (ZAL), Prva državna gim- nazija v Ljubljani, Protokol št. 11, 26. april, šolsko leto 1901/02. 17 Prav tam, Protokol št. 11, 1901. 18 J. Debevec, navedeno delo, str. 198. 19 Prav tam, str. 198-199. je bil šolski red oziroma disciplina med najpo- membnejšimi vzgojnimi sredstvi za dosego smotrov gimnazije. Gimnazijci, ki so se na tak ali drugačen način, direktno ali prikrito upirali profesorjem in se s tem izpostavljali, so drago plačali za svoje ravnanje, največkrat z zaporno kaznijo ali ukorom, pa tudi z izključitvijo. Kolektivni upori Poleg omenjenih primerov, ko so posamezni- ki prikrito s karikaturami ali direktno z odgo- varjanjem (jezikanjem) zasmehovali osovraže- ne profesorje, so mladi pogosto kazali tudi ne- posreden, kolektiven ali spontan upor v razre- du. Pomembno je bilo prav to, da so v razredu s svojo upornostjo ustvarili nov položaj. Po Redlu so uporniki poskrbeli za "akt iniciacije", kajti gimnazijci naenkrat niso bili več zgolj zbrana skupina dijakov, ki jih povezuje strah, temveč so bili tesneje povezana skupina, ki si je pogo- sto prizadevala za svoja avtentična čustva nas- proti profesorjem.20 Tovrstni upori so se številč- no širili in postali kolektivni. V literaturi zasledi- mo, da so se mladi v višjih razredih profesorjem upirali načrtno, premišljeno in enotno. Taki upori so se spremenili v demonstracije. V klasi- fikacijskem poročilu prve državne gimnazije v Ljubljani je zabeležena demonstracija 8. a-razre- da proti ravnateljevim zahtevam.21 Žal podrob- nosti tega dogodka niso znane. Dejstvo pa je, da so se gimnazijci v šoli upirali tudi kolektivno. Na kakšen način? Iz spominske literature nekdanjih gimnazij- cev poznamo tako imenovana "štamfarija". S "štamfanjem" so mladi odločno izrazili upor proti profesorju, predvsem pa proti njegovemu krivičnemu ocenjevanju ali kaznovanju. Henrik Turna se v svoji knjigi Iz mojega življenja spomi- nja, kako so v gimnaziji profesorja Höniga "štamfali", ker je bil zagrizen Nemec in je dijake mučil s tem, da so se morali učiti od besede do besede na pamet dolge odlomke iz zgodovine, dajal pa je vedno slabe ocene. Vse to je bil vzrok, da so se mladi odločili, da profesorju izrazijo protest, in sicer: "Ko je sedel za kateder, smo jeli z nogami teptati po tleh in s pestmi in orodjem, ki nam je prišlo pod roke, razbijati po klopeh... Imel sem zadoščenje, da je bil takrat 20 F. Redi in F. Haussier, Einführung in die Psychologie, Zweite Auflage, Franz Deutische, Wien 1938. 21 ZAL, Prva državna gimnazija v Ljubljani, Classifica- tionsbericht, 1902/03. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 75 ves razred solidaren. Po šolskih klopeh so udar- jali s pestmi, z nogami pa ob tla. Ker je bil razred na dobrem glasu in solidaren, Honig pa bolj sla- bo opisan tudi pri ravnateljstvu, se nam ni nič zgodilo."22 "Štamfanja" so bila med gimnazijci tudi vnaprej dogovorjena, ker so v šolo za "štamfanje" prinašali različne predmete, s kate- rimi so še povečali ropot. Med takimi predmeti so uporabljali kamenje in polena, tudi knjige, s čimer so dosegali tako velik trušč, da se je slišal zunaj šole.23 Poleg "štamfanja" so gimnazijci uporabljali različna "darila", ki so jih dajali pro- fesorjem v šoli ali celo pošiljali na njihove do- move. V literaturi med takimi "darili" omenjajo poginule podgane, vrane ali miši, ki so jih dijaki prinašali v šolo in jih nastavljali učitelju v pake- tu na kateder ali na stol. Poginule živali so po- šiljali v paketih profesorjem tudi na dom.24 V šo- lo so prinašali tudi risalne žebljičke, gliste, maj- ske hrošče, da so letali po razredu in se tako maščevali profesorju.25 Na tak način so se ljub- ljanski gimnazijci maščevali profesorju Ragazzi- ju, ker je slovenske gimnazijce zbadal zaradi na- cionalne pripadnosti. Na mizo, stol, tablo, skrat- ka povsod so mu pred poukom nastavljali hroš- če. Mlakar pravi, da so se "najbolj veselili trenut- ka, ko bo Ragazzi sedel nanje. Toda veselili smo se prezgodaj. Ko je profesor prišel v razred, so se že vsi hrošči preselili s stola na tla. Sicer je bilo tudi zabavno gledati, kako je Ragazzi skakal s stola in pokončeval hrošče, ki so lezli izpod mize na kateder..."26 Poleg hroščev so uporabili tudi rožičeve peške. Gimnazijci so si privoščili tudi pljuvanje rožičevih pešk, ki so jih načrtno zbirali, da so letele naravnost proti profesorju. Naj omenimo samo primer, ki se ga spominja Mlakar, kako so med poukom zgodovine začele po tabli pokati peške. Profesorju zgodovine so se mladi maščevali zaradi njegovega nepošte- nega ocenjevanja in nenehnih žaljivih opazk. V zadnjih klopeh so jedli rožiče, peške pa spuščali na kateder. "Kar venomer je delalo pk-pk-pk, tu in tam je pa pokalo tudi v celih salvah."27 Profe- sor je pri vsem tem ostajal miren, potožil pa je to dejanje razredniku, ki je izvedel preiskavo, ta pa je trajala več dni. Zadeva se je obravnavala na konferenci. Profesor je izbral deset dijakov, ki jih je kaznoval tako, da se jim je preprosto maš- čeval s takojšnjim spraševanjem učne snovi, 22 H. Turna, Iz mojega življenja, Nova založba, Ljubljana 1937, str. 57. 