Poštnina plačana v gotovini.
109.	V Ljubljani, dne 20. oktobra 1922.	Letnik IV.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
pokrajinske uprave za Slovenijo.
Vsebina: Zakon o organizaciji finančne kontrole kraljevine Sibov, Hrvatov in Slovencev. — Razglasi oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani: Razglas, da s« izpremenjena pravila »Zadružne gospodarske banke, d. d.» v Ljubljani, odobrena. Razglas, da sme »Elektrarna Škofja Loka in okolica, d. d.» v Škofji Loki, zvišali delniško glavnico. — Razglasi zdravstvenega odseka za Slovenijo: Tedenski izkaz o prenosnih boleznih na ozemlju pokrajinske uprave za Slovenijo. Razpis mesta zdravstvenega nadzornika pri zdravstveni upravi okrajnega glavarstva v Mariboru. Razpii asistentskega mesta za kirurški oddelek celjske javne bolnice. — Razglasi raznih uradov in oblastev. — Razne objave.
Zabrni in kraljevske uredba,
348.
Mi
JR.&e]K«a.ndl«x* I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
proglašamo in objavljamo vsem in vsakomur, da je zakonodajni odbor narodne skupščine kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na podstavi člena 130. ustave sklenil v XXXVIII. redni seji, ki jo je imel dne 28. decembra 1921. v Beogradu, da ostani uredba o organizaciji finančne kontrole kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev z dne 6. decembra 1920., razglašena v „Službenih Novinah“ št. 1 z dne 1. januarja 1921.* in navedena pod št. 38 seznamka uredb ministrstva za finance, „Službene Novine" št. 195/21., brez izpremembe v veljavi in da se proglasi za
Zakon
o organizaciji finančne kontrole kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.**
Ćlen 1.
V kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev obstoji finančna kontrola, ki spada pod neposrednjo upravo ministrstva za finance.
1. Organizacija in oblastva finančne kontrole.
Člen 2.
Finančni kontroli načeluje generalna direkcija Posrednjih davkov ministrstva za finance s svojini odsekom finančne kontrole.
Njej so neposredno podrejeni oblastni (pokrajinski) inspektorati finančne kontrole.
Območje vsakega oblastnega inspektorata je razdeljeno na sreze (okraje) finančne kontrole s svojimi sreskimi (okrajnimi) upravami finančne kontrole, srezi pa so razdeljeni na oddelke finančne kontrole.
Člen 3.
Oblastnemu inspektoratu finančne kontrole načeluje oblastni inspektor finančne kontrole.
Oblastnemu inspektoratu finančne kontrole je dodeljeno potrebno število uradnikov finančne kontrole
Člen 4.
Sef sreske uprave finančne kontrole je redoma uradnik finančne kontrole v X., IX. ali VIII. cinovnem razredu.
Večjim ali važnejšim sreskim upravam finanč-ue kontrole se sme po potrebi dodeliti tudi po en 'ulajši komisar ali preglednik finančne kontrole *• uli I. razreda.
Katere sreske uprave finančne kontrole se smatrajo za važnejše, odreja generalna direkcija Posrednjih davkov.
** Uradni list pod št. 23 iz leta 1921. o , Razglašen v „Službenih Novinah kraljevin ^rba, Hrvata i Slovenaca" št. 207, izdanih dn iy-septembra 1922. (Prilog XXIX. — 1922.)
Člen 5.
Voddelke finančne kontrole se postavljajo pod-uradniki finančne kontrole v potrebnem številu.
Starejšina oddelka je redoma preglednik finančne kontrole II. ali I. razreda; za starejšine večjih ali važnejših oddelkov pa se postavljajo komisarji finančne kontrole II. ali I. razreda.
Kateri oddelki se smatrajo za važnejše, odreja generalna direkcija posrednjih davkov.
Člen 6.
Oblastni inspektorati, sreske uprave in oddelki finančne kontrole se imenujejo po svojem sedežu. Po potrebi se dodaja oddelkom in sreskim upravam finančne kontrole za razlikovanje še poseben bližji naslov, kakor n. pr.: „Oddelek finančne kontrole v Beogradu za mestni okraj N,“.
Člen 7.
Vsak oblastni inspektorat, vsaka sreska uprava in vsak oddelek finančne kontrole ima svoj pečat.
1	Člpn R
število oblastnih inšpektoratov, sreskih uprav in oddelkov finančne kontrole, njih sedeže, njih službeni okoliš, izpremembe, ustanavljanje novih in ukinjanje obstoječih sedežev in število organov po činu na vsakem tem službenem mestu odreja generalna direkcija posrednjih davkov ministrstva za finance.
Člen 9.
V osebnih, ekonomskih in administrativnih poslih je finančna kontrola podrejena svojim starejšinam, in sicer:
Oddelki so podrejeni sreski upravi finančne kontrole, sreske uprave finančne kontrole oblastnemu inspektoratu finančne kontrole, oblastni inspektorati pa generalni direkciji posrednjih davkov ministrstva za finance.
Natančnejše odredbe o tem, komu je finančna kontrola podrejena glede izvrševanja zakonov in predpisov monopolnih, trošarinskih (potrošarin-skih, užitninskih), taksnih (kolki in pristojbine) itd., (dohodarstvenih predpisov vobče), se predpišejo s pravilnikom.
II.	Naloga in dolžnosti finančne kontrole.
Člen 10.
Naloga te kontrole je:
1.	) da odkriva in zaprečuje tihotapstvo in druge monopolne, trošarinske, taksne itd. (vobče dohodarstvene) prestopke;
2.	) da izvršuje poizvedovanja in posle (uradovanje), ki so ji predpisani z zakonom ali drugače ali katere ji odrede starejšine;
3.	) da na poziv pristojnega oblastva, a samo v nujnih primerih in v svojem službenem okolišu, pomaga vzdrževati javno varnost.
Člen 11.
Pri izvrševanju teh nalog morajo podpirati finančno kontrolo vsa državna in občinska oblastva, kadarkoli se od njih zahteva pomoč.
Člen 12.
Vedenje organov finančne kontrole v službi in izvun nje in postopanje proti nižjim in višjim mora biti vzorno in dostojno izobraženega človeka.	"	i
člen 13.
Organ finančne kontrole je osebno odgovoren za točno in marljivo izpolnjevanje dolžnosti njemu poverjene službe po zakonih in zakonskih naredbah.
člen 14.
Pristojno izdane naredbe in zapovedi svojih nadrejenih organov mora organ finančne kontrole izpolnjevati.
Če spozna organ finančne kontrole, da je nalog protizakonit, sme izraziti pomisleke. V takem primeru sme zadržati izvršitev naloga samo, če stvar ne bi bila nujna.
Pri ponovljenem nalogu po izrečenih pomislekih mora organ finančne kontrole izvršiti dobljeni nalog brez odlašanja.
Toda tega, kar kazenski zakon prepoveduje ali kaznuje kot hudodelstvo ali pregrešek, ne sme nižji organ finančne kontrole storiti niti na zapoved nadrejenega organa ter mora o tem takoj poročati svojemu naslednjemu višjemu oblastvu.
Člen 15.
Organ finančne kontrole mora strogo čuvati uradno tajnost. Za uradno tajnost se smatra vse ono, kar je zvedel v službi in po svojem službenem položaju in kar bi moglo, če se razkrije, onemogočiti uspeh državne službe ali kar bi bilo drugače škodljivo za državo in njene interese ali za posameznike.
Ta dolžnost traja tudi, če organ finančne kontrole izstopi iz službe ali če je odpuščen.
O stvareh, ki jih je zvedel organ finančne kontrole v službi, ne sme na privatno zahtevanje pričati brez dovolitve svojega nadrejenega oblastva.
Člen 16.
Poduradniki finančne kontrole morajo opravljati službo — pa najsi bi bilo to združeno tudi z nevarnostjo za življenje — neprenehoma in toliko časa, dokler jim je odrejeno ali dokler službenega posla ne izvrše po predpisu ali dokler jih starejšina ne odpokliče ali ne nadomesti z drugimi.
Če ni posebnih razlogov, ne sme trajati služba na dan več nego 8 ur, dan računjen po 24 ur.
Člen 17.
Če naleti organ finančne kontrole, izvrševaje svojo redno službo, na vojaške begunce, osebe, ki so pobegnile od vstopa v vojsko, ogleduhe, potepuhe ali osebe, ki jih preganja oblastvo (zlasti one, ki se zlagajo s popisom v izdani tiralici), jih mora ustaviti in izročiti pristojnemu oblastvu. Istotako mora organ finančne kontrole ustavljati in izročati pristojnemu oblastvu zlikovce, ki jih zaloti na dejanju.
Člen 18.
Organi finančne kontrole se ne smejo, dokler so v aktivni službi, baviti z nobenim drugim stalnim poklicem brez posebne dovolitve svojega višjega oblastva.
Člen 19.
Organ finančne kontrole ne sme sprejemati niti ne zahtevati nagrad (plačila) za sprejemanje in sestavljanje uradnih spisov (zapisnikov) in listin.
