ŠTEV. 22 LETO ii LENART, 13. decembra 1962 IZDAJA OBČINSKI ODBOR SZDL LENART OBČINSKI LJUDSKI ODBOR LENART čestita skupaj z ostalimi družbenimi organizacijami in društvi k 22. decembru — dnevu jugoslovanske ljudske armade. Čestitki se pridružujejo gospodarske organizacije in ustanove v občini kakor tudi naš časopis. Kako smo proslavili DAN RfcPUBLIKE Dan republike so delovni ljudje lenarške občine slavili kakor že vsa leta doslej. Veliko ljudi je odpotovalo na izlete v druge predele ožje domovine, še več pa jih je prispelo v našo občino, kjer so se zadržali pri sorodnikih in znancih. V počastitev 29. novembra so bile tudi v vseh krajevnih centrih proslave, katere je v glavnem pripravila šolska mladina s sodelovanjem vaških aktivov LMS in prosvetnih društev. V Cerkvenjaku so namesto običajne proslave priredili v počastitev dneva republike prvo med-šolsko prireditev »Pokaži kaj znaš«, ki je izredno dobro uspela. Ob tej priliki je o pomenu 29. novembra govorila sekretarka mladinskega aktiva Cerkvenjak tov. Ranerjeva. V Gradišču je celotno slavje v počastitev tega velikega praznika pripravil vaški mladinski aktiv. Sodelovala pa je tudi šolska mladina. Mladinci so uprizorili enodejanko, medtem ko so šolarji sodelovali s pevskimi točkami in recitacijami. Posebej lepo so slavili dan republike v Zavrhu prijazni vasi nad Voličino, ki šteje komaj nekaj ljudi. V majhni sobi SZDL se je v tem kraju zbralo okrog 30 ljudi, katerim je govoril predsednik KO SZDL, zatem pa so v partizanskem vzdušju peli pesmi iz NOB in se veselili ob prazniku. V tesni dvorani so v Zg. Sčavnici- ob precejšnji udeležbi tamkajšnjega prebivalstva priredili lepo proslavo, katero so popestrili s šaljivo enodejanko. Govor je imel predsednik KO SZDL. Šolarji tega kraja pa so imeli še posebno proslavo. V Jurovskem dolu so proslavo priredili šolski otroci, katere so se udeležili delavci in uslužbenci zadružnega obrata. V Voličini so se proslave v počastitev 29. novembra udeležili ljudje v velikem številu, saj je bila dvorana skoraj do zadnjega kotička zasedena. Kulturni program, ki so ga izvajali, so pripravili učenci njihove osnovne šole. O pomembnem jubileju pa je govoril šolski upravitelj tov. Škrbinc. V Benediktu so imeli prav tako lepo proslavo. Poleg kulturnega programa so zavrteli še film »Veter je ponehal ob zori«. Proslava v Lenartu je bila tako glede udeležbe in programa na nizki ravni, medtem ko so se v Selcih potrudili. Kolektiv kmetijskega gospodarstva je pripravil proslavo in na njo povabil okoličane. Vsekakor lep primer sodelovanja med gospodarsko organizacijo in krajem. -ec KONFERENCA MLADINE OBČINE LENART ŽIVA RAZPRAVA doma Ivi 5VC M Na redni letni mladinski konferenci občine Lenart se je zbralo v nedeljo 25. novembra 48 delegatov iz večine aktivov LMS. Na letnih konferencah aktivov je bilo sicer izvoljenih 70 delegatov, vendar je bila udeležba nekoliko slabša zaradi izredno neugodnih vremenskih razmer, tako, da se delegati iz nekaterih aktivov občinske konference mladine sploh niso mogli udeležiti. Kot gosti so konferenci prisostvovali sekretarka OK LMS Maribor Marija Medved, sekretar občinskega komiteja ZKS Brnest Šmid in predsednik občinskega odbora SZDL Franc Muršec. Ko so izvolili konferenčne organe in sklenili, da poročila o delu mladine lenarške občine v zadnjem obdobju ne bodo brali, ker so ga delegati predhodno dobili, je Franc Šuman, predsednik občinskega komiteja LMS prebral referat o aktualnih nalogah mladine v občini Lenart. V referatu je dokaj konkretno in vsestransko obdelal najvažnejše naloge mladine naše občine v času do prihodnje konference. Po njegovem izvajanju se je začela živahna razprava v kateri so sodelovali delegati iz vaških in šolskih mladinskih aktivov. Med diskutanti smo opazili tokrat zlasti veliko takih, ki se po navadi na takih zborih niso oglašali. Značilno za razpravo je, da so delegati posegli tudi po vprašanjih. ki presegajo ozke mladinske okvire. Ob zaključku konference so sklenili, da bodo program dela sprejeli na prvi seji novoizvoljenega komiteja, ki so ga na konferenci izvolili in ga sestavljajo večinoma novi člani. -nn Franjo