23 J. Mlakar, navedeno delo. 2/> J. Alešovec, navedeno delo. 25 J. Mlakar, navedeno delo. 26 J. Mlakar, navedeno delo, str. 120. seveda so bili pri tem dijaki neuspešni.28 Za maš- čevanje profesorju so mladi tudi uporabili stva- ri, ki so jim prišle pod roke. Profesorju nemšči- ne so gimnazijci pripravili posebno preseneče- nje. Profesor Konšek, ki je učil botaniko, je k pouku prinašal različne rastline, med drugimi enkrat tudi česen. "Po uri pa ga je eden razrezal ter namazal z njim kateder po vrhu. Ves je dišal. Potem smo imeli nemščino. Gospod profesor je gotovo zaduhal, a ni nič rekel. Sedaj mu pa vse- lej posnažimo, ker vidimo, da mnogo potrpi z nami."29 Razmere, v katerih so mladi iskali različ- ne načine maščevanja do profesorjev (ti so bili nepošteni pri ocenjevanju, ker so mlade žalili ali jim pripisovali opazke, posebej slovenskim dijakom zaradi nacionalnosti in s tem poveza- nim nekorektnim spraševanjem ter nepoštenim ocenjevanjem, ki je vplivalo na njihovo nadalj- nje šolanje), nam sporočajo, da so bili med gim- nazijci in profesorji konfliktni odnosi prikriti in javni. To nam potrjuje dejstvo, da je prihajalo v gimnaziji tudi do takih situacij, v katerih nekate- ri profesorji niso znali vzpostavljati tolerantnej- ših odnosov do disciplinskih problemov, ki so jih nenazadnje marsikje zanetili sami, predvsem zaradi šovinizma ali nekorektnosti pri spraševa- nju ali ocenjevanju. Nekateri profesorji so, kot so nam pokazali primeri uporov gimnazijcev, branili svojo avtoriteto in vzpostavljali red pri pouku zgolj s strogostjo in opominjanjem ter s strašenjem pred kaznimi. Pri tem smo opazili, da so posamezni profesorji pri mladih ustvarili disciplino s sredstvi zunanje motivacije. Iz pri- merov ugotovimo, da taki načini vzgojnega ukrepanja niso mogli biti ustrezni, saj so na eni strani pri mladih lahko dosegali le poboljšanje in podrejenost, na drugi strani pa v mladih pov- zročili notranjo napetost in strah. Glede na to pa lahko sklepamo, da je mladim v takih vzgoj- nih situacijah upadala tudi motivacija za učenje in šolsko delo, sploh se je lahko slabšal odnos do profesorja in šole. Vse to se je manifestiralo v omenjenih oblikah upora. Gimnazijci so se upirali zaradi različnih razlo- gov. Sem sodijo situacije, v katerih so mladi ob- čutili krivico ali neposredno ponižanje pred vsem razredom. Mladi so doživljali konflikt, kot je opisal Debevec, tudi do nemškutarsko us- merjenega profesorja Heinricha. Kot pravi, so pri pouku stenografije, ki jo je ta profesor pou- 27 Prav tam, str. 120. 28 Prav tam, str. 120. 29 J. Debevec, navedeno delo, str. 72. VSE ZA ZGODOVINO 76 ZGODOVINA ZA VSE čeval, velikokrat pisali narek. Nekega dne je pri- nesel profesor s seboj nemški časopis, iz katere- ga je narekoval. "Ves članek je bil slavospev na Bismarcka, tega zagrizenega sovražnika Slova- nov... Nekaj časa sem pisal; a videč, da ne bo Bi- smarckove hvale zlepa konec, sem odložil pero. Isto jih je storilo še nekaj. Po uri nas je šlo deset sošolcev h gospodu razredniku; naznanili smo mu, da izstopamo iz stenografskega pouka. Močno se je začudil. Drugi dan je bila javna preiskava v šoli... Vem, da smo se zamerili gos- podu profesorju, toda pokazati smo hoteli, da nočemo politike v šoli, da nočemo hvaliti stare- ga sovražnika Avstrije in Slovanov."30 Zanimiv primer je opisal Debevec v svojih spominih na gimnazijska leta, ko so v drugem gimnazijskem razredu nekateri sošolci pri predmetu nemške- ga jezika v zadnjih klopeh povzročili profesorju veliko jeze, njemu samemu pa veliko škode, prav po krivici, ker so ga spravili v slab položaj. Vzrok za to je bila profesorjeva nemškutarska usmerjenost, ki se ji je pridružilo še nepošteno ocenjevanje slovenskih gimnazijcev. Za protest proti temu so si nekateri slovenski gimnazijci iz- mislili naslednje dejanje. Stojalo za zemljevide so postavili v zadnjo klop, nanj obesili suknjo, rokave natlačili z dvema manjšima suknjama, ta- ko da se je stvar videla kot možic (lutka), na vrh pa so položili še klobuk. Naslonili so ga na klop, tako da se je videlo, kot da spi. Ko je profesor vstopil v razred, ni še nič opazil, dokler niso so- sedje začeli med poukom cukati možica. "Profe- sor je jezno vstal, prišel do možica. "Kaj imate tu?" zagrmi po nemško. Potem pa nad možicem: "Sie, Sie unverschämter Kerl... proč klobuk! Vstanite!" A možic se ne gane, kar naprej spi. Je- zen zgrabi g. profesor za klobuk, a tedaj spozna, da je bil le - možic. O tem, kdo so bili storilci tega dejanja, je pokazala nadaljnja profesorjeva preiskava. Ker se storilci niso javili, so bili kaz- novani lastniki sukenj in klobuka, ki jih je nosil možic. Pri tem pa je bil prizadet Debevec sam, saj je bil nedolžen, ker ni vedel, da so za to deja- nje storilci uporabili njegov klobuk. Prizadetost pa je bila toliko večja, ker ga je profesor užalil z besedami: "Vi? Tako se držite kakor angel, v re- snici pa ste hinavec!" Joj, kako me je zadela ta beseda...! Hinavec! Hinavec! Onim ni rekel tako, samo meni... In ko nisem zaslužil! Kar solze so mi prišle v oči. Nikakega veselja nimam več do tega predmeta; saj sem hinavec, hinavec!"31 To- vrstne in še druge primere bi lahko popisovali, vendar bi vselej lahko spoznali, da so ti v svojem jedru vedno težili k temu, da se na tak ali druga- čen način skupina ali ves razred maščuje profe- sorju, zaradi različnih vzrokov, mu na tak ali drugačen način nagaja, samo da bi profesor sam zaznal, da nečesa ne dela prav. Pri tem pa se je pokazalo, to nam kaže tudi zadnji omenje- ni primer, da so velikokrat našli "žrtve" tudi med gimnazijci, ki so bili pri uporu zares ne- dolžni in so zaradi drugih pri profesorju dobili slabo mnenje o