Člen 20.
Organi finančne kontrole ne smejo pobirati državnih dohodkov, upravljati denarja ali izdajati priznanic, ako tega ministrstvo za finance ne odredi posebe.
Člen 21.
Organ, ki nadomešča drugega organa finančne kontrole, ima iste dolžnosti kakor oni, katerega nadomešča.
Člen 22.
Oblastvo, odnosno urad, ki mu je finančna kontrola podrejena glede službe po členu 9. tega zakona, navaja finančno kontrolo na točno izvrševanje dotičnih zakonov kakor tudi naredb in navodil, izdanih na podstavi teh zakonov, ter nadzira, da se ti zakoni, te naredbe in ta navodila točno uporabljajo in pravočasno izvršujejo.
Starejšine finančne kontrole morajo skrbeti za strokovno izobražanje poduradnikov, nadzirati disciplino in red ter voditi strogo nadzorstvo o izvrševanju zakonov, zakonskih naredb in navodil, ki so jih izdala nadrejena oblastva.
Natančnejše odredbe o dolžnostih, poslovanju in dopisovanju oddelkov in starejšin finančne kontrole se predpišejo s pravilnikom.
III.	Pravice finančne kontrole.
Člen 23.
Organi finančne kontrole imajo ob sumnji pravico, ustavljati kočijaže, tovornike in sploh voznike in nosilce tovorov in bremen itd., ki se bavijo s prenašanjem blaga, in druge osebe, če prenašajo blago v količini, ki preseza njih potrebo, ali če obstoji sum, da so zakrivile tihotapstvo ali drugo kaznivo dejanje.
Člen 24.
Ako je osnovan sum, da se pri kom ali v kakšni hiši, zgradbi ali v drugih prostorih že vrši tihotapstvo ali da je tam predmet, storilec, da so tam udeleženci, sledovi in pomočki (priprave), s katerimi se izvršujejo kazniva dejanja ali se opravlja posel, ki bi moral biti pod finančnim (dohodarstvenim) nadzorstvom, sme organ finančne kontrole preiskati stanovanje in druge zgradbe, osumljene osebe in po potrebi tudi vsakogar, ki je v njih. Ženske osebe se smejo preiskovati samo po ženskah.
Pred preiskavo mora organ finančne kontrole onemu, čigar stanovanje se preišči, vročiti odlok oblastva, na katerega podstavi se mora izvršiti preiskava.
Brez posebne zapovedi oblastva se sme vršiti preiskava samo v zgradbah in prostorih, ki spadajo^ po zakonu in zakonskih naredbah pod finančno nadzorstvo, ali če bi se storilec zalotil na dejanju samem ali bi bežal pred oblastvom, ki ga preganja, ter stopil v kakšno hišo.
K preiskavi prostorov, ki spadajo pod finančno nadzorstvo, se mora pozvati lastnik obrata ali njegov namestnik; ako pa ta neče prisostvovati, se pozove član političnega (policijskega) ali občinskega oblastva.
V vseh drugih primerih mora biti prisoten pri preiskavi političen (policijski) uradnik ali občinski predstojnik ali njegov namestnik (župan, „mestni kmet“, „selski starejšina“ ali „knez“, ,,muktar“), nadalje hišni gospodar (lastnik stanovanja) ali kdorkoli izmed rodbine ali sosed in vselej še dva državljana.
Ako so hišni gospodar in vsi rodbinski člani odsotni in bi nobeden izmed sosedov ne mogel ali ne hotel prisostvovati preiskavi, se smejo prostori postaviti pod nadzorstvo (opazovanje); če pa bi moralo trajati to nadzorstvo dalje časa, se smejo komisijsko zapečatiti.
Toda če bi se s tem zadela ali mogla zadeti pravica tretje osebe ali če bi bila nevarnost za interes službe ali za uspeh preiskave, se sme izvršiti preiskava tudi, če hišni gospodar ali kdorkoli izmed rodbine ali sosed ni prisoten.
Po končani preiskavi mora organ finančne kontrole onemu, čigar stanovanje se je preiskalo, dati potrdilo o izidu preiskave. Potrdilo o izidu preiskave se ne izdaja za preiskavo v zgradbah in prostorih, ki spadajo pod finančno nadzorstvo; ampak izid preiskave se vpiše v knjigo ali v kontrolni list, ki ga mora po zakonih ali zakonskih naredbah voditi ali imeti podjetnik.
Člen 25.
Če organ finančne kontrole po pravici posumi, da je pri kom, ki ga najde na cesti ali drugem oddaljenem kraju, kaj vtihotapljenih stvari ali pomočkov (priprav), s katerimi se izvršujejo kazniva dejanja, pa ne more takoj poiskati tudi prič ali organov občinskega ali državnega oblastva, sme osumljeno osebo, ako je moškega spola, tudi sam preiskati, če na predhoden poziv prostovoljno sama ne izroči stvari. Tedaj mora organ finančne kontrole takoj sestaviti zapisnik o izidu preiskave in ta zapisnik v prepisu, ki ga overi, izročiti preiskani osebi, a čim se vrne v kraj svojega službovanja, o tem poročati svojemu starejšini.
Ženske osebe organ finančne kontrole ne sme preiskati sam, niti ne, če bi sama pristala na to.
Takšno osebo prevede organ finančne kontrole do najbližje carinarnice ali političnega (policijskega) ali občinskega oblastva, kjer jo preišče zanesljiva ženska.
Člen 26.
Če se tihotapec zato, da bi se z begom izognil preiskavi, skrije v zgradbo ali v zaprt prostor, ima organ finančne kontrole pravico, na vljuden način zahtevati, naj se mu ta zgradba ali ta prostor, ako je zaprt, odpre, da preišče osumljeno osebo in ji odvzame vtihotapljene stvari, če. bi se temu pozivu ne ugodilo, je organ finančne kontrole upravičen, šiloma vstopiti v zaprto zgradbo ali v zaprti prostor in postopati nadalje po predpisu člena 25. tega zakona.
Člen 27.
Če je osnovan sum, da so na vlaku, na vodnem vozilu (brodu, ladji, jadrenici itd.) ali v železniških (parniških) skladiščih vtihotapljene stvari, sme organ finančne kontrole tudi brez posebne zapovedi višjega organa preiskati vlak, odnosno vodno vozilo in železniška (parniška) skladišča in po potrebi tudi vsako osebo, ki je tam, ako na predhoden poziv prostovoljno sama ne izroči vtihotapljenih stvari.
Osebne preiskave se smejo vršiti samo v posebnem prostoru (v vlaku ali na vodnem vozilu).
Ako pa v vlaku ali na vodnem vozilu ni zanesljive ženske, ki bi mogla izvršiti preiskavo, loči organ finančne kontrole osumljeno žensko osebo ter jo postavi pod nadzorstvo (opazovanje), nreiskava pa se izvrši šele v pisarni prve postaje, kjer stoji vlak ali vodno vozilo dalje časa, odnosno do katere je oseba vzela vozovnico.
Preiskavi vlaka ali vodnega vozila, ki se že premika, mora prisostvovati spremljevalec vlaka (vlakovodja, kondukter), odnosno poveljnik vodnega vozila ali njegov namestnik; v železniških (parniških) skladiščih, ali ko vlak ali vodno vozilo stoji, se vrši preiskava vpričo postajnega načelnika ali uslužbenca, ki ga odredi postajni načelnik.
Po končani preiskavi mora organ finančne kontrole izdati potrdilo o izidu preiskave vlakovodji ali poveljniku vodnega vozila, odnosno postajnemu načelniku, toda osebi, katera sama ali katere prtljaga se je preiskala, samo, če to zahteva. Za vsa potrdila, ki se izdajajo o izidu preiskave, se ne plačuje nobena taksa.
Natančnejše odredbe o preiskavi stanovanj, vlakov, vodnih vozil itd. se predpišejo s pravilnikom.
Člen 28.
Če je tihotapec, zaloten na dejanju, neznan ali če je potepuh ali če po svojem poklicu nima stalnega stanovališča ali če je po vseh znamenjih član tihotapske družbe, pa se posumi, da uteče ali otežkoči izsleditev, ali če ne more plačati izra-čunjene kazni ali je ne zadostno zavarovati, je organ finančne kontrole upravičen, da ga aretira (prime), toda tudi to le zato, da ga o pravem času, t. j. najkesneje v 24 urah, izroči pristojnemu oblastvu, ki odloči, ali naj se obdolženec pridrži v zaporu ali izpusti.
Organ finančne kontrole, ki bi se pregrešil zoper te odredbe, se kaznuje za nezakonito kršitev osebne svobode.
Člen 29.
Sumljive osebe, katerih identiteta ni dognana, in zlikovce, zalotene na dejanju, sme organ finančne kontrole ukleniti, če jih stražniško tira in če preti nevarnost, da bi pobegnili.
člen 30.