Šuman, predsednik občinskega komiteja LMS IZVLEČEK IZ POROČILA ZA OBČINSKO KONFERENCO LMS Mladina lenarške občine se je zlasti uveljavila na kulturnem in športnem področju Poročilo, ki so ga sprejeli delegati na občinski konferenci mladine uvodoma vsebuje razvojno pot mladinske organizacije in u-spehe, ki so jih mladi ljudje nasploh dosegli v socialistični graditvi pri nas. V nadaljevanju poročilo omenja dejavnost mladine na šolah in ugotavlja, da so se šolski aktivi posebno razvili v zadnjih letih in mnogo prispevajo k šolski reformi in idejnosti pouka. Delo krožkov in sekcij, ki jih je veliko na naših šolah, se je po-živelo v obdobju izvajanja jugoslovanskih pionirskih iger. V razrednih skupnostih, ki so prav tako lepo napredovale po vsebini dela, učenci presojajo sebe in delo v šoli ter se tako pripravljajo za življenje. V tem delu poročila je še med drugim poudarjeno, da bodo v bodoče morali tudi vaški aktivi nuditi vsestransko pomoč mladini na šolah, kajti le tako se bo ta mladina vključevala po končani šolski obveznosti v dejavnost vaškega aktiva mladine. Poročilo obravnava kulturno in športno delo mladih ljudi v občini in navaja, da se je mladina ukvarjala predvsem z dramatiko, z urejanjem klubskih prostorov in prirejanjem družabnih večerov. V tem pogledu so bili zlasti aktivi v "Ceirkvenjaku, Jurovskem dolu, Gradišču, Zg. Sčavnici in Benediktu. Klubske prostore pa je mladina najbolje uredila s pomočjo ostalih organizacij v Lenartu in Cerkvenjaku. Na športnem pod-(Nadaljevanje na 2. strani) Vabimo vas na razstavo »VOJAŠKI DNEVI«, ki bo 19. in 20. decembra od 8. do 19. ure v klubu Lenart (Stara Pošta). Razstavo prirejata komanda mariborske garnizije in občinski odbor SZDL Lenart v počastitev 22. decembra — Dneva JLA. Otvoritev razstave bo 18. decembra ob 19. uri v času razstave se bodo po vaseh predvajali filmi. Potovanji dveh jugoslovanskih državnih voditeljev sta te dni vzbudili pozornost domače in svetovne javnosti. Predsednik re; publike Josip Broz Tito je skup< no s soprogo, tovarišem Alekssfh-drom Rankovičem in drugimi sodelavci odpotoval na oddih v Sovjetsko zvezo. Po prihodu v Moskvo se je sestal s sovjetskim premierom Hruščovom. Čeprav gre za privatni obisk, bosta oba državnika to priložnost izkoristila razgovore o perečih mednarodnih vprašanijh ter o odnosih med Jugoslavijo in SZ. V svetovnem tisku, ki je posvetil veliko pozornost Titovemu bivanju v SZ, so se pojavili v tej zvezi številni komentarji, ki kažejo, kolikšno zanimanje vlada za Jugoslavijo in njene odnose z ostalim svetom. Podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj pa je odpotoval na obisk v Indonezijo, Indijo in Irak, kjer se bo sestal s tamkajšnjimi državnimi voditelji. V tem delu sveta, kjer se bo mudil ugledni jugoslovanski gost, se je zgodilo v zadnjem času dokaj pomembnih dogodkov, o katerih bo izmenjal mnenja z idonezijskimi, indijskimi in iraškimi predstavniki. Posebno zanimivo bo srečanje z indijskimi voditelji, saj doživlja Indija trenutno resno preizkušnjo v indij-sko-kitajskem sporu. Sicer pa bo obisk prispeval vsekakor pomemben delež k razširitvi odnosov med Jugoslavijo in temi tremi državami na gospodarskem, kulturnem in političnem področju, V našem pogledu vsekakor ne moremo mimo zločinskega napada ustaških emigrantov na naše predstavništvo v Bonnu. Kot vemo so ustaši ob dnevu republike vdrli v poslopje našega predstavništva in nekajkrat hudo ranili uslužbenca tega predstavništva Momčila Popoviča. Razen tega so povzročili veliko materialno škodo. Pri nas in v tujini je naletel ta ustaški zločin na veliko ogorčenje, samo nekateri nacistični krogi v Zahodni Nemčiji ga skušajo prikazati kot »normalno demonstracijo emigrantskih krogov proti Jugoslaviji.