vedenju. Po zahtevah disciplin- skega reda (1887)32 pa so s tem dobili tudi slab- še spričevalo. Tega je bilo v takratnih gimnazi- jah dovolj, saj so v spominskih zapisih (Alešo- vec, Andrejka, Jakopič, Mlakar, Regent, Debe- vec, Turna...) zaradi tega poudarjali mržnjo in sovraštvo do šole, do profesorjev in nazadnje tudi do sošolcev, ki so se med seboj pogosto tu- di fizično pomerili. Gimnazijci se svojim profesorjem niso mašče- vali le v šoli, temveč tudi zunaj nje. Dogovorje- no so se zbirali zunaj šole, največkrat v nočnih urah ter načrtno s kamenjem razbijali okna pro- fesorjevega stanovanja. Veliko načrtovanih ko- lektivnih uporov gimnazijcev proti profesor- jem je bilo popolnoma brezplodnih. Takšen primer je opisal Tuma, ko so dijaki pete, šeste in sedme gimnazije sklenili, da se maščujejo pro- fesorju Heinrichu. Tuma ga je označil kot trde- ga, fanatičnega Nemca, ki je sovražil Francoze in Slovane, Slovence pa je označeval kot podlo in surovo ljudstvo in jih imenoval za "slowenisc- he Hunde".33 Slovenski dijaki so ga nasploh so- vražili tudi zato, ker je protežiral meščanske si- nove, kmečke pa zapostavljal. Čeprav je profe- sor po mnenju Turne dobro predaval, pà se je kljub temu sam udeležil dogovorjenega shoda gimnazijcev, ki so se namenili, da razbijejo okenska stekla na profesorjevem stanovanju. Od skupine petdesetih mladih so bili za akcijo opolnoči pripravljeni le še štirje gimnazijci. Še preden so prišli do profesorjevega stanovanja, kot je opisal Tuma, je ostal sam in je v jezi nad podlostjo sošolcev sam izvršil akcijo, dokler ni- so "šipe zažvenketale na tla. Takoj nato je stopil k oknu človek, v sami srajci. Bil je profesor Hei- nrich. Zagrabil sem še pest gramoza in čakal. Heinrich je mirno gledal proti meni. Spustil sem kamenje na tla in mirno odšel... Bil sem duševno 30 Prav tam, str. 263. 31 Prav tam, str. 46. 32 Disciplinarordnung für die k.k. Staats-Gymnasien in Krain, Genehmigt mit dem h. Unterrichtsminístcríal-Er- lasse vom 16. Juli, Z. 11400, Klein § Kovač, Laibach 1887. 33 H. Tuma, navedeno delo, str. 57-58. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 77 strt."M Profesor za to dejanje ni zahteval nobene uradne kazni. Turno je najbolj direktno prizadel s tem, ko je pred vsem razredom govoril, da je sam kot profesor dober z dijaki, le včasih strog, tega pa, kar se mu je zgodilo ponoči, ni zaslužil (ni povedal, kaj se mu je zgodilo), pri čemer pa je le dodal, da dobro pozna učenca, ki mu je to storil in nadaljeval: "Prepričan sem, da je to skle- nil skupaj z drugimi, le da je bil edini, ki je imel pogum, da je sklenjeno dejanje tudi izvršil. Ne bom ga ovajal..., upam pa, da se iz tega kaj nau- či."35 Tovrstna "kazen" je bila za Turno prav go- tovo vzgojna, saj je to sam označil za "mrzlo ko- pel" in sklenil, da nikdar več ne bo delal zarote. Uspešna zoperstavljanja gimnazijcev Poleg omenjenih primerov najdemo tudi ko- lektivno zasnovane upore gimnazijcev, ki so bi- li uspešni. To so bili primeri, v katerih so morali profesorji popustiti, se opravičiti, oditi iz razre- da, drugače ravnati ali celo zapustiti gimnazijo. Za tovrstne primere so še posebej zanimivi vzroki za upore mladih. Iz spominske literature je najpogosteje zaslediti nacionalna nasproto- vanja v gimnaziji, ki so izzvenela kot profesorje- ve žaljivke in opazke, povezane z ocenami slo- venskega naroda. Med njimi najdemo številne zbadljivke, prezirljive ocene, skratka opise si- tuacij, ki nam kažejo, da so se mladi začeli upira- ti v šoli takrat, če jih je profesor označil kot "dr- hal", "cigane", "pse", "hlapce", "osle", "lenobe", "ovčje glave", "hinavce" idr., pa še to največkrat po krivici. Po Mlakarjevem zapisu je v sedmem razredu ljubljanske gimnazije poučeval nemšči- no in zgodovino zagrizen Nemec, profesor Nedwed. Kot šovinist slovenskih dijakov ni ma- ral, zato so ti zelo težko dosegali dobre ocene v znanju nemščine in zgodovine. Čeprav so znali, jih je vedno spraševal težjo snov in jih žalil, tako da so zaradi slabih ocen sploh težko napredova- li iz razreda v razred. Profesor je imel že vrsto zapletov zaradi tega, saj so mu gimnazijci že raz- bili okna na stanovanju. "Tisto usodno popold- ne pa so se dijaki dobro pripravili. Vzeli so s se- boj polena in jih skrili pod klopi. V tistih časih so namreč dijaki včasih pokazali profesorju svo- jo nezadovoljnost s tem, da so ga "štamfali", to je, tolkli so s pestmi po klopeh in butali z noga- mi ob tla. Nedwed je začel klicati slovenske fan- te pred kateder in jih, kakor navadno, podil v klop, da so se kar srečevali. Oražen, /.../ je hotel grozečo katastrofo preprečiti. Zato vstane in odide k ravnatelju, da bi mu pojasnil položaj... Ko je prišel ravnatelj v sedmo, so fantje s profe- sorjem že obračunali. Nedwed je stal ves bled ob katedru, eden izmed dijakov je pa odpiral okna, da bi se prah, ki ga je dvignilo, 'štamfanje', izkadil. Drugi dan so sedmošolci izjavili ravna- telju, da ne pridejo tako dolgo k nemščini in zgodovini, dokler ne dobe drugega profesorja. Zmagali so na vsej črti. Imeli so namreč na svoji strani večino profesorjev, vso slovensko jav- nost... Za nemščino so dobili ravnatelja, za zgo- dovino pa Kaspreta, Nedwed je šel na 'bolezen- ski' dopust in po počitnicah v Iglavo na Morav- sko."36 Podoben primer, kjer so mladi pri profesorju dosegli, da se jim je opravičil, poznamo tudi iz spominov pri Alešovcu. Ta je omenil, da so se v gimnaziji maščevali profesorju, njegovega ime- na ni navedel, tako da so mu poslali po pošti po- ginulo vrano. To so storili zato, da so se mu maš- čevali, ker jih je ta pri pouku ošvrknil z beseda- mi, da so "Kranjci presirovi, preneotesani za ta vzvišeni (nemški) jezik, /.../"37 da bi bili lahko sploh kos nemščini in nemškim navadam. Seve- da je bil profesor nadvse jezen zaradi pošiljke, tako da je v šolo "pribučal naš profesor kakor hudournik ... ni še odložil zimske obleke, pa se je ustavil na sredi odra ter zarohnel: "Kdo je bil tisti pr(asec), ki mi je poslal po pošti divjačino? Vun naj pride!"