Organ finančne kontrole sme, izvrševaje službeno dolžnost v predpisani uniformi, rabiti orožje, ki mu je poverjeno za izvrševanje službe:
1.	) če ga kdo nasilno napade, če se mu preti s fizičnim napadom in bi glede na način in sredstva, s katerimi se mu preti, mogla samo uporaba orožja zaprečiti pretika, da ne prevede pretnje v dejanje, ali če je spričo protipravnega napada ogroženo življenje koga drugega;
2.	) če se mu kdo nasilno upre, kadar prijemlje in hoče obladati tihotapce in zaprečuje in odkriva tihotapska (dohodarstvena) kazniva dejanja, če zalotuje ogleduhe in druge sumljive osebe ali če pomaga na poziv oblastva vzdrževati javno varnost;
3.	) če se oborožen zlikovec, ki ga je organ finančne kontrole zalotil na dejanju, ali druga po pravici sumljiva oborožena oseba na poziv prostovoljno ne vda ali neče priti iz zavetja;
4.	) če nevaren zločinec, ki ga je organ finančne kontrole zalotil na dejanju ali ki mu je izročen, da ga nadzira ali da ga stražniško čuva ali spremlja ali tira, pobegne, pa na poziv ne obstoji in ni drugega načina, da bi ga ustavil.
Za nasilen odpor se smatra še:
a)	če se kdo pozivu organa finančne kontrole, naj obstoji, ne odzove, četudi je poziv mogel čuti, marveč namero ali dejanje, ki je dalo povod pozivu, nadaljuje ter ga s tovorno ali vprežno živino ali z drugimi voznimi sredstvi kakor n. pr. z vodnim vozilom izvrši ali poizkuša izvršiti;
b)	če se osebe, oborožene ali opremljene z dru-gimi stvarmi, s katerimi se morejo upirati ali izvršiti napad, ne odzovejo pozivu organa finančne kontrole, izvršujočega službo, naj takoj odlože orožje ali orodje, ali če iznova vzamejo že odloženo orožje ali orodje;
c)	če se tudi neoborožene, odnosno z orožjem neopremljene, toda od finančne kontrole številno močnejše skupine ljudi ne odzovejo pozivu finančne kontrole, naj obstoje in naj se posamič napotijo k njej;
č) če se brodarji ne odzovejo pozivu organa finančne kontrole, naj mu puste stopiti na vodno vozilo ali naj obstoje, in nedvojbeno niti ne pokažejo volje, da bi to storili, nego nasprotno pokažejo z besedo ali s pokreti, da so se sklenili upreti poslovanju finančne kontrole.
Člen 31.
Finančna kontrola pozivlje z besedami: „V imenu zakona! Stoj!“
Ta poziv mora organ finančne kontrole dvakrat ponoviti, razen takrat, kadar je njegovo ali koga drugega življenje ogroženo po napadu.
Člen 32.
Če bi se mogel kdo onesposobiti za odpor in pobeg tudi z osebno močjo, se ne sme rabiti orožje.
Istotako in kjerkoli je mogoče, se mora najprej uporabiti hladno orožje.
Pri uporabi orožja je treba tudi paziti na to, da se ne spravlja v nevarnost življenje koga tretjega.
Člen 33.
Organ finančne kontrole, ki nadomešča drugega organa finančne kontrole, ima iste pravice kakor oni, katerega nadomešča.
člen 34.
V dejanjih, pri katerih so bili organi finančne kontrole osebno udeleženi ali so bili samovidci ter se o teh dejanjih zaslišujejo, se njih izpovedbam veruje popolnoma.
IV.	Osebni predpisi.
A. Plače, pokojnine in drugi prejemki.
člen 35.
Finančna kontrola sestoji iz uradnikov in poduradnikov.
Uradniki se dele po razredih tako-le: v VI. razredu: inspektor finančne kontrole
I.	razreda;
v VII. razredu: inspektor finančne kontrole
II.	razreda;
v VIII. razredu: podinspektor finančne kon-j V izrednih nujnih primerih sme istotako samo trole;	! v svojem območju pripravnike in podpreglednike
v IX. razredu: komisar finančne kontrole; premestiti okrajni upravnik finančne kontrole, o I. razreda in	čemer mora takoj poročati svojemu neposrednjemu
v X. razredu: komisar finančne kontrole starejšini.
II. razreda.
Člen 42.
Poduradniki se dele:
na preglednika finančne kontrole I. razreda;
na preglednika finančne kontrole II. razreda;
na podpreglednika finančne kontrole in
na pripravnika finančne kontrole.
Člen 36.
V službo finančne kontrole se smejo sprejemati državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki imajo te-le pogoje:
1.	) da so dobrega vedenja;
2.	) da so zdravi in popolnoma sposobni za službo finančne kontrole;
3.	) da so neoženjeni ali vdovci brez otrok;
4.	) da so odslužili v kadru bodisi popolni, bodisi skrajšani rok ali da so stalno nesposobni za vojaško službo in da niso starejši nego 35 let; vendar se smejo tudi taki, ki so začasno nesposobni za vojaško službo, sprejemati v službo finančne kontrole, samo da morajo podati ostavko in odslužiti svoj rok, ako bi postali do konca 24. leta sposobni;
5.	) da so dovršili najmanj osnovno šolo.
Prednost imajo kandidati z večjo šolsko izobrazbo, istotako oni, ki so odslužili svoj vojaški rok ter imeli nižje čine v vojski.
Člen 37.
Kandidat, sprejet v službo, se postavi za začasnega pripravnika finančne kontrole ter se ob vstopu v službo zapriseže.
Člen 38.
Prisega za organe finančne kontrole je ta-le:
„Jaz N. N. prisezam na vsemogočnega Boga, da bom vladajočemu kralju N. N. zvest in poslušen, da se bom vestno držal ustave in zakonov in da bom opravljal svojo dolžnost točno in vestno po zakonih in zakonskih naredbah ob-lastev, ki so mi nadrejena.1*
Priseči jc treba samo enkrat.
Poduradniki finančne kontrole se pomikajo v prihodnji višji.čin redoma po vrsti in po številu izpraznjenih mest, ustanovljenih s proračunom.
Za napredovanje je pogoj, da je poduradnik povoljno ocenjen in da ni bil obsojen za težak ali večji službeni pregrešek ali ponovno za navaden službeni pogrešek, ako pa je bila kazen, izrečena po členu 81., točki 2.b, že izbrisana, da je minil rok, do katerega je avtomatsko pomikanje v višjo plačilno stopnjo ustavljeno. Za mesto podpreglednika finančne kontrole je še potreben izpit za stalnega poduradnika, za mesto preglednika finančne kontrole II. razreda pa izpit za starejšino oddelka ali za uradnika finančne kontrole.
Poduradnik sme biti tudi preko vrste povišan na izpraznjeno mesto neposredno višjega čina. Pri tem odloča njegova posebna sposobnost za to mesto.
Za poviševanje, upokojanje, reaktiviranje in za premeščanje poduradnikov iz območja enega v območje drugega oblastnega inspektorata finančne kontrole je pristojna generalna direkcija posrednjih davkov.
Natančnejše odredbe o strokovnih izpitih, o določanju ranga in poviševanju poduradnikov sc predpišejo s pravilnikom.
Uradništvo finančne kontrole se popolnjuje redoma tako, da se pregledniki I. in II. razreda, ki so na vrsti in so dobro ocenjeni ter imajo izpit za uradnika finančne kontrole, postavljajo za komisarje finančne kontrole II. razreda.
Izjemoma se smejo postaviti za uradnike finančne kontrole tudi drugi državni uradniki, ako dokažejo, da imajo kvalifikacijo, ki se zahteva za ta mesta.
Imenovanje, odpuščanje, premeščanje in upokojanje uradnikov finančne kontrole se vrši po zakonu, ki velja za ostale državne uradnike; za avtomatsko pomikanje uradnikov finančne kontrole iz ene plačilne stopnje v drugo pa je pristojna generalna direkcija posrednjih davkov.
Člen 43.
Člen 39.
Začasni poduradnik finančne kontrole se odpusti iz službe brez disciplinarne razsodbe, če v treh letih ne opravi izpita, predpisanega za stalnega poduradnika, ali če se oženi ali ne poda ostavke (točka 4. člena 36.) ali če spozna državni zdravnik ali pristojna komisija za oceno, da ni zadostno sposoben za nadaljnjo službo.
Istotako se sme začasni poduradnik finančne kontrole odpustiti iz službe brez disciplinarne razsodbe, če se izpremeni organizacija te stroke ali če se mora zmanjšati število organov finančne kontrole in ga ni mogoče takoj postaviti na drugo mesto.
Tako odpuščeni začasni poduradnik dobi ob °dhodu enomesečno plačo, če je bil najmanj dve loti v službi in ni bil odpuščen zaradi tega, ker Se je oženil ali ker ni podal ostavke (člen 36., točka 4.).
Člen 40.