« Zahodnonem-ške oblasti so bile pravočasno obveščene o možnosti za takšen napad, vendar niso sprejele dovolj učinkovitih varnostnih ukrepov. Če so storile to napako, pa imajo sedaj možnost (seveda, če jim je do tega), da onemogočijo podobne nove izgrede. In kaj je novega na Kubi in o Kubi? Ameriško-sovjetski raz* govori še niso končani. Američani sedaj zahtevajo še umik sovjetskih strokovnjakov s Kube. Bombnike II — 28 so Rusi že pričeli transportirati. V Ženevi pa se vleče razprava o razorožitvi in prepovedi A— poskusov. Uspeh? Za sedaj še nič pomembnega. Mladina lenarške občine se je zlasti uveljavila na kulturnem in športnem podračju (Nadaljevanje s 1. strani) ročju je bilo nekoliko manj uspehov, vendar pa se uspehi le kažejo zlasti v Lenartu in Voličini, kjer mladi ljudje aktivno delajo v »Partizanu«. Nasploh pa je opaziti, da je športno in kulturno udejstvovanje mladine osnovno torišče dela mladih ljudi v naši občini. V nadaljevanju poročila ugotavlja, da se mladi ljudje premalo vključujejo v politično dejavnost socialistične zveze, saj je le 20 odstotkov mladih vključeno v to najbolj množično organizacijo. Opaža se, da se mladina ne udeleži'ie sestankov SZDL, zborov vo- zakonu pripadajoče mesečne nagrade. Pri privatnih obrtnikih pa je tudi veliko primerov, da morajo vajenci opravljati dela, ki niso v učnem programu. Mladinska organizacija v lenar-ški občini vključuje danes 730 članov, letos so jih sprejeli 130. Kljub temu pa je še v občini vedno 60 odstotkov mladine izven organizacije. Mladina naše občine se je v preteklem obdobju uvelja\ila tudi na raznih lokalnih delovnih akcijah. Največje uspehe so mladi ljudje dosegli pri delu na severni magistrati. SEJA OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA LENART Razprava o osnovnem načrtu izkoriščanja kmetijskih zemljišč Mladinski aktivi lenarške občine so se v preteklem obdobju bavili zlasti s kulturo in športom. Smučanje ni bila med zadnjimi športnimi panogami. Na sliki: mladi smučarji iz Lenarta. (Foto M. Brumen) livcev krajevnih odborov itd., ter da se ne oglaša v razpravah. Poročilo v nadaljevanju tudi o-menja, da je v naši občini 25 mladih komunistov, ki pa niso najbolj aktivni in bi lahko več delali zlasti v mladinski organizaciji. Družbeno in delavsko samoupravljanje, ki dobiva čedalje večji pomen, je tako razvejano, da bi morala sodelovati tudi mladina, ki pa se temu delu rada odteguje ali pa je ne volijo v razne organe samouprave zaradi nekaterih napačnih in zastarelih pojmovanj, kakor je nesposobnost mladih ljudi, da mladina nima življenjskih izkušenj itd. So nekatera podjetja, ki v samoupravnih organih nimajo niti enega mladinca. Med temi je tudi »Izbira« iz Cerkvenjaka. Odsotnost mladine opravičujejo s tem, da lahko mladina izraža svoja stališča na sestanku sindikalne podružnice. Na drugi strani pa imajo primere, ko se mlade ljudi upošteva. Med temi velja omeniti KZ Lenart v katerih organih upravljanja je precej mladih ljudi. Pereče je tudi vajeniško vprašanje, ker še niso povsod urejeni odnosi med starejši-šimi in vajenci. Ponekod opravljajo vajenci še vedno dela, ki jih fizično ne zmorejo ali pa delajo celo pozno v noč, kakor je to primer v lenarškem gostinskem podjetju. Graje vreden je tudi primer Elektro Maribor okolice — obrata Lenart, kjer za malenkosten prekršek kaznujejo vajence s tem. da jim ne izplačujejo po 28. novembra je bila skupna seja Občinskega zbora in Zbora proizvajalcev Občinskega ljudskega odbora Lenart. Na seji so med drugim razpravljali o osnovnem načrtu izkoriščanja kmetijskih zemljišč. Na osnovi racionalnega izkoriščanja kmetijskih zemljišč, ki ga določa zakon, mora vsaka kmetijska organizacija usmeriti svojo proizvodnjo po nekem osnovnem načrtu. Ta osnovni načrt mora vsebovati vse osnovne pokazatelje kmetijske proizvodnje. Upoštevajoč prirodne pogoje, dosedanjo prakso in smeri bodočega razvoja, mora osnovni načrt izluščiti tiste panoge, ki odgovarjajo pogojem, skoncentrirati in inten-zificirati proizvodnjo do take stopnje, da se čimbolj poveča rentabilnost. Osnovni načrt je izdelal kmetijski pospeševalni zavod Maribor enotno za območje cele občine, ne glede na lastništvo. Izdelan je na osnovi rajoni-zacijskih kart v cilju koncentracije in specializacije kmetijske proizvodnje na osnovi prirodnih pogojev. Ta načrt predvideva obnovo kmetijstva za obdobje najmanj 20 let, saj so marsikje potrebne predhodne ureditve vodnega režima — regulacije, hidro in agro melioracije. Po daljši razpravi je ljudski odbor osnovni načrt izkoriščanja