... Profesor vnovič zabuči: "Kdo je bil tisti lump? Le brž mi ga naznanite!" Vse je bilo tiho. Ni ga bilo odgovora od nobene strani. Profesor, razjarjen kakor puran, nato zakriči: "Potem ste pa vsi enaki pr...!" S tem pa je brenk- nil ob slabo struno. Izprožila se je ura, in strašno cepetanje z nogami in vrišč je bil odgovor na to. Mi prizadeti smo seveda ropotali najhuje in kri- čali ter slednjič začeli vpiti: "Besedo preklicati! Preklicati besedo! Če ne, pa vun! Mi nismo pr...!" Ropot je bil tak, da profesor ni mogel do bese- de. Njegov obraz se je izpreminjal v zeleno, rde- če, višnjevo. Slednjič pa je mignil z roko. Mi smo utihnili, a zahtevali: "Preklicati! Preklicati!" Pro- fesor je razložil nato z mirnejšim glasom, kaj je dobil po pošti za darilo; pa da ne ve, odkod. Pri- stavi še, da se ni nadejal od nas, svojih ljubljenih učencev, kaj takega... Zato prekliče svoje bese- de, ki so mu ušle v naglici... Dogodba pa je imela vendar ta dobri nasledek, da potem ni več govo- 34 Prav tam, str. 58-59. 35 Prav tam, str. 58-59. 36 J. Mlakar, navedeno delo, str. 107-108. 37 J. Alešovec, navedeno delo, str. 9. VSE ZA ZGODOVINO 78 ZGODOVINA ZA VSE ril zaničljivo o Kranjcih."38 Tudi primer iz konfe- renčnega zapisnika ljubljanske gimnazije kaže, da so mladi namerno prinašali k pouku literatu- ro, ki jo po disciplinskih predpisih ne bi smeli uporabljati. Profesor Klimesch je zaradi svoje osebne (nemškutarske) usmerjenosti prosil rav- natelja, da bi dijaki 5. razreda dobili strog ukor, ker so v razred prinašali časopis "Slovenec" ali "sramotni artikel", kot je imenoval "lažnjivega poročevalca". Kljub temu se njegova zahteva ni uresničila.39 Že samo represivno ozračje, iz omenjenih pri- merov v gimnaziji, je ustvarjalo upornost pri mladih. Za to pa ni bil kriv le strog šolski red, najstrožje dodeljevanje kazni in strah pred kaz- nimi ali sam nadzor, temveč izrazito, kot smo spoznali iz opisanih primerov, tudi osebnostne poteze profesorjev, ki so s svojim ravnanjem pri mladini vzbudili upornost. Pri tem so se poslu- ževali različnih sprenevedanj, žaljivk, zbadljivk in psovk, ki so mlade razdražile, svojo avtoriteto pa so dokazovali tako, da so vsakemu dijaku lahko naprtili določeno kazen ter mu dodelili slabo oceno v vedenju. Vplivnost kazni in njena moč torej ni obstajala toliko v njeni vsebini koli- kor v osebnem vplivu vzgojitelja. Ustvarjalne oblike upora gimnazijcev Represivne metode, ki so jih v šoli in zunaj nje uporabljali odrasli, so bile lahko še tako surove, nadzorovanja še bolj poostrena, vendar pa kljub temu ni bilo mogoče preprečiti nastanka skupin mladih ali ustaviti njihovega emocional- nega zorenja v pripadnost skupnosti. In ne le to, pri mladih se je oblikovala tudi zavest o ge- neracijski pripadnosti.40 Kot nam kažejo že omenjeni primeri mladostniškega upiranja, so se gimnazijci zoperstavljali tudi šolskemu redu, zlasti njegovim posameznim določilom, še po- sebej, če so bili zaradi določenih značilnosti in svojih želja zapostavljeni in neuslišani. Tovrstne primere spoznamo iz opisov nespoštovanja dis- ciplinskih pravil. Eno izmed tako izrazitih zo- perstavljanj gimnazijcev je bilo tudi to, da so se sami skrivoma formirali v skupine, snovali krož- ke in društva, ki so delovala toliko časa, dokler jih profesorji niso odkrili. Te skupine so bile bralni krožki ali literarna društva, kjer so gimna- zijci skrivoma brali literaturo, ki jim je bila v šoli prepovedana. Mlakar se spominja tega dogod- ka v ljubljanski gimnaziji takole: "Ker v bralnici in knjižnici nismo mogli kriti svojih potreb gle- de duševne hrane, smo ustanovili "Slovensko bralno društvo". Njegov namen je bil nakupova- ti in izposojevati slovenske leposlovne knjige. Občne zbore smo imeli navadno v kotu pri pe- či."41 Prav tako omenja pomembnost ustanovi- tve literarnega društva Debevec, ki ga je težko čakal in ga le dočakal šele v sedmem razredu gimnazije. Takole se spominja tega dogodka: "Tako veselo še ni bilo kakor letos, v sedmi šoli. In zakaj? Osnovali smo si, ustanovili smo si takoj v začetku šolskega leta tisto, po čemer sem hre- penel že davno - literarno društvo, v katerem se shajamo ter vadimo v vseh potrebnih rečeh, zla- sti pa v pisateljevanju."42 Sedemnajst gimnazij- cev ljubljanske prve gimnazije je oblikovalo svoje društvo zunaj šole. Zbirali so se v zakotni gostilni "Pri svitu" za Ljubljanico, prihajali pa so skupaj na skrivaj, da jih nihče ni mogel odkriti. Društvu so dali ime "Pobratimija", sami pa so se imenovali "pobratimi". Za cilj so si postavili, da bodo budili slovensko narodno zavest, se vadili v lepi materinščini, se urili v govorništvu, izo- braževali v pisateljevanju in kritiki ter se pri- pravljali za družabno in socialno življenje.43 Pravzaprav