Začasni poduradnik se imenuje za stalnega Poduradnika finančne kontrole, če je izpolnil te-le Pogoje:
1.	) če je služil pri finančni kontroli najmanj tri leta;
2.	) če je opravil izpit za stalnega podurad-nika finančne kontrole;
3.1 če je bil dobrega vedenja;
4.	) če je zdrav in za službo finančne kontrole popolnoma sposoben in
5.	) če je odslužil svoj rok v stalnem kadru at' če je bil oproščen službe v kadru pri prvem pozivu ali spoznan za stalno nesposobnega za službo v vojski.
Člen 41.
Oblastni inspektor finančne kontrole je pri-stojen, in sicer samo v svojem območju, da postavlja začasne pripravnike in stalne podurad-'ke, da premešča in avtomatsko pomika podurad-•	,‘z nižje plačilne stopnje v višjo; da odpušča
z službe brez disciplinarne razsodbe (člen 39., en 79., prvi odstavek, in člen 95.) in da odobru-J ostavke poduradnikov.
Organi finančne kontrole se premeščajo po službeni potrebi, na prošnjo ali za kazen.
Člen 44.
Plače in doklade organov finančne kontrole se določijo s posebno uredbo ali s posebnim zakonom.
Poleg plače in doklad dobivajo poduradniki finančne kontrole še doklado za obleko in obutev. Višino te doklade odreja minister za finance.
Člen 45.
Službena potovanja in službeni posel je urediti tako, da ni škode za državne interese in da so stroški za državno blagajno čim manjši.
Člen 46.
Poduradniki finančne kontrole imajo ob službenih potovanjih in poslih pravico:
a)	do	voznine;
b)	do	dnevnic;
c)	do trošnine (odškodnine za hrano);
č)	do	nočnine;
d)	do	odškodnine	pri	delu	za odkup	tobaka;
e)	do	odškodnine	za	kontrolo, ki	jo	izvršujejo
preko časa pri izdelovalcih trošarinskih predmetov;
f)	do odškodnine za nadzorstvo v podjetjih (tvornicah).
Minister za finance odreja občasno, ali in kolika odškodnina se izdajaj za kontrolo v podjetjih pod f).
Člen 47.
1.) Za službena potovanja in službeni posel izvun službenega okoliša pristojnega oddelka pripada poduradniku finančne kontrole voznina, in sicer:
a)	Za potovanje po železnici: vrednost (znesek) vozovnice III. razreda.
b)	Za potovanje na vodnem vozilu: vrednost vozovnice II. razreda.
Poduradnik ima pravico uporabljati vse vlake, razen ekspresnega vlaka in brzovlaka.
j Če pa je'uporaba brzovlaka izrečno odrejena ali če se mora zaradi nujnosti službenega posla ali iz drugih važnih razlogov uporabiti brzovlak ter so te okolnosti na računu o potnih stroških potrjene po pristojnem oblastvu, se plača poduradniku vrednost vozovnice najnižjega razreda, ki ga ima brzovlak.
Poduradnik, ki ob transportu državnega denarja ali državnih vrednosti spremlja uradnika, ima pravico do istega vlaka in do iste vozovnice kakor uradnik, katerega spremlja.
Kdor ima iz kakršnegakoli naslova brezplačno vozovnico, nima pravice do povračila voznine.
c)	Za potovanje po suhem voznina po kilometru. V to voznino se šteje tudi pot od železniške (brodarske) postaje in do nje.
Toda voznina po kilometru mu gre samo, ako znaša skupna pot 10 ali več kilometrov; ako pa je manjša, samo, če je uporaba voza izrečno odrejena ali če se zaradi nujnosti službenega posla ali iz drugih razlogov uporabi voz ter so te okolnosti izrečno v računu o potnih stroških potrjene po pristojnem oblastvu.
Višina voznine po kilometru je ista kakor za neukazne uslužbence in druge državne poduradnike.
Ulomki pod enim kilometrom se ne izplačujejo.
Če se ob službenem potovanju kot prevoznina plača mostnina ali brodnina itd., povrne država tudi te izdatke poleg voznih stroškov.
2.	) V službenem okolišu pripada poduradniku voznina iz točke 1. tega člena samo, če je moral zaradi nujnosti službenega posla ali iz drugih važnih razlogov uporabiti železnico, vodno vozilo ali voz ter so te okolnosti izrečno na računu o potnih stroških potrjene po pristojnem oblastvu.
3.	) Posebni stroški, ki jih je bilo treba v ne-posrednjem interesu službenega posla ( n. pr. za prenos večjih priprav za kontrolo, posod za merjenje, orodja itd.), se povračajo iz državne blagajne po izplačanih računih.
4.	) Za zasede, obhode in patrole ni pravice do voznine.
Člen 48.
Za službena potovanja in službeni posel izvun službenega okoliša pristojnega oddelka (v tujem službenem okolišu) pripadajo poduradniku dnevnice.
Višina dnevnice je ista kakor za ostale ne-ukazne uslužbence in druge poduradnike.
Čas za dnevnico se računi:
a)	od ure odhoda do ure povratka; za vsakih celih 24 ur se računi cela dnevnica;
b)	če je ostanek večji nego 12 ur, se računi cela dnevnica;
c)	do 12 ur se računi polovica dnevnice;
č) če v računu ura odhoda in povratka ni navedena, se računi pol dne.
Dnevnica se ne izplačuje poduradniku:
a)	če potuje do postaje v službenem okolišu sosednjega oddelka finančne kontrole in obratno, in sicer zato, da pregleda ali preišče vlak ali vodno vozilo;
b)	če opravlja službeni posel na sedežu drugega oddelka finančne kontrole, ako je sedež enega in drugega oddelka v istem kraju;
c)	če opravlja službeni posel pri oddelku finančne kontrole pri večjih podjetjih, ako so le-ta v okolišu njegovega oddelka.
Za ta potovanja in te posle mu gredo odškodnine po členih 49. in 50.
Člen 49.
Za službena potovanja in službeni posel v službenem okolišu gre poduradniku finančne kontrole trošnina. Ta trošnina mu pripada za vsak oni dan (t. j. za vsako 24urno časovno razdaljo od ure, ko je odšel v službo), na katerem je poduradnik zbog službenega posla prisiljen, več nego 8 (osem) ur neprestano bivati izvun svoje redne skupne kuhinje ali rodbine, ter znaša: ako je poduradnik odsoten:
a)	več nego 8 in do 12 ur . . 1-50 dinarjev;
b)	več nego 12 ur .... 2-40 dinarjev;
c)	celih 24 ur.................3-— dinarje.
Za nadaljnje ure preko 24 ur mu pripada
nova trošarina kakor pod točko a) ali b) in po preteklem času.
Člen 50.
Če je poduradnik finančne kontrole zaradi službe v kraju, oddaljenem več nego 4 kilometre od kraja njegovega službovanja, in se ne more vrniti v ta kraj v mesecih: aprilu do konca meseca septembra pred 23. uro, v mesecih: oktobru do konca meseca marca pa pred 21. uro istega dne ter mora prenočevati izvun svojega sedeža, mu gre nočnina 2-50 dinarjev.
Člen 51.
Poduradnik finančne kontrole dobiva, če opravlja službo pri odkupu tobaka, dnevno po 1-20 dinarja kot posebno „odškodnino za delo pri odkupu tobaka*', in sicer tudi, če mu pripadajo še druge odškodnine.
Člen 52.
Če je organ finančne kontrole pozvan po sodišču za pričo izvun kraja svojega službovanja, in sicer v razpravah, ki so v zvezi s službo finančne kontrole, dobi redne potne odškodnine od države, ako sodišče samo ne poravna potnih in drugih stroškov.
Člen 53.
Do povračila selitvenih stroškov iz državne blagajne ima poduradnik finančne kontrole pravico:
a)	če je premeščen po službeni potrebi;
b)	če je premeščen ob napredovanju;
c)	pri novih postavitvah, ko prvič vstopi v službo,
ali pri povratku v službo (reaktiviranje). V
obeh primerih mu gre povračilo od kraja
stanovanja do kraja, kamor je postavljen.
Kot povračilo za selitev pripada poduradniku
vse, kar je predpisano za neukazno osebje, odnosno za druge državne poduradnike.
Poduradniku finančne kontrole, ki se seli po nalogu oblastva iz kasarne v drugo hišo v istem kraju in obratno, se povrnejo stroški za prevoz stvari in pohištva po dejanskih izdatkih.
Poduradnik finančne kontrole, ki se premešča kazensko ali se seli na prošnjo, nima pravice do povračila selitvenih stroškov.
Člen 54.
Vsak poduradnik finančne kontrole prejema mesečno v naprej povprečnino 2 dinarjev, za vzdrževanje jermenja, čiščenje orožja, za nabavo posteljne slame, za pranje rjuh, za nabavo sveč, ki so mu potrebne za službeno pečatenje z voskom itd., in za nabavo pisalnih potrebščin.
O tej povprečnini se ne polaga noben račun.
Člen 55.