kmetijskih zemljišč tudi potrdil. Ljudski odbor je razpravljal in sprejel odlok o premiranju mleka. V mesecu avgustu 1962 je izšel odlok o premiji za kravje mleko. Po tem zveznem odloku imajo pravico uveljaviti premijo gospodarske organizacije, ki same proizvajajo mleko. Premija se pla- ča iz zveznega proračuna v enaki višini kakor jo gospodarska organizacija dobi iz sredstev republiškega, okrajnega ali občinskega proračuna vendar največ 7,50 dinarjev po litru. Premija iz zveznih sredstev je zagotovljena od 1. januarja 1962 dalje, v kolikor tudi politično teritorialne enote dajo premijo za ves ta čas. Na tej seji je ljudski odbor sprejel tudi odlok o določitvi količin vina in žganja, ki jih smejo proizvajalci porabiti doma brez plačila prometnega davka. V prejšnjih letih je to določal okrajni ljudski odbor. Z letošnjim letom pa je ta pristojnost s pooblastilom republiškega izvršnega sveta prešla na občinske ljudske odbore. Po omenjenem odloku občine je proizvajalec oproščen plačila prometnega davka pri vinu za 100 litrov za vsako osebo staro nad petnajst let, ki živi z njim v skupnem gospodinjstvu. Količina žganja, ki jo smejo proizvajalci žganja v občini Lenart porabiti doma brez plačila prometnega davka, se določi na štiri hektoli-trske stopnje žganja na vsakega nad 18 let starega družinskega člana. V smislu nadaljnjega manjšanja števila zaposlenih v upravi občinskega ljudskega odbora je ljudski odbor sprejel tudi odlok o notranji organizaciji upravnih organov ter sistemizaciji delovnih mest v upravnih organih Občinskega ljudskega odbora Lenart. Po tem odloku se v primerjavi s prejšnjim tozadevnim odlokom zmanjša število zaposlenih od 87 na 68. M. K. Z RAZPRAVE NA OBČINSKI KONFERENCI LMS V LENARTU Tesno sodelovanje med mladinskimi aktivi je nujno potrebno je precej diskutantov poudarilo na konfernci mladine občine Lenart. Drugo osrednje vprašanje, ki je prevladovalo v razpravi, je bila delovna produktivnost in sploh vloga mladine v gospodarstvu. Poleg drugih važnih vprašanj so na konferenci številni delegati grajali tudi odnos med vaško in ostalo mladino, ki v nekaterih aktivih ni najboljši.. Nekatere razprave so kvalitetno izstopale, zato jih posebej objavljamo! MARJAN BANIC — LENART Delegat mladinskega aktiva iz Lenarta Marjan Banič je govoril o potrebi po povezanosti z mladinskimi aktivi iz ostalih krajev občine. Poudaril je, da je povezava nujno potrebna na vseh področjih delovanja mladinske organizacije, največje možnosti pa so zaenkrat na športnem in kulturnem področju, s čimer se naša mladina tudi največ ukvarja. JOŽE STEFANEC — ZAVRH Jože je obširno govoril o vlogi mladine v gospodarstvu in dejal, da je osnova vsega našega družbenega razvoja hitrejši porast de- lovne produktivnosti. Navedel je nekaj primerjav, kako se razvijajo druge dežele in sicer prav zaradi velike delovne storilnosti. Nadalje je poudaril, da je sodelovanje mladine v družbenem in delavskem samoupravljanju dolžnost, ne pa samo pravica. V nadaljevanju je govoril o kadrih v gospodarstvu in opremi ter izrazil mnenje, da še nimamo zaenkrat dovolj kadra niti nismo najboljše tehnično opremljeni. Dejal je, da je prav zato potrebno tako prvo kot drugo temeljito in racionalno izkoristiti. Ob koncu svoje razprave je še govoril o sodelovanju mladine z ostalimi organizacijami, ki ni najboljša, nadalje o delu mladine Zavrha pri gradnji razglednega stolpa, kjer se je lepo izkazala in o delu mladih članov ZKS, ki naj bi s svojim aktivnim delom dajali vzgled ostali mladini, kar pa čestokrat ne delajo. HILDA STERTILKA — JUROVSKI DOL Govorila je o klubski dejavnosti mladine in prikazala vse pozitivne oblike, ki jih ta dejavnost vsebuje. V nadaljevanju se je dotaknila problema kluba v Jurov-skem dolu in povedala, da imajo na razpolago 450.000 dinarjev, ki jih pa niso izkoristili, ker je bil prostor določen za klub, dodeljen za učiteljsko stanovanje. Klub bi v Jurovskem dolu bil vsekakor potreben zlasti za mladino, ki se itak najbolj aktivno uveljavlja v krajevnem političnem in družabnem življenju, je poudarila ob zaključku razprave tov. Hilda Šter-tilka. MIROSLAV UROSEVIC — LENART Ko