je mogoče iz spominske literature takratnih gimnazijcev (Debevec, Mlakar, Tu- rna...) spoznati njihovo težnjo k temu, da bi po- stali dobri pesniki, pisatelji (pisali so igre) ter na osnovi tega tudi sami izoblikovali skrivne dijaš- ke liste, kjer so to objavljali. Gimnazijci so .pogo- sto pisali svoje dnevnike (npr. Debevec). V vsem tem pa lahko spoznamo, na kakšen način so se mladi oblikovali. Prek njihovih izjav o sebi lahko prepoznamo takratno mladostnikovo čustveno nihanje, čustveno zmedenost, hkrati pa kažejo na njihove literarno-estetske in filo- zofske ambicije. Gimnazijci so se pri tem kulti- virali v prijateljstvu (izražali močna žalostna so- čustvovanja do umrlih sošolcev), neredko tudi s svetoboljem in hrepenenji, ki so jih izražali z ve- denjem in zahtevami po odraščajočem svetu (npr. Mlakar). Spoznamo tudi, kako so gimnazij- ci nihali v dvolični morali in spolnih tabujih, kar jim je povzročalo muko.44 V gimnaziji so v veči- 38 Prav tam, str. 9-10. 39 ZAL, Prva državna gimnazija v Ljubljani, Protokolšt. 5, 1901. 40 H. Engelbrecht, navedeno delo. 41 J. Mlakar, navedeno delo, str. 110. 42 J. Debevec, navedeno delo, str. 301. 43 Prav tam, str. 301. 44 J. Trdina, Spomini, v: Zbrano delo, 1. knjiga, DZS, Ljub- ljana 1946. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 79 ni primerov (Mlakar, Debevec, Alešovec.) zelo hitro prepovedali obstoj vsakega nejavnega društva gimnazijcev, kajti po šolskih predpisih ga sami brez vednosti šole niso smeli ustanoviti. Tak primer poraza lahko omenimo iz Mlakarje- vega opisa, ki je deloval v "Slovenskem bralnem društvu". Mladi ljubljanski gimnazijci sedmega razreda so bili očitno preveč zavzeti, ker so ime- li svoje zborovanje med odmori v šoli. Ker jih je na začetku pouka presenetil profesor Šega, so se takoj razpršili po klopeh. Vendar je bil profe- sor preveč radoveden, od kod naenkrat tak hrup. Vprašal je dijaka, ki je bil odgovoren za red v odmorih, kaj se dogaja. "Oh nič posebne- ga", uide fantu, "tam za pečjo je bil občni zbor". "Kaaj? Občni zbor? Kje, kakšen, kdo ga je imel?" je hitel Šega povpraševati, in preden je minila ura, je bilo naše bralno društvo že pokopano. Prišlo je v prisilno likvidacijo in njegovo premo- ženje (pravica, zakrij si obraz!) so zaplenili v prid podporne zaloge in šolske knjižnice... Lik- vidacija nasilno zatrtega društva se je izvršila brez hujših nasledkov za navadne člane. Le funkcionarji so morali trpeti zaradi svojih čast- nih mest."45 Kako se je to videlo? Profesorji so preprosto uporabljali izzivalne besede. Deni- mo, takole: "Blagovolite gospod predsednik, prevesti ta stavek v latinščino, seveda, če niste preveč utrujeni od občnih zborov. Potrudite se prosim, gospod knjižničar, k tabli, ako vas ne bole roke in noge od urejevanja društvene knjižnice. To ni malenkost, toliko knjig! Kaj ta naloga vam dela težave? Toda oprostite gospod blagajnik, kako pa delate potem društvene pro- račune in bilance, ki so pri tako velikem denar- nem in blagovnem prometu gotovo zelo zaple- teni?"46 Nad vsem tem so bili mladi, kot lahko predpostavljamo, ogorčeni, saj so v sebi čutili, da ne bodo mogli nikoli več tako zasebno in skrivoma delovati. Mlakar je k temu dodal, da so profesorji na tak način zbadali "idealne fante, ki so se žrtvovali za prosveto... "Bralnih društev" pa potem nismo več ustanavljali."47 Na tak na- čin, menimo, je gimnazija lahko uspešno, po določilih šolskega reda, dušila mladostno us- tvarjanje, v katerem so bili največkrat prizadeti slovenski gimnazijci. Ti so v omenjenih druš- tvih lahko gojili slovenski jezik, brali slovensko literaturo (časopise), ki se v šoli ni smela. Pri tem ne smemo pozabiti, da je bila gimnazija po učnem jeziku nemška in da so se slovenski gim- nazijci zelo malo učili slovensko govoriti in pi- sati. To nam potrjuje, na primer Alešovec, ki je ob zaključku četrtega razreda gimnazije zapisal: "Tem boljši sem bil pa v jezikih - izvzemši slovenskega, katerega pa nihče ni znal, ker se ga nismo nič učili."48 Poleg literarnih in bralnih društev so gimna- zijci ljubljanske gimnazije, že omenjeni "pobra- timi", ustanovili v osmem razredu gimnazije še "krokarski klub", v katerem so zastopali pravilo: "Vsak večer ga moramo 'imeti'; a to le iz vzviše- nega namena, da bomo o veliki abiturijentski veselici res 'častno' nastopali."49 Gimnazijci so se na tak način skupno dobivali, popivali in se pripravljali za maturo. O vsem tem so morali se- veda medsebojno molčati, saj bi jih lahko dole- tela šolska kazen, zaradi katere morda sploh ne bi dokončali gimnazije. Bili so tudi primeri, ko so se mladi morali znaj- ti v šoli tudi med poukom, zlasti če so se medse- bojno obveščali o sestankih v ilegalnih društvih. Tudi v takih primerih je lahko prišlo do nevšeč- nosti. Tako se izraža izredna pozornost profe- sorjev v gimnaziji na vsakršno dejanje mladih. Na primer takrat, ko je eden od dijakov na rob zemljevida pred tablo zapisal: "Danes ni kroka". Profesor Nedwed, Nemec, je to zapazil in takoj mislil, da je napisano nekaj zoper njega. O tem je vprašal dijaka, ki je bil pred tablo. Ta se je k sreči znašel z besedami, kot je zapisal Debevec: "Bitte, das heißt: Heute ist kein Griechisch". Pro- fesor je bil potolažen."50 Tako in drugače so se gimnazijci morali znajti, se lagati in prikrivati svoja ravnanja. V opisanem primeru pa smo lah- ko pozorni tudi na to, da gimnazijski profesorji niso bili le kritični in natančni do ravnanja mla- dih, temveč so bili tudi tujci, Nemci ali Čehi, ki slovenskega jezika niso dovolj razumeli. To je bilo na eni strani pozitivno, ker je slovenskim gimnazijcem omogočilo, da so lahko izvedli marsikatero dejanje in zaroto proti šoli in nemš- kutarskim profesorjem. Na drugi strani pa je bi- lo to za slovenske gimnazijce zelo neugodno, ker so jih učili tuji profesorji, ki niso znali slo- vensko. S poudarjanjem kulturne superiornosti drugih narodov (Nemcev) so bodočo sloven- sko inteligenco vzgajali v duhu zaničevanja in zanemarjanja domače slovenske kulture. 