Pisarne oblastnega inšpektorja in sreskega upravnika finančne kontrole so nastanjene v državni ali, če te ni, v najeti zgradbi.
Ti organi dobivajo v naprej povprečnino za pisarniške potrebščine, o katerih ni treba predlagati posebnih računov.
Višino odškodnine za posamezne kraje določa minister za finance.
Iz te povprečnine se poravnavajo vse pisarniške potrebščine (nabava potrebščin za pisanje, sešivanje, vezanje uradnih knjig itd.) — razen potrebnih uradnih tiskovin — stroški za naknadne nabave pohištva, izdatki za čiščenje in kurjavo pisarn, izdatki za telegrame in za telefonske razgovore itd.
Člen 56.
Starejšina oddelka finančne kontrole dobiva v naprej povprečnino za pisarniške potrebščine (za pisanje, sešivanje) in povprečnino za čiščenje, razsvetljavo in kurjavo pisarne.
Povprečnin ni treba izpričevati.
Višino povprečnine za vsak oddelek odreja minister za finance.
Člen 57.
Uradnikom finančne kontrole gredo za službena potovanja in selitev ista povračila kakor drugim državnim uradnikom.
Toda sreskim upravnikom finančne kontrole, njim dodeljenim uradnikom ali preglednikom drugega (Ih) ali prvega (I.) razreda in uradnikom finančne kontrole, ki službujejo kot starejšina oddelka, se sme za službena potovanja in službene posle v službenem okolišu dati letna povprečnina za potne stroške in hrano.
Višino te povprečnine odredi minister za finance po obsegu službenega okoliša, po številu in oddaljenosti oddelkov finančne kontrole in podjetij in po terenu in prometnih razmerah.
Povprečnina se ne obračunava, prejema pa se mesečno v naprej.
Če oni, ki prejema povprečnino, navzlic pismenemu opominu malomarno izvršuje službo, se mu sme odrediti, da vrne povprečnino v celoti ali v onem delu, ki odpada na čas te malomarnosti.
Če se odredi uradniku finančne kontrole, ki prejema povprečnino za potne stroške in hrano, službeni posel, ki ne spada v redno službo finančne kontrole, mu gre isto povračilo stroškov kakor drugim državnim uradnikom.
Povračila za taka potovanja se izplačujejo na račun onega kredita, ki je določen za opravljanje teh poslov.
Člen 58.
Pri nadomeščanju (zastopanju, substituciji) v kraju službovanja dobiva nadomestnik samo povprečnine, ki jih je prejemal oni, katerega nadomešča.
Pri nadomeščanju izvun kraja službovanja dobiva nadomestnik:
1.	) selitvene stroške za svojo osebo za odhod v kraj nadomeščanja in za povratek v kraj svojega stalnega službovanja, in
2.	) za čas nadomeščanja:
a)	dnevnico, in sicer: poduradnik finančne kontrole po členu 48., uradnik finančne kontrole pa kakor drugi državni uradniki istega činov-nega razreda;
b)	povprečnine, ki jih je prejemal oni, katerega nadomešča.
Vendar dobiva nadomestnik od povprečnine za potne stroške in hrano (člen 57.) samo dve tretjini.
Podpreglednik finančne kontrole, ki mu je izjemoma poverjeno starejšinstvo oddelka finančne kontrole, dobiva za ta čas doklado dnevno 0-50 dinarja.
Člen 59.
Dopust za zasebne posle se daje praviloma s pravico do plače in ostalih prejemkov za osebno službo ter se mora dovoliti v vsakem koledarskem letu, ne da bi se vštevalo potovanje, in sicer:
a)	10 dni poduradniku, ki služi pri finančni kontroli do 10 let;
b)	15 dni poduradniku, ki služi več nego 10 in do 20 let;
c)	21 dni poduradniku, ki služi več nego 20 in do 25 let;
č) 28 dni poduradniku, ki služi več nego 25 let.
Potovanje se samo enkrat na leto ne šteje v dopust.
Čas dopusta je zavisen od interesa službe.
Če se dovoli ob izrednih prilikah izjemoma daljši dopust, nego je določen v točkah a), b), c) in č) tega člena, se smatra presežek za nov dopust ter se šteje v dopust za prihodnje leto.
Pripravnikom, ki nimajo izpita za stalnega poduradnika, se daje dopust samo v nujnih in neodložnih primerih.
V teku enega koledarskega leta in v mejah kraljevine sme dovoliti poduradniku dopust, in sicer:
starejšina oddelka finančne kontrole skupaj do treh dni;
sreski upravnik finančne kontrole skupaj do desetih dni;
oblastni inspektor finančne kontrole skupaj do osemindvajsetih dni.
Dopust, daljši nego štiri tedne, in za inozemstvo dovoljuje generalna direkcija posrednjih davkov ministrstva za finance.
Uradniku finančne kontrole se dovoljuje dopust po predpisih, ki veljajo za ostale državne uradnike.
Člen 60.
Bolni poduradniki finančne kontrole se od-premljajo v najbližjo bolnico, bodisi državno (civilno ali vojaško) ali občinsko; uprava bolnice pa je zavezana, obolelega poduradnika sprejeti v zdravljenje.
Za prevoz bolnikov do bolnice se priznavajo redni vozni stroški.
Bolniško pristojbino za zdravljenje (oskrbni razred) določa minister za finance.
Če organ finančne kontrole spričo izvrševanja svoje dolžnosti oboli ali če bi bil pri izvrševanju službe ranjen, pa se zdravi v državni
ali občinski bolnici, zadevajo stroški za zdravljenje proračun finančne kontrole. Ako pa se je tak bolnik zdravil kako drugače, mu država povrne stroške za zdravljenje v onem znesku, ki bi se bil moral plačati, da se je zdravil v bolnici.
V vseh drugih primerih, in sicer samo za poduradnike, če se zdravijo v bolnici, povrača država bolnici samo tri četrtine stroškov.
Oddelkom finančne kontrole, ki so nad 20 kilometrov daleč od kraja, kjer službuje državni zdravnik, daje država domače lekarne.
Člen 61.
Organu finančne kontrole, ki pride v stisko brez svoje krivde, pa je drugače vreden in v vsakem oziru negrajen, se sme podeliti denarna podpora v mejah proračuna.
Člen 62.
Organi finančne kontrole nimajo pravice do zalotnine ali ovadnine; toda onim, ki se posebno odlikujejo pri zalotovanju tihotapcev in zapreče-vanju tihotapstva ali ki so pokazali posebno marljivost v službi in so se dobro vedli, se dajo denarne nagrade iz fonda za finančno kontrolo.
Istotako se dajo iz fonda za finančno kontrolo otrokom aktivnih in upokojenih organov finančne kontrole štipendije in podpore, da se izuče obrta.
Natančnejše odredbe o fondu za finančno kontrolo sploh, o dajanju nagrad, štipendij in podpor kakor tudi o ukinitvi fonda iz presežkov do-hodarstvenih glob in globarinskega zaklada in o porazdelitvi denarja predpiše minister za finance.
Člen 63.
Oženiti se sme vsak stalno postavljeni poduradnik finančne kontrole.
Člen 64.
Odredbe o opraščanju organov finančne kontrole od vojaških vaj v miru in od vojaške službe ob vojni predpiše minister za vojno in mornarnico sporazumno z ministrom za finance.
Člen 65.
O vsakem organu finančne kontrole se vodi uslužbenski list.
Iz njega je treba videti kvalifikacijo organa finančne kontrole, tek službovanja, važne podatke o njegovih rodbinskih razmerah in službeno oceno njegove sposobnosti.
Vsak ima pravico, pregledati in prepisati svoj uslužbenski list; priobčiti pa se mu mora tudi ocena, zaradi katere ne more napredovati v višji čin.
Kdor z oceno ni zadovoljen, ima pravico, se v tridesetih dneh po priobčitvi pritožiti pri pristojnem oblastvu.
Natančnejše odredbe glede uslužbenskega lista in ocen se predpišejo s pravilnikom.
Člen 66.
Pri popolnjevanju uradniških mest v finančni stroki in zlasti mest pisarniškega osebja se daje prednost organom finančne kontrole, ako dokažejo, da imajo kvalifikacijo, ki se zahteva za ta mesta.
Člen 67.
Obleko, orožje, strelivo in orožno opremo za finančno kontrolo predpiše minister za finance.
Orožje, strelivo in orožno opremo za finančno kontrolo jemlje minister za finance brezplačno iz vojaškega skladišča ministrstva za vojno in mornarnico.
Člen 68.
Finančna kontrola opravlja službo v predpisani uniformi. Ako pa je iz posebnih razlogov treba, sme v posameznih primerih okrajni upravnik ali višji starejšina finančne kontrole odrediti, da se opravljaj služba v civilni obleki, če jo poduradnik ima.
Izvun službe smejo organi finančne kontrole nositi civilno obleko. Starejšine, višji od sreskega upravnika finančne kontrole, pa imajo pravico, posameznim poduradnikom za nekaj časa odvzeti ugodnost, da smejo nositi civilno obleko, če imajo za to opravičene razloge.