je govoril o delu kmečke mladine je dejal, da se le ta večkrat odteguje družbeno politični dejavnosti in da se tudi v Lenartu čutijo razlike med kmečko in trško mladino. Grajal je tudi nedelavnost mladine zaposlene na ljudskem odboru, ki se premalo udeležuje sestankov, predavanj in drugih dejavnosti. Govoreč o kmetijskih problemih je dejal, da bo potrebno mlade kmečke fante in dekleta bolj strokovno vzgajati in bi v tem pogledu kazalo mi-(Nadaljevanje na 3. strani) Na krajevnih konferencah SZDL so premalo kritično ocenili lastno delo Na seji občinskega odbora SZDL ■so pod predsedstvom predsednika Franca Muršeca in ob navzočnosti nekaterih predsednikov in sekretarjev KO SZDL analizirali krajevne konference SZDL. Po uvodnih besedah predsednika povzemamo, da so bile letos konference nekoliko boljše pripravljene, saj je v priprave vložil veliko truda tudi občinski odbor SZDL, Na konferencah, ki so v glavnem končane (za Lokavec še ni dokončno znano, kdaj bodo imeli konferenco), so razpravljali o vseh važnejših problemih kraja, slasti pa so se konference ukvarjale s kmetijsko problematiko in s krajevnim samoprispevkom. Slednje je bilo na nekaterih konferencah nekoliko preveč poudarjeno. Na konferencah SZDL so iznesli vrsto predlogov, ki so predmet razprav že nekaj let, ki pa niso bili realizirani iz objektivnih ali subjektivnih razlogov. Skoraj na vseh konferencah so okrog krajevnega samoprispevka govorili tudi o delu krajevnih odborov in ponekod zelo kritično obsodili nepravilno koriščanje sredstev (Voličina, Benedikt). V primerjavi s predzadnjimi konferencami je čutiti dokajšen napredek zlasti v tem, da ljudje bolj kritično ocenjujejo tudi svoje krajevne probleme. Se vedno pa so na letošnjih konferencah SZDL izstopale težnje, da bi naj v glavnem vse probleme urejeval nekdo izven njihove organizacije oziroma kraja, četudi gre za manjše stvari, ki zahtevajo določena manjša materialna sredstva. Na konferencah so skratka premalo ocenili, kakšne so možnosti kraja samega pri urejevanju različnih krajevnih zadev. Splošna ugotovitev za letošnje konference SZDL pa je, da skoraj sploh niso ocenile dela organizacije Socialistične zveze kot najbolj množičnega ljudskega parlamenta. Na zadnji seji občinskega odbora SZDL so še govorili o pripravah na občinsko konferenco SZDL, o predlogu proračuna občinskega odbora SZDL za leto 1963 in o predlogu proračuna časopisa »Domačih novic« za prihodnje leto. Ob zaključku seje so razrešili Toneta Stefanec dolžnosti sekretarja občinskega odbora SZDL in za novega sekretarja izvolili to-varišico Jelko Firbas. Dosedanji sekretar občinskega odbora SZDL je pred kratkim bil izvoljen za organizacijskega sekretarja občinskega komiteja ZKS. Na seji občinskega odbora SZDL pa so ga imenovali tudi za stalnega odgovornega urednika »Domačih novic«. POSNEMANJE VREDNA PRIREDITEV šoli Lenart in Cerkvenjak priredili skupno oddajo »Pokaži kaj znaš« Sola Cerkvenjak se že od nekdaj trudi vzpostaviti kar najbolj tesno sodelovanje z ostalimi šolami v občini in izven nje. Primer sodelovanja, ki je bil kronan z uspehom, je bila nedavna oddaja »Pokaži kaj znaš«, ki sta jo skupaj pripravili šoli Lenart in Cerkvenjak. Pobuda je bila dana v Cerkvenjaku. K sodelovanju so cerkvenjaški šolarji pozvali tudi ostale šole, žal pa se prireditve zaradi slabega vremena niso mogle udeležiti. »Pokaži kaj znaš« so priredili v počastitev Dneva republike in se je je udeležilo veliko število ljudi, saj je bila dvorana skoraj nabito polna. Na odru, ki je bil mimogrede rečeno izredno domiselno dekoriran, so se zvrstili posamezniki in skupine iz obeh šol. Prireditev je imela dva dela in sicer nastope s pevskimi točkami in recitacijami ter preizkušnjo znanja o vidnih pisateljih in pesnikih pretekle dobe. Poleg tega so učenci brali lastne pesmi in črtice, kar je prireditev še posebej poživelo. Za »Pokaži kaj znaš« so precejšnje zanimanje pokazala tudi krajevna podjetja. Med drugimi so nagrade za najboljše nastopajoče prispevali »Izbira« Cerkvenjak, zadružni obrat Cerkvenjak in domača šola. Med nagradami so bile tudi ročne ure, nalivna peresa in knjige. Nad prireditvijo so