45 J. Mlakar, navedeno dalo, str. 110. 46 Prav tam, str. 110-111. 47 Prav tam, str. 110-111. 48 J. Alešovec, navedeno delo, str. 92. 49 J. Debevec, navedeno delo, str. 381. 5° Prav tam, str. 381. VSE ZA ZGODOVINO 80 ZGODOVINA ZA VSE Gimnazijci so bili občutljivi na vse novosti šol- skega reda. Omenimo lahko primer uvajanja "cenzurnih listkov" v ljubljanski gimnaziji, ki je pri mladih vzbudilo pravo ogorčenje. Cenzurni listki, kot razlaga Mlakar, so bili nekakšna ta- kojšnja sporočila razrednikov staršem in to takrat, če je bil dijak v dveh ali več predmetih posvarjen in zapisan v razrednico. Mlakar ome- nja, da je bila vsa višja gimnazija ogorčena nad "to žaljivo naredbo. Ali nas ima še vedno za otroke? Mi že sami lahko povemo staršem izid konference, če se nam zdi potrebno. To je čisto navadno denuncijanstvo. In kako pridejo očetje do tega, da morajo plačevati poštnino za pisma, ki jih nič več ne brigajo, ampak jih samo vzne- mirjajo?"51 Primer ne pokaže le tega, da so bili gimnazijci jezni zaradi določil šolskega reda, temveč tudi osebnostno prizadeti, saj so čutili, da jim šola v ničemer ne zaupa, saj sploh ne upošteva njihove odraslosti in avtonomnosti. To prizadetost so še posebej izrazili dijaki višje gimnazije. Šolski sklep o cenzurnih listkih pa nam na drugi strani potrjuje tudi že omenjeno dejstvo, da v gimnaziji z disciplinskimi ukrepi niso delali nobenih razlik. Dijake nižje gimnazi- je so glede šolske discipline obravnavali enako kot dijake višje gimnazije. Tako lahko predpo- stavljamo, da se zlasti v višji gimnaziji nekateri profesorji niso prizadevali vzgojiti čim večjo sa- mostojnost in samoodgovornost gimnazijcev, ki bi se kazala v preobrazbi discipline v samo- disciplino, temveč so jih nasprotno, kot nam ka- žejo primeri, podrejali lastni avtoriteti in avtori- teti šole, tako da jim preprosto niso priznavali avtonomnosti. Omenjene udeležbe mladih so silile srednje- šolske profesorje v razmišljanja, zakaj je tako veliko srednješolskih demonstracij, ali so te de- monstracije znak moralne propadlosti mladine in ali so stroge kazni sploh smiselne. Tako se je spraševal (prikriti) avtor F. L, ki je na prvo me- sto postavljal vprašanje odobravanja srednješol- skih demonstracij. Seveda so profesorji in šol- ska oblast temu nasprotovali. Dejansko pa so s trajnimi izključitvami mladih iz šole, po določi- lih disciplinskega reda, uničevali eksistence mladih. Kaj je pomenila izključitev iz gimnazije, nam pove disciplinski red, ki je mlademu one- mogočil nadaljnje šolanje na gimnaziji.54 Eden izmed takratnih profesorjev je svoj pogled na to opisal takole: "Tudi mi smo včasih pozabili, da je srednješolski disciplinarni red nad nami. To- da nobenemu se zaradi tega ni eksistenca uniči- la... Kaj pa se doseže s strogimi kaznimi? Lahko uničijo eksistence z izključenjem. Toda ako kdo misli, da s tem koristi vladi, se kruto vara. Takšni izljučeni dijaki postanejo največkrat žurnalisti, ako nimajo sredstev, da bi drugod dovršili svoje študije. Ostanejo nezadovoljni in zagrizeni ter, kjer le morejo, napadajo sistem, ki je uničil nji- hovo življenje. Namesto, da bi se vzgojili za dr- žavni in družbeni red, postanejo najhujši dema- gogi in širitelji revolucionarnega gibanja."55 Vendar je bilo dejansko tako, da so gimnazijci (to so v spominih omenjali Debevec, Mlakar, Turna, Regent...) zaradi obiska določenega sho- da (politične oz. nacionalne vsebine) ali de- monstracije v šoli dobivali najstrožje kazni (za- pore ali izključitve). To pa dokazuje, da so bili dijaki tudi zunaj šole redno nadzorovani. Poleg tega so mladi tudi zavestno kršili šolski red, ki jim je prepovedoval obisk vsakršnih jav- nih zborovanj, srečanj, kamor sploh niso smeli brez dovoljenja šole ali staršev. To je bilo za gimnazijce sicer predpisano,52 vendar se prepo- vedi niso držali. Številni vzroki za kazni nam ka- žejo, da so gimnazijci kršili šolski red tudi zunaj šole. Med drugim so se mladi, ne glede na red, odločali za udeležbe na političnih ali nacional- nih demonstracijah. Kazni zanje so bili zapori (to ni bilo značilno le za ljubljansko gimnazijo), izključitve iz šole ali celo preganjanje državne- ga sodišča.53 51 J. Mlakar, navedeno delo, str. 154. 52 Disciplinarordnung für die k.k. Staats-Gymnasien in Krain, Laibach 1887, glej op. 32. 