Upokojenci nimajo pravice, nositi uniformo.
Člen 69.
Pisarna oddelka in poduradniki finančne kontrole so praviloma nastanjeni v kasarnah.
Pohištvo v pisarnah in skupnih prostorih in | potrebno posteljnino za osebno uporabo neoženje-nega poduradnika (vdovca brez otrok), nastanjenega v kasarni, daje država.
Istotako se pokrivajo iz državne blagajne: stroški za prvo nabavo najnujnejših stvari za skupno kuhinjo, stroški za vodovod v državnih kasarnah in za donašanje pitne vode, ako je ni v bližini kasarne; stroški za prenašanje uradne Pošte, ako je poštni urad nad štiri kilometre daleč °d kasarne; stroški za nabavo in vzdrževanje stražniških plaščev in posebnih halj (ogrtačev za Prah), ki se nosijo pozimi na stražniških krajih, odnosno ob delu v tvornicah, in stroški za nabavo in vzdrževanje biciklov, smuči in snežnih obročev, kolikor so potrebni za izvrševanje službe.
Natančnejše odredbe o nastanjevanju pod-uradnikov, nabavi pohištva, posteljnine, potrebščin za skupne kuhinje itd. se predpišejo s pravilnikom
Člen 70.
Poduradniki finančne kontrole so oproščeni plačevanja službenih taks in kolkovine za priznanice o prejemu plač ter ne plačujejo na plačo, stanarino in na doklade nobenega davka.
Za uradnike finančne kontrole veljajo v tem oziru isti predpisi kakor za ostale državne uradnike.
Člen 71.
Organu finančne kontrole se odobri ostavka na službo, če ni v disciplinarni preiskavi in če Poravna vse državne terjatve; izstop pa se dovoli redoma koncem meseca, v katerem je bila prošnja vložena.
Ostavka zaradi odslužitve vojaškega roka (člen 36.) se odobri, četudi niso izpolnjeni pogoji prvega odstavka tega člena; izstop pa se dovoli tako, da more organ pravočasno nastopiti odslužitev svoje redne vojaške dolžnosti.
Ako se tisti, ki mu je bila ostavka na državno službo odobrena, iznova sprejme v službo finančne kontrole, se mu v službena leta všteje tudi čas, ki ga je prebil v državni službi pred ostavko.
Člen 72.
Stalni organi finančne kontrole in člani njih rodbine imajo pravico do pokojnine, ki se predpiše s posebnim zakonom za vso kraljevino.
Pregledniki finančne kontrole II. in I. razreda, ki imajo popolno kvalifikacijo, pa niso postavljeni za uradnika samo zato, ker ni mesta, smejo ob upokojitvi dobiti častni naslov komisarja finančne kontrole II. razreda, če prosijo za to.
Člen 73.
O vzajemnih terjatvah med izstopajočim pod-uradnikom in državo se sestavlja obračun.
Terjatve se smejo pobrati po administrativni Poti brez sodne razsodbe.
Toda dolg umrlega poduradnika se ne sme izterjati od pokojninskih prejemkov njegove rod-oine.
Za uradnike finančne kontrole veljajo v tem °ziru isti predpisi kakor za druge državne uradnike.
B. Pregreški.
Člen 74.
Službeni pregrešek zakrivi poduradnik finančne kontrole, če prekrš i dolžnosti svojega zvanja ali če se izkaže s svojim vedenjem in ponašanjem v službi ali izvun službe za nevrednega svojega čina.
Člen 75.
Službeni pregreški so: težki, večji in navadni.
Člen 76.
Težki službeni pregrešek se zakrivi:
1.	) če si poduradnik finančne kontrole pri-^pji ali če neupravičeno uporabi v svojo korist ali v korist koga drugega imovino, ki mu je Poverjena v čuvanje ali da o njej položi račun, •n sicer ne glede na to, ali je ta imovina denar, Nago ali kaj drugega in ali je pripadala državni
‘agajni ali komu drugemu.
2.	) Če poduradnik prekrši dolžnost čuvanja Uradne tajnosti in je iz tega nastala ali bi bila J^ogla nastati znatna škoda za državo ali za 'Oga drugega.
3 ) Če poduradnik:
a' ali sam ali po drugih ali v družbi z drugimi
izvrši ali poizkusi izvršiti tihotapstvo;
b)	če hote in vedoma nabavi tihotapski predmet, ga hrani ali ga uporablja ali če to dopusti svoji ženi ali svojim otrokom, ki žive z njim v skupnem gospodinjstvu;
c)	če tihotapstva, za katero je zvedel, hote ne prijavi pristojnemu oblastvu.
4.	) če poduradnik zlorablja oblast svojega zvanja v vseh drugih primerih, ki niso izrečno navedeni v točkah 1., 2. in 3. tega člena.
5.	) Če poduradnik sprejme podkupnino ali zahteva darilo za službeni posel, bodisi v denarju, v blagu, bodisi v drugi obliki ali v obetanju koristi, in sicer ne glede na znesek ali vrednost podkupnine ali darila in ne glede na to, ali se je storilo ali se je namerjalo storiti kaj zoper zakon ali ne.
Ta službeni pregrešek zakrivi tudi oni poduradnik finančne kontrole, ki ve ali ki bi mogel, da je količkaj pozoren, vsekakor vedeti, da člani njegove rodbine, ki žive z njim v skupnem gospodinjstvu, sprejemajo podkupnino ali darila za njegove službene posle.
Poduradnik, ki se mu je dalo ali obljubilo darilo, ali ki zve, da se je njegovemu rodbinskemu članu o priliki njegovega službenega poslovanja dalo ali obljubilo darilo, mora to istega dne prijaviti svojemu starejšini, darilo pa izročiti v uradno čuvanje. Če tega ne stori, se smatra, da je darilo sprejel, odnosno vedel, da je bilo darilo sprejeto.
6.	) če poduradnik, ki je odrejen, da izvrši uradni posel, tega posla neče izvršiti ali, dobivši novo službeno mesto, ne odide nanje v odrejenem času ter svojega vedenja ne more opravičiti z veljavnimi razlogi.
7.	) Če poduradnik vedoma predlaga neresnična poročila ali zapisuje neresnične podatke v uradne spise in zlasti če neresnično vpiše obseg ali uspeh službenega poslovanja ali če lažno potrdi, da je izvršil službeni posel ali da je bil prisoten pri njega izvršitvi ali če poneveri ali falzificira uradne spise.
8.	) če se poduradnik pokaže za strahopetca v službi.
9.	) Če poduradnik zoper zakon uporabi orožje ter je pri tem koga poškodoval ali ubil.
10.	) Če se poduradnik v službi tako napije, da je nesposoben za izvršitev poverjene službe, in pri tem še zakrivi izgred.
11.	) Če poduradnik, ki se mu je dovolil dopust, tri dni po preteku roka ne pride v službo in svojega izostanka ne opraviči ali če brez dovolila zapusti službo ter se v treh dneh ne vrne in tega odhoda ne more popolnoma opravičiti.
Člen 77.
Večji službeni pregrešek zakrivi poduradnik:
1.	) Če prekrši dolžnost čuvanja uradne tajnosti, v vseh drugih primerih, razen v onih iz točke 2. člena 76.
2.	) če za prisotne označi ljudi, ki pri poslovanju niso bili prisotni.
3.	) Če opusti voditi take uradne spise, od katerih je zavisno pravilno izvrševanje službe.
4.	) Če se zadolži pri osebah, znanih za tihotapce, ali če se tako zadolžujejo z njegovo vednostjo člani njegove rodbine, ki žive z njim v skupnem gospodinjstvu.
5.	) če nikakor ne izvrši odrejene službe ali če samovoljno zapusti njemu poverjeno postojanko, pa ni bil prisiljen do tega.
6.	) če jako zanemari službo, pa je s tem nastala ali bi bila mogla nastati znatna škoda za državo ali za koga tretjega. Ta pregrešek zakrivi poduradnik tudi, če odlaga pravočasni nastop odrejene službe ali če, omalovaževaje zakone, predpise in naredbe svojih predstojnikov, zoper predpise izvrši odrejeno službo.
7.	) Če se vede nenravno ter s tem provzroča javno pohujšanje.
8.	) Če se brati z osebami, o katerih se ve, da se bavijo s tihotapstvom ali podpirajo tihotapstvo ali izvršujejo ali podpirajo druga kazniva dejanja.
9.	) če postopa z državljani in s podrejenimi poduradniki zoper predpise, kolikor ne spada primer v večji pregrešek.
10.	) Če očito ne izkazuje potrebnega spoštovanja svojemu starejšini.
11.	) Če napravlja zmede, prepire ali če ni složen s tovariši v službi.
12.	) Če se bavi s trgovino ali s podobnim poslom, in sicer pod svojim imenom, ali če se kot javen ali tajen drug udeležuje poslov, ki jih je dolžan nadzirati po svoji službeni dolžnosti ali drugače, ali če advocira za posamezne osebe.