bili zlasti navdušeni otroci, ki so jo z velikim zanimanjem spremljali in izvajali. Nastopajoči so se z vso odgovornostjo trudili, da bi pokazali čimboljši uspeh. Prireditev je vsekakor posnemanja vredna in gre šoli Cerkvenjak za iniciativo in izvedbo vse priznanje. -ec Naš fotozapisek V nekaterih krajih naše občine so letos začeli gradita stolpe pri gasilskih domovih. Ponekod so opravili tudi adaptacije gasilskih domov. Nekaj gasilskih domov je tudi v gradnji. Na sliki pa je ga- silski dom v Benediktu, pri katerem so letos zgradili novi stolp za sušonje cevi. Delo bodo nadaljevali kakor hitro bo primerno vreme. Trojjiška slatina v Žerjavcih Zares čuden in nekam nelogičen je naslov tega sestavka. Pa naj se čuje lepo ali ne, res je, da je bil v Zgornjih Žerjavcih slatin-ski vrelec že leta 1850. Naravni vrelec kisle vode je v tistih časih izkoriščal zasebnik Franc Schiitz iz Gradišča (prej Sv. Trojica v Slovenskih gorictih). Odtod tudi ime Trojiška slatina. Slatina v Žerjavcih je bila znana daleč naokoli, saj so jo izvažali celo v sosedno Avstrijo in Nemčijo. Baje je bila celo boljša od radenske. Kdo ve, kje je resnica? Važno je le, da v Žerjavcih še vedno teče kisla voda, ki bi jo veljalo raziskati in morebiti bi s tem imela lenarška občina še kakšne koristi. Nekaj pove o nekdanji trojiški slatini tudi pričujoči posnetek etikete, ki so jih lepili na slatinske steklenice. V prihodnji številki bomo objavili obširnejši sestavek o slatini v Žerjavcih. Tesno sodelovanje med mladinskimi aktivi je nujno potrebno (Nadaljevanje z 2. strani) sliti na ustanovitev večerne kmetijske šole. Ko je govoril o vzrokih razdvojenosti mladine je povedal, da so temu med drugim krivi tudi plesi na katerih se zbira v glavnem mladina, ki zna sodobne plese, medtem ko kmečke mladine ni, ker se še ni imela možnosti naučiti plesov, ki jih plešejo mladi ijudje v bolj razvitih območjih. Ob zaključku je še govoril o vajencih in pripomnil, da le tem podjetja nudijo premalo strokov- ne pomoči, zlasti pa se to opaža v privatnem sektorju, kjer nekateri mojstri vajence izkoriščajo na nedovoljen način. PAULA MAUKO — GRADIŠČE Uvodoma je dejala, da je potrebno razvijati klubsko življenje in ga popestriti z novimi oblikami dela. Zlasti naj bi se v klubih prirejale družabne igre, plese in gojilo petje. Navedla je primer iz Gradišča, kjer že sedaj prirejajo plese združeno s krajšimi točkami kulturnega programa. Taka oblika zabavnega življenja je dokaj privlačna tudi za kmečko mladino. vera senekovic — LENART Razpravljala je o vajeniški mladini in poudarila, da še v tem pogledu stvari niso v celoti urejene. Zlasti je še ponekod odprto vprašanje nagrajevanja, saj v glavnem nikjer vajencem ne plačuje- jo nadurno delo. V izredno živi in nepričakovani razpravi je še sodelovalo več mladincev in mladink. Lepo so se izkazali tudi delegati mladinskih aktivov iz šol. Zlasti so kritično ocenili delo šolske mladine delegati Sonja Plevnik, Ivan Rebemik iz Voličine in mladinka iz šole Cerkvenjak. V svoji razpravi so med drugim zlasti poudarjali potrebo po večji povezanosti šolskih aktivov z vaškimi aktivi LMS. St. Nekateri smo že avgusta letos naročili premog, pa ga še do danes ni. Dokler je bilo lepo vreme, smo potrpeli, sedaj ko je pa zima pred vrati smo postali nejevoljni. Vprašujemo se ali res ni mogoče pripeljati v Cerkvenjak nekaj avtomobilov premoga? Odgovorni ljudje na obratu zadruge v Cerkvenjaku pravijo, da pomanjkanje premoga ni njihova krivda, temveč zadruge Lenart. Želimo vedeti kako je s to zadevo? N. V. Cerkvenjak Obrat kmetijske zadruge v (Cerkvenjaku je pravočasno naročil potrebne količine premoga pri komercialni službi kmetijske zadruge Lenart. Premog bi nam morali dobaviti y glavnem do 31. avgusta tega leta, medtem ko smo do tega roka dobili le tretjino naročenega premoga, ki pa smo ga v glavnem prodali šoli in drugim, ki opravljajo javno službo. Odgovorne osebe rta obratu Cerkvenjak so stalno zainteresirane zaradi premoga, vendar je bilo vse zaman. Odgovorni pri KZ Lenart so nam obljubljali, določali roke do kdaj bodo premog dobavili, vendar je pri obljubah tudi ostalo celo sedaj, ko