53 RI, Dijaki in politične demonstracije; v: Nastavni vjest- nik, list za srednje škole; Društvo hrvatskih srednjoškol- skih profesora, knjiga XXII, Zagreb 1913. Tovrstni primer nam je v svoji avtobiografiji opisal Debevec. Skupaj z drugimi sošolci se je vključil v osrednjo proslavo, ki so jo imeli Nem- ci na Kongresnem trgu v Ljubljani. Ti so prazno- vali postavitev kipa svojega pesnika Grüna, ki naj bi bil zgled vsem Slovencem. Namen sloven- skih gimnazijcev pa ni bil, da bi skupaj z Nemci in nemškutarji proslavljali, temveč, da bi jim po- kazali slovensko zoperstavljanje. Na shodu se je trlo ljudi, med njimi tudi redarji, ki so imeli tež- ko službo, saj so se slovenski srednješolci po- mešali med množico, izžvižgavali nemško god- bo in med ljudi metali tako imenovane "klopot- ce". Dijaki so ustvarili pravo zmedo, s tem pa ja- 54 Disciplinarordnung für die k.k. Staats-Gymnasien in Krain, Laibach 1887, glej op. 32. 55 RI., Dijaki in politične demonstracije; v: Nastavni vjest- nik, list za srednje škole; Društvo hrvatskih srednjoškol- skih prof esora, knjiga XXII, Zagreb 1913. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 81 sno izrazili protest vsem ljubljanskim Nemcem. V tej množici je bil prijet tudi Debevec, ko je ho- tel zagnati klopotec proti govorniškemu odru, pa ga je prej prestregel detektiv. Ta ga je odpe- ljal na rotovž, kjer je moral povedati svoje ime, prebivališče in šolo ter razred, v katerega je ho- dil. Potem je bil izpuščen. Kot omenja Debevec, ga je bilo najbolj strah, kakšna kazen ga bo dole- tela v šoli. Takole je zapisal: "Drugo jutro sem s strahom šel v šolo ter pričakoval, kdaj pride Franzi (šolski sluga) s pozivom, da naj ta in ta pride v ravnateljevo pisarno... Pričela se je huda preiskava."56 Razrednik je vsakega dijaka pose- bej zasliševal, kje je bil prejšnji popoldan, tako da jih je lovil na laži. Debevec se temu ni mogel izogniti, saj je razrednik povedal, da ima sez- nam vseh "lumpov". Ta dogodek je povzročil, da je naslednji dan v gimnaziji šolski sluga po razredih raznašal okrožnico naslednje vsebine: "Od sedaj zanaprej mora vsak gimnazijec biti ob osmi uri zvečer doma. Kogar dobimo pozneje zunaj, bo pri tej priči izključen."57 Ta izjava je povzročila med gimnazijci precej težav, saj so mnogi, kot je omenjal Debevec, imeli večerje po osmi uri. Vendar so se morali kljub šolskemu disciplinskemu ukrepu zoperstaviti, saj niso mogli ostati brez hrane. Za ta namen so si izmi- slili novih zvijač. Kupovali so brade, s katerimi so si zamaskirali obraze. To je bilo zelo uspe- šno. Poleg tega pa so hoteli tudi vsej javnosti po- kazati nesmisel tega ukrepa. Čeprav so ga mora- li spoštovati, so prav od časa "interdikta" dalje v Ljubljani poskrbeli za "zabavo". "Da bi očitno pokazali, kako vestno se držimo dijaškega reda, smo se domenili, da se hočemo vsak večer tri četrt na osem zbrati v tivolskem drevoredu. Pet minut pred osmo pa ure v roko in na dlani dr- žeč v dir mimo novih hiš skozi Slonove ulice, kjer je vedno največ ljudi o tem poletnem času; in odtod na vse strani po stanovanjih!"58 Šele čez nekaj dni je prišel v razred razrednik, z name- nom, da razdeli kazni za "lumpe". Preden je raz- delil ukore in zapore, je dijake pošteno oštel in grajal njihovo narodno sovraštvo proti Nem- cem. Tako je Debevec po nekaj dnevih dobil šti- riurni zapor, za kazensko nalogo pa trideset ma- tematičnih nalog. Posledica njegove kazni je bi- la odločitev, kot je zapisal: "Da neumorno delo iz ljubezni do domovine, to bodi odslej moja politika."59 Kljub temu, da v omenjenem prime- 56 J. Debevec, navedeno delo, str. 328. 57 Prav tam, sir. 330. 58 Prav tam, str. 331. 59 Prav tam, str. 333- ru nobenega gimnazijca ni doletela kazen iz- ključitve, pa so kazni, dodeljene šele po nekaj dnevih, pravzaprav imele svojevrstno učinkovi- tost. Namesto poboljšanja so se slovenski gim- nazijci odločali, da nadaljujejo boj proti nemš- kutarstvu in vsem, ki jim bodo na tak ali druga- čen način vsiljevali nemško kulturo in jezik. To- rej je šolski ukrep dosegel prav nasprotno od željenega. Sklep Gimnazijci so v šoli in tudi zunaj nje dokazali, da želijo izpostaviti svojo lastno avtonomnost (ne le v smislu narodnosti), ki pa je postala hkra- ti tudi značilnost njihove takratne generacije. Vsak najmanjši boj za avtonomnost mladih je pomenil tudi generacijski spopad. Ta se je videl v konfliktih, ki so jih imeli mladi s šolskimi avto- ritetami, kot tudi z avtoritarno oblastjo zunaj šo- le (redarji). Vzrok temu je že sam avtokratski dr- žavni šolski sistem, ki ga je narekovala takratna avstrijska šolska oblast. Tak sistem je v šolsko prakso vnašal nasprotujoče odnose med dijaki in profesorji, saj je formalno podrejal gimnazij- ce. Če ti niso delali tako, kot so zapovedovali profesorji, so jih k temu skoraj vedno prisilili. Profesorji so bili avtokratski vodje, ki so zahte- vali kazni za vsak upor, s tem pa so ustvarjali razmere, za katere so značilni sovražni in maš- čevalni odnosi. Pri tem ni bilo niti več toliko pomembno, ali so to izvedli na prikrit način ali pa zelo vidno. V šoli so se gimnazijci zoperstav- ljali profesorskim zahtevam, ki jih je za vse nare- koval strog formalni šolski red, pretiranim nad- zorovanjem, krivičnim ravnanjem posameznih profesorjev, kot tudi vsem prepovedim, da gim- nazijci ne smejo ustanoviti svojih krožkov brez vednosti šole, da se ne smejo udeleževati nacio- nalnih in političnih shodov in drugega. Pa ne le to. Med vzroki za upornost pri gimnazijcih bi našli še druge dejavnike, ki so prav tako vplivali na slab odnos mladih do šole. To pa je že drugo področje, o katerem bi lahko podrobneje raz- pravljali in bi nam prav tako lahko pokazalo konfliktne situacije v takratnih gimnazijah. Zusammenfassung Die Aufsässigkeit der Gymnasiasten und ihr Verhältnis zu Professoren, Schulordnung und