13.	) Če se, dasi je vedel ali mogel vedeti, da bo poslan na službo, napije, da ne more opravljati službe, ali če se v službi napije, da ni sposoben za nadaljnje izvrševanje službe, pa ni napravil nobenega izgreda.
14.	) Če uporabi orožje zoper predpis, pa ni nikogar poškodoval ali ubil.
15.	) Če se, dobivši dopust, ne vrne pravočasno v službo, toda pride pred tremi dnevi in svojega izostanka ne opraviči, ali če brez dovolila zapusti službo, pa se pred tremi dnevi vrne in ne opraviči izostanka.
16.	) Če ne prijavi organa, ki je zakrivil službeni pregrešek, ali če zataji zakrivljene pre-greške, zlasti pa, če starejšine zoper svoje podre-jence, ki so osumljeni zlorabe ali ki so že zakrivili pregrešek, ne store, kar jim nalaga dolžnost, bodisi z izgovorom, da ni tožbe, bodisi da hočejo drugače ščititi podrejence.
Člen 78.
Vsi službeni pregreški in vsi nedostojni postopki, ki niso našteti v členih 76. in 77., se smatrajo za navadne pregreške; te pa zakrivlja poduradnik:
1.	) če se opija izvun službe na javnem kraju ali če igra hazardne igre;
2.	) če se lahkomiselno zadolžuje, razen v primerih, omenjenih v členu 77., točki 4.;
3.	) če zanemarja uniformo, orožje in opremo ali če nosi te predmete zoper predpis;
4.	) če zanemarja službo v primerih, ki niso našteti v členu 77.;
5.	) če se pregreši zoper disciplino, zlasti pa če ne spoštuje starejšin, kolikor ne spada primer med pregreške, ki so navedeni v členu 77.;
6.	) če izostaja v kraju službovanja čez predpisani ali dovoljeni čas brez dovolila ali če odide brez dovolila iz kraja službovanja, in sicer vse izvun pisarniškega, odnosno delovnega časa.
Ostali službeni pregreški, ki niso našteti v členih 76., 77. in 78., se uvrščajo med one, s katerimi se največ zlagajo po svojem značaju.
Člen 79.
Disciplinarne kazni se ne smejo izrekati, dokler ni bil zaslišan oni, ki se ga tičejo. Toda v primerih iz točke 11. člena 76., če se poduradnik niti v 15 dneh ne vrne na službo in tudi ni poročila, zakaj se ni vrnil, se izreče kazen odpusta tudi brez zaslišanja.
Neodgovarjanje na vprašanja se smatra za priznanje.
Obdolženca in priče sme zasliševati samo uradnik ali preglednik finančne kontrole II. ali I. razreda, in sicer vpričo nepristranskega poduradnika finančne kontrole, ki opravlja tudi za-pisnikarske posle.
Člen 80.
Če zakrivi poduradnik v službeni dolžnosti ali izvun nje takšno hudodelstvo ali tak pregrešek, da bi bilo za državno službo škodljivo ali nevarno ali ponižujoče, ako bi se obdržal v službi do končne razsodbe o kaznivem dejanju, ali če se uvede preiskava zaradi dejanja, ki utegne imeti za posledico odpust iz službe, se tak poduradnik začasno odstrani od službe (suspendira) in tako čaka na razsodbo.
Začasno odstranitev od službe sme odrediti pristojni sreski upravnik finančne kontrole in vsak višji starejšina finančne kontrole.
Poduradnik, začasno odstranjen od službe, dobiva za ta čas polovico plače. Toda v izrednih primerih in na utemeljeno prošnjo poduradnikovo sme generalna direkcija posrednjih davkov dovoliti, da se mu izdaja večji del plače, vendar največ do dveh tretjin.
Stanarina in doklada za obleko se izdaja tudi nadalje v celoti.
Poduradnik, suspendiran od službe, ne sme nikamor odhajati brez dovolila.
Začasna odstranitev od službe prestane, ko se poduradniki! priobči razsodba, in če je obsojen na odpust iz službe, ko postane razsodba izvršna.
Oblastni inspektor finančne kontrole sme odrediti, da prestane začasna odstranitev od službe še pred tem časom, ako zanjo ni razloga.
Poduradnik, ki je z razsodbo proglašen za nedolžnega, dobi popolno plačo za ves čas, v katerem je ni užival; čas pa, v katerem je bil začasno odstranjen od službe, se mu všteje v službena leta.
Minister za finance sme izjemoma dovoliti, da se tudi poduradniku, ki je obsojen na milejšo kazen nego na odpust iz službe, v celoti ali deloma vrne pridržana plača.
Člen 81.
Službeni pregreški se kaznujejo tako-le:
1.	) Težki: z odpustom iz službe.
2.	) Večji:
a)	z odvzemom plače za čas od petih dni do dveh mesecev;
b)	z ustavitvijo avtomatskega pomikanja v višjo plačilno stopnjo od enega do treh let;
c)	z izgubo selitvenih stroškov ob premestitvi, toda samo v primerih, omenjenih v členu 77., točki 11.
Če je storilec ponavljač, se sme obsoditi tudi na odpust iz službe; za pregreške, naštete v členu 77., točkah 4., 5. in 6., se sme ob obtežujočih okolnostih že v prvem primeru izreči kazen po točki 1. tega člena.
3.	) Navadni:
a)	s pismenim ukorom;
b)	z izgubo enega dne oprostitve od službe, razen časa, potrebnega za službo božjo ob nedeljah in praznikih;
c)	z odvzemom plače do 5 dni, toda v najmanjšem znesku 2 dinarjev.
Če je storilec ponavljač, se izreče kazen po točki 2. a) ali b); za nadaljnje primere pa se sme izreči tudi odpust iz službe.
Če, zakrivi poduradnik dva ali več službenih pregreškov, se izreče kazen za večji pregrešek, a lažji pregreški se jemljejo pri odmeri kazni za obtežujočo okolnost.
Člen 82.
Kaznovanje se mora izvrševati vestno, pravično in strogo po predpisih, od katerih se nikakor ne sme odstopiti.
Člen 83.
Kazni za navadne službene pregreške, naštete v členu 81., točki 3. a), b) in c), izreka sreski upravnik finančne kontrole. V vseh drugih primerih pripada pravica kaznovanja oblastnemu inspektoratu finančne kontrole. Toda kazen odpusta iz službe se sme izreči samo na podstavi sklepa posebne komisije.
Komisijo sestavljajo oblastni inspektor ali njegov namestnik, en uradnik in en preglednik finančne kontrole II. ali I. razreda.
Preglednik finančne kontrole je obenem zapisnikar komisije.
Člane komisije postavlja občasno oblastni inspektorat finančne kontrole.
Odloča se z večino glasov.
Člen 84.
Zoper razsodbo se sme prijaviti pritožba v 15 dneh, v katere se ne šteje dan, ko je bila razsodba priobčena.
Poduradnik sme, preden vloži pritožbo, pregledati spise in poročila, razen prijave in referatov.
Zoper razsodbo sreskega upravnika finančne kontrole je dopustna pritožba na oblastni inspektorat finančne kontrole, zoper njegovo razsodbo pa na generalno direkcijo posrednjih davkov.
Pritožbe se vlagajo pismeno, in sicer pri onem starejšini, ki je priobčil razsodbo.
Teh pritožb ni treba kolkovati.
Člen 85.
Oblastva, ki sodelujejo pri razpravi o vloženih pritožbah, morajo skrbeti za to, da se rešujejo predmeti teh pritožb kot nujni.
Če je poduradnik, ki se pritožuje, začasno odstranjen od službe, se pošlje pritožba prvemu starejšini najkesneje v 24 urah od ure, ko se je pritožba vložila.
Ta starejšina mora odločiti o pritožbi najkesneje v osmih dneh ali pa jo poslati pristojnemu oblastvu, ako sam ni pristojen za odločbo.
Člen 86.
Če oblastvo, ki je pristojno za odločbo (člen 84.), spozna, da je pritožba utemeljena, razveljavi razsodbo in odredi nadalje, česar je treba.
Če pritožba ni utemeljena, potrdi razsodbo glede pregreška in prisojene kazni, ki jo sme po svojem preudarku tudi omiliti.
Zoper to razsodbo v drugi stopnji ni pritožbe.
Člen 87.
Razsodbe se izvršujejo, čim postanejo izvršne. Disciplinarne kazni se vpisujejo v uslužbenski
Člen 88.
Minister za finance sme, če se mu vidi iz posebnih razlogov potrebno, in na predlog generalne direkcije posrednjih davkov izjemoma dovoliti miloščino poduradniku finančne kontrole, ki je že pridobil pravico do pokojnine ob času, ko je bil z disciplinarno razsodbo odpuščen iz službe, pa nima imovine ali drugih dohodkov.
Miloščina se sme dovoljevati do smrti ali pa za določen čas; ne sme pa biti večja od polovice pokojnine, kolikor bi znašala, da je bil poduradnik upokojen.