je že zapadel sneg. Vse kaže ,da odgovorni pri KZ Lenart niso razumeli potreb naših prebivalcev. Premog bo gotovo na razpolago takrat, ko bo to dobra volja komercialne službe pri KZ Lenart. Ludvik Stelcer šef obrata KZ Lenart v Cerkvenjaku V špecerijski trgovini v Cerkvenjaku ni mogoče dobiti rženega kruha že nekaj minut pa odhodu avtomobila, ki kruh pripelje. Trgovki mirno povesta, da ni več, ker so ga premalo pripeljali. Pravita tudi, da ga ne dobijo več kot 20 kg. Ker mnogi potrošniki radi kupujejo rženi kruh bi r~*1a '"v-dela, zakaj ga je tako težko dobiti? V. N. Cer»ivciijaii Cilj našega podjetja je, da ugodimo vsem željam naših odjemalcev, če je to le mogoče. Težko nam je, če tega ne moremo. Za Podaljšanje se opravi na podlagi prijave, katere lahko lastniki motornih vozil dvignejo pri vra- izdobavo kruha smo v celoti vezani na pekarno v Lenartu, ki nam kruh po možnosti redno dobavlja s svojim prevoznim sredstvom. Naročujemo tudi večje količine kruha, ki pa ga nam pekama ne more dobavita. Pozanimali smo se pri vodstvu pekarne v Lenartu, zakaj ne more dobaviti večje količine rženega kruha. Odgovorili so nam, da dosedaj ni- Pred dnevi je KO SZDL Cerkvenjak izvedla svojo letno konferenco. Kljub slabemu vremenu se je na konferenci zbrala večina delegatov izvoljenih na sestankih po vaseh. 2e na vaških sestankih je bilo opaziti, da ljudje na organizacijo SZDL danes gledajo drugače, kot so nekoč. Prav tako pa zavzemajo mnogo pravil-nejša stališča do celotne naše družbene stvarnosti. Za vse to ima predvsem zasluge SZDL, ki je s temeljitim delom in s poglabljanjem v družbene probleme znala pritegniti člane. 2e na obravnavi osnutka ustave so se ljudje zanimali zlasti za vprašanja o razvoju kmetijstva in dvigu kmetijske proizvodnje. Mnogi so priznali pozitivno vlogo zadruge na vasi, čeprav so ugotavljali tudi slabosti zlasti pri odkupu.živine. Še živah-neje pa so posegli v razpravo na sami krajevni konferenci. Predsednik KO SZDL tov. Doki je v obširnem poročilu nanizal vrsto uspehov, ki jih je SZDL dosegla pri svojem delu. Opozoril pa je tudi na nekatere slabosti, ki jih bo v bodoče treba odpraviti. Predvsem bo potrebno poživeti delo Za šefa odseka za notranje zadeve: Alfred Pirher so mogli zadostiti povpraševanju, ker niso imeli zadostnih količin ržene moke, katere jim niso dobavili njihovi dobavitelji. Interesentov za rženi kruh je v Cerkvenjaku zelo veliko, nekateri že eno uro pred prihodom avtomobila čakajo na kruh. Res je, da rženega kruha že nekaj minut po odhodu avtomobila ni mogoče dobiti. Verjetno bo, svet za gospodarstvo pri ObLO lahko dal natančnejše pojasnilo, zakaj ni mogoče dobiti ržene moke. Edvard Kurnik Direktor trg. podjetja »Izbira« Cerkvenjak sekcij, ki dosedaj niso delale z izjemo sekcije za komunalo in sekcije za kulturo, ki sta bili aktivni. Po njegovem mnenju bo treba članstvo bolj zainteresirati za stvari, ki zadevajo njih same. To vlogo bo mcral prevzeti novi odbor, hkrati pa tudi izdelati plan dela, s katerim bo mcral seznaniti vse člane. Delegati so tov. Dokla v diskusiji temeljito dopolnili. Mnogo je bilo govora zlasti o koriščenju krajevnega samoprispevka in o razdelitvi sredstev, ki so v ta namen na razpolago. Kritika .je bila predvsem na račun nekaterih odbornikov, ki niso znali zbuditi pri ljudeh zanimanja za popravilo cest takrat, ko je bilo to možno. Prav zaradi tega je izkoriščenih le 40 odstotkov krajevnega samoprispevka. Zelo kritično so delegati ocenili tudi dejstvo, da že leto dni diskutiramo o potrebi po zdravniku splošne prakse in tudi o zobozdravniku v Cerkvenjaku. Pogoji so tu: instrumenti in potreben material je baje že nabavljen, vendar zdravstveni dom Lenart do danes ni povzel nobenih potrebnih ukrepov, da bi zdravstvena postaja začela delovati. Močno so se delegati zavzemali tudi za to, da bi krajevni odbor dobil tekoči račun. Ugotovili so namreč, da računi ležijo v Lenartu po več mesecev, poravna pa jih nihče, ljudje pa čakajo na zasluženi denar in upravičeno kritizirajo. K diskusiji se je prijavil tudi tov. Fran j o Muršec, oredsednik občinskega odbora SZDL. Poudaril je predvsem mesto in pomen, ki določa SZDL nova ustava. SZDL in krajevna skuonost morata postati najširša foruma, ki bosta reševala in videla vse probleme občanov. Kompetence krajevne skupnosti in občanov se bodo po novi ustavi mečno povečale, kar bo imelo za posledico, da se bodo občam za probleme b^lj zanimali in jih laže reševali. Ob koncu so izvolili nov krajevni odbor, ki so ga močno pomladili. Člani SZDL pričakujejo, da bo novi odbor temeljito prijel za delo, kar bo rodilo tudi sadove, -nm Kam se bom pritožil? Ljudje smo večkrat občutljivi ob stvareh, ki nas zadevajo ob vsakodnevnem delu in v življenju nasploh. Včasih pa se tudi zgodi, da se nam zgodi krivica, da ta.-krat upravičeno negodujemo. In kam vodi ob takih primerih naša pot? Po navadi se obrnemo s pismeno pritožbo na najvišji oblastni forum ali celo na predsednika republike. Zdi se, ljudje včasih premalo upoštevajo dolžnosti in prezaposlenost naših najvišjih voditeljev. Na drugi strani pa naši ljudje večkrat ne vedo kateri organ je dokončno pristojen za reševanje pritožb o najrazličnejših vprašanjih. Naj vam s tem sestavkom po-, magamo in povemo, da vse pritožbe, ne glede na katero vpraša--nje se nanašajo, rešujejo na prvi stopnji organi občinskega ljudske- . ga odbora. Četudi se občan pritoži na višji organ, ta njegovo pritožbo vrne občini, ki edina lahko razišče tudi vse okoliščine, ki so vplivale na to, da se je nekdo pritožil. Analiza pritožb kaže. da so te v glavnem takega značaja, da jih lahko pozitivno rešijo le občine ali v nekaterih primerih tudi okraji. To velja seveda samo takrat, če smo se prvič pritožili. Drugič se bomo pritožili na okraj itd. Pri občinskem ljudskem odboru Lenart je posebna komisija za prošnje in pritožbe, ki rešuje pritožbe naših občanov. Poleg tega se lahko člani raznih organizacij in društev pritožijo tudi na občinski odbor SZDL, občinski komite ZKS in na druge občinske forume. Držati pa se velja pravila, da je potrebno pritožbe pošiljati pristojni komisiji pri občinskem ljudskem odboru v vseh primerih, če gre za pritožbe proti odločitvam upravnih organov občine. Pritožbe na komisijo pri občinskem ljudskem odboru naslovite na pisarno predsedstva občinskega ljudskega odbora Lenart. GRADIŠČE 16. decembra ob 15. in 19. uri »NEMIRNA LETA«, ameriški film 23. decembra ob 15. in 19. uri »PEVEC IZ MEHIKE«, francoski film VOLIČINA 16. decembra ob 15. in 18. uri »TRIJE EVINI OBRAZI«, ameriški film 23. decembra ob 15. in 18. uri »CAJNICA«, ameriški film Krajevna skupnost in SZDL najširši tribuni, ki bosta reševali in videli vse probleme in potrebe občonov... je dejal predsednik občinskega odbora SZDL Franjo Muršec na krajevni konferenci SZDL Cerkvenjak. O B J AVA ODSEKA ZA NOTRANJE ZADEVE Po členu 13. pravilnika o registraciji motornih vozil (Ur. list FLRJ, štev. 22/61) mora lastnik oziroma upravitelj motornega vozila ali priklopnika zahtevati podaljšanje registracije vozila za naslednje leto pred pretekom leta, za katero velja prometno dovoljenje. V zvezi z gornjim obvešča odsek za notranje zadeve pri občinskem ljudskem odboru Lenart vse lastnike motornih vozil, da bomo podaljševali veljavnost prometnih dovoljenj od 10. 12. 1962 do 15. 1. 1963 in to vsak dan od 7. do 12. ure. PRI OBČINSKEM LO LENART -■3 tarju občine Lenart. Pri podaljšanju registracije mora lastnik vozila obvezno predložiti na vpogled karton o tehničnem pregledu vozila. Vozilo, kateremu je že poteklo 12 oziroma 6 mesecev od zadnjega tehničnega pregleda, mora biti pred podaljšanjem registracije ponovno tehnično pregledano. Lastnikom oziroma uporabnikom vozil, ki do 15. 1. 1963 ne bodo podaljšali registracije, bomo odvzeli evidenčne tablice in prometno dovoljenje ter zoper njih predlagali uvedbo upravno kazenskega postopka. Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Stefanec — Uredništvo Lenart, Ptujska c. 3, tel. 21 — Izhaja drugi in četrti četrtek — Letna naročnina 400 din, inozemstvo 800 din — Naro čila sprejema uprava »Domačih novic«, Lenart, Ptujska c. 3 — Naročnina se nakazuje na tekoči račun pri NB štev. 604-14-3-973 — Ime računa: Občinski odbor SZDL Lenart z oznako: za časopis Tiska »Celjski tisk« Celje.