Disziplin Der Beitrag versucht das Gymnasialwesen auf slowenischem Gebiet an der Wende des 19. zum VSE ZA ZGODOVINO 82 ZGODOVINA ZA VSE 20. Jahrhundert darzustellen. Die Gymnasien standen unter der damaligen österreichischen Schulgesetzgebung und waren deutsche Schu- len mit deutscher Unterrichtssprache, in denen Jugendliche verschiedener Nationalitäten lern- ten (neben Slowenen auch Deutsche, Italiener und Tschechen). Ein Charakteristikum ist, daß die Gymnasien humanistische Schulen waren, die ihr Erziehungs- und Bildungsziel am Ende des 19. und zu Beginn des 20. Jahrhunderts auch durch eine streng reglementierte Schulord- nung und Disziplin zu erreichen versuchten. Die Autorin schildert das Verhalten der Jugend in und außerhalb der Gymnasien, ihr Verhältnis zu den Professoren sowie ihre Einstellung zur Schulordnung, wobei nur jene extremeren Bei- spiele erwähnt werden, die aus dem damaligen Gymnasialalltag hervorstachen. Die Beispiele zeigen, daß die Schüler sowohl mit den Profe- ssoren als auch untereinander in Konflikte ge- rieten und so manches Mal auch die Schulord- nung mißachteten. Aufgrund von Lebensläufen der Gymnasiasten sowie von Schulberichten, die die verschiedenen Rebellionen der Schüler registrierten, wurde die Einstellung der Jugend gegenüber Ordnung und Disziplin in eine positive Einstellung (Achtung der Ordnung) und eine negative (Ignorieren der Ordnung) unterteilt. Besonders interessant sind jene Bei- spiele, die zeigen, daß die Schüler gerade we- gen der übertriebenen Strenge, der Beauf- sichtigung und der Strafen zu rebellieren be- gannen. Die Jugendlichen lebten unter ständig- em institutionalisierten Druck, der sie zur Ab- hängigkeit und Konformität zwang, da sie die vorgeschriebenen Normen akzeptieren muß- ten. Aufgrund der Beaufsichtigung in der Schule, der Angst vor Strafen und eines gewissen repre- ssiven Klimas an den Gymnasien kam es zu Rebellionen. Dieses Aufbegehren der Schüler wurde unter zwei Aspekten betrachtet, nämlich einerseits die individuelle Aufsässigkeit von Einzelnen, die in der Schule verdeckt oder offen und direkt gegen die Professoren rebellierten, andererseits kollektive Rebellionen, zu denen es, geplant oder spontan, in und außerhalb der Schule kam. Unterricht nur durch Strenge, Ermahnungen und Androhung von Strafen herzustellen, häu- fig aber auch durch Kränkungen und Stiche- leien, welche die Jugendlichen vor allem see- lisch trafen. Das Unrecht oder die direkte Erniedrigung widerfuhr den Schülern vor den Augen der gesamten Klasse. Solche Erziehungs- methoden verringerten die Motivation zum Lernen und zur Mitarbeit in der Schule und verschlechterten die Einstellung der Schüler gegenüber Lehrenden und Schule. Einige Beispiele zeigen, daß die Schüler sich den Professoren erfolgreich entgegenstellten, worauf die Professoren sich entschuldigen bzw. ihr Verhalten ändern mußten. Doch zahl- reicher sind jene Fälle, in denen die Gymna- siasten wegen rebellischen Auftretens ver- schiedenste Strafen erhielten. Die Ursachen für die Aufmüpfigkeit der Jugendlichen waren unterschiedlich. In der Literatur werden am häufigsten nationale Kon- flikte erwähnt, die sich vor allem in Sticheleien und Spötteleien der Professoren gegenüber den slowenischen Schülern zeigten. Die Profe- ssoren konnten ihre Autorität auch dadurch beweisen, daß sie jedem Schüler eine bestimm- te Strafe auferlegen und eine schlechte Verhal- tensnote geben konnten. Einfluß und Schwere der Strafe lag dabei nicht so sehr in ihrem In- halt, als vielmehr in den persönlichen Einfluß- möglichkeiten des Erziehers. Die Jugend widersetzte sich der damaligen Schulordnung und besonders einzelnen Be- stimmungen, durch die ihre Bestrebungen behindert wurden. Ohne Wissen der Schule durften die Schüler keine eigene Zirkel und Vereine (Lesezirkel, literarische Zirkel) bilden, daher gründeten sie diese im Geheimen. Auch an politischen Versammlungen und Demon- strationen außerhalb der Schule, die verboten waren, nahmen sie geheim teil. Wenn sie dabei entdeckt wurden, mußten sie mit strengsten Strafen rechnen (Strafarrest oder Schulaus- schluß). Die Widerspenstigkeit der Schüler wird durch einzelne Situationen und Disziplinarprobleme bestätigt, die nicht zuletzt von den Professoren selbst mitverursacht wurden, da sie keine tole- ranteren Beziehungen zu den Schülern aufbau- en konnten. Manche Professoren verteidigten ihre Autorität und versuchten die Ordnung im Die Gymnasiasten hatten sowohl mit den schulischen Autoritäten als auch mit der autori- tären Obrigkeit außerhalb der Schule (Schutz- polizei) konfliktgeladene Beziehungen. Der Grund war das staatliche autokratische Schul- system an sich, wie es von den damaligen öster- reichischen Schulbehörden diktiert wurde. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 83 Durch dieses System, welches die Schüler sucht geprägtes Klima. So zeigen uns die ge- durch Gesetze auch formal unterordnete, wählten Beispiele aus dem Gymnasialalltag an wurden Konflikte zwischen Schülern und Pro- der Wende zum 20. Jahrhundert jene extremen fessoren in die Gymnasien getragen. Die Pro- Situationen in und außerhalb der Gymnasien, fessoren waren autokratische Führer, die für die damals als Disziplinarübertretungen und jede Aufmüpfigkeit Strafen verlangten, da- unerwünschtes Verhalten galten, durch aber schufen sie ein von Haß und Rach- VSE ZA ZGODOVINO