Istotako sme minister za finance, če se mu vidi iz posebnih razlogov potrebno, in na predlog generalne direkcije posrednjih davkov izjemoma dovoliti miloščino tudi nedolžni ženi in deci od-puščenčevi, ko bi ti imeli pravico do pokojnine, da jim je mož, odnosno oče, umrl, preden je postala razsodba izvršna.
Ta miloščina se sme dovoliti do zneska pokojnine, ki bi jim pripadala; šteje pa se od časa, ko je minister za finance odločil o njej.
Člen 89.
Disciplinarne kazni se izbrisujejo:
a)	zbog neprestano dobrega vedenja;
b)	zbog zaslužnih dejanj.
Namen izbrisu je, da se službeni pregrešek, za katerega je kazen izbrisana, sploh ne vpošteva več pri odmeri poznejših kazni.
Za izbris kazni zbog zaslužnih dejanj je pristojna generalna direkcija posrednjih davkov, v vseh drugih primerih pa je pristojno ono oblastvo, ki je izreklo prvo razsodbo.
Kazni se izbrisujejo tako, da se kazen prečrta v dotični rubriki uslužbenskega lista in da se označi, zakaj se je izbrisala.
Člen 90.
Zbog neprestano dobrega vedenja se izbrisujejo kazni, ki so bile izrečene zaradi navadnih službenih pregreškov, čez šest mesecev, kazni večjih službenih pregreškov čez eno leto, omiljene kazni zaradi težkih službenih pregreškov čez dve leti. Roki teko od dne, ko je postala razsodba izvršna.
Prva kazen se izbriše uradoma, nadaljnje kazni pa po prošnji.
Člen 91.
Praviloma se sme zbog zaslužnega dejanja in na prošnjo poduradnikovo izbrisati samo ena kazen.
Če pa je poduradnik izvršil posebno dejanje z nenavadno vztrajnostjo ali srčnostjo, se izbriše več kazni ali pa se izbrišejo tudi vse kazni.
Če se ne izbrišejo vse kazni, je izbrisati vselej starejše kazni.
Člen 92.
Obnova sojenja se sme zahtevati v korist obsojenega dli na škodo oproščenega poduradnika.
Če se proglasi obsojeni poduradnik za nedolžnega, se mu povrne iz državne blagajne vse, kar je spričo neopravičene razsodbe izgubil na stalnih prejemkih.
Natančnejše odredbe o obnovi sojenja se predpišejo s pravilnikom.
Člen 93.
Glede disciplinarnega postopanja z uradniki finančne kontrole veljajo isti predpisi kakor za ostale državne uradnike.
Člen 94.
Za hudodelstva in pregreške se sodi organ finančne kontrole kakor drugi državljani, samo da politično (policijsko) oblastvo ali sodišče, če
organa zapre, o tem obvesti prvega starejšino obdolženčevega.
Poziv političnega (policijskega) oblastva ali sodišča se izroča po prvem pristojnem oblastvu obdolženčevem.
Če se istočasno in o istem dejanju vodi preiskava tudi o disciplinarnem pregrešku dotičnega organa, se o tem pregrešku ne izreče disciplinarna razsodba, dokler pristojno sodišče ne izreče razsodbe.
Člen 95.
Organ finančne kontrole, ki je obsojen zaradi hudodelstva ali zaradi pregreška, storjenega iz koristoljubja, ali zaradi pregreška, ki se smatra po kazenskem zakonu za onečaščujočega, se odpusti iz službe brez disciplinarne razsodbe.
Pri drugih razsodbah sodišča se ocen j a občasno in po odredbah tukaj omenjenih disciplinarnih predpisov, ali naj se odpusti iz službe ali ne.
Sodne razsodbe se vpisujejo v uslužbenski list.
V.	Prehodne odredbe.
Člen 96.
Vse, kar se tiče poslovanja finančne kontrole in kar je potrebno za pravilno izvrševanje tega zakona, predpiše minister za finance na podstavi tega zakona in drugih pozitivnih zakonov s posebnim pravilnikom.
Člen 97.
Trošarinski kontrolorji in stražarji, vsi ukazni monopolni nadzorniki in podnadzorniki in monopolni kontrolorji izvun proizvajanja tobaka v Srbiji in Črni gori in organi finančne straže v novih pokrajinah, ki jih ta zakon zatne v službi, preidejo v sestav finančne kontrole s svojimi pridobljenimi pravicami.
Člen 98.
Državni uslužbenci, našteti v členu 97., se sprejmejo v finančno kontrolo tako-le:
I. Za uradnike:
1.	) Trošarinski kontrolorji.
2.	) Ukazni monopolni nadzorniki in podnadzorniki izvun proizvajanja tobaka, čim poda o tem uprava državnih monopolov potrebni predlog.
Uradniki pod 1.) in 2.) se postavljajo na mesta, ki ustrezajo njih zvanju in plači.
3.	) Uradniki finančne straže v novih pokrajinah, in sicer:
višji ali glavni nadzornik VI. činovnega razreda za inšpektorja I. razreda;
višji ali glavni nadzornik Vil. činovnega razreda za inšpektorja II. razreda;
nadzornik, nadpoverenik I. razreda, višji komisar I. razreda za podinspektorja;
nadpoverenik, nadpoverenik II. razreda in višji komisar II. razreda za komisarja I. razreda;
uradniki XI. činovnega razreda, nadalje po-verenik in komisar I. razreda za komisarje II. razreda.
II. Za poduradnike:
1.	) Trošarinski stražarji in
2.	) monopolni kontrolorji, čim poda o tem uprava državnih monopolov potrebni predlog, in sicer:
a)	ki služijo manj nego 4 leta, za začasne pripravnike;
b)	ki služijo nad 4 leta in do 10 let, za stalne pripravnike;
c)	z več nego 10 let službe za stalne podpregled-nike.
Tudi čas, ki so ga prebili v monopolni in trošarinski službi, preden vstopijo v službo finančne kontrole, se šteje za pokojnino.
3.	) Moštvo finančne straže v novih pokrajinah, in sicer:
nadpriglednik in višji respicient za preglednika I. razreda;
priglednik in respicient za preglednika II. razreda;
višji stražar in višji paznik za podpregled-nika;
stražar in paznik za pripravnika.
Začasno moštvo finančne straže se sprejme samo za začasno v ustreznem novem činu, oni pa, ki imajo častni (naslov) čin, obdrže svoj častni ustrezni čin.
Člen 99.
Za užitninske uslužbence v Sloveniji vstop v službo finančne kontrole ni obvezen.
Oni, ki to zahtevajo, se sprejmejo istotako kakor trošarinski stražarji in monopolni kontrolorji. Tudi za te velja predpis točke II., člena 98.
Člen 100.
Od dne, ko dobi ta zakon obvezno moč; preidejo na organe finančne kontrole vse dolžnosti trošarinskih kontrolorjev in stražarjev in organov finančne straže glede izvrševanja kontrolne službe, ki izvirajo iz zakonov in predpisov o po-srednjih davkih za kraljevino Srbijo, odnosno iz zakonov in zakonskih naredb o državnih monopolih, trošarini, kolkovini in pristojbini itd. (doho-ilarstvenih zakonov in predpisov vobče) v ostalih Pokrajinah.
Istotako preidejo na organe finančne kontrole vse one dolžnosti monopolnih nadzornikov, pod-nadzornikov in kontrolorjev, ki so jim po zakonih in predpisih o državnih monopolih v kraljevini Srbiji odrejene glede izvrševanja kontrolne službe, pa se ne nanašajo na neposrednje kontroliranje proizvajanja tobaka.
Člen 101.
Odsek finančne straže generalne direkcije po-srednjih davkov se pretvarja v odsek finančne kontrole; nanj prehajajo vse dolžnosti prejšnjega odseka, ki izvirajo iz uredbe o organizaciji ministrstva za finance z dne 25. februarja 1919.
Člen 102.
V času, dokler se plače in doklade posebe ne ustanove s posebno uredbo ali z zakonom, dobivajo organi finančne kontrole v novih pokrajinah stalne prejemke (plače, stanarine in doklade) po zakonih, zakonskih naredbah ali predpisih, ki so v tem oziru do sedaj veljali za finančno stražo.
Istotako naj se postopa, dokler se ne sprejme zakon o ureditvi pokojnin civilnih državnih uslužbencev za vso kraljevino, tudi glede pokojnine stalnih organov finančne kontrole in članov njih rodbin.
Vendar pa se minister za finance pooblašča, da sme do tega časa začasno in postopno izenačiti stalne prejemke organov finančne kontrole za vso kraljevino. Ako pa se organ finančne kontrole do tega časa premesti v pokrajine, kjer so stalni prejemki različni od onih, ki jih je imel do tega časa, dobiva ta organ prejemke po zakonih in Predpisih one pokrajine, ki so zanj ugodnejši.
Člen 103.
Dokler obmejna četa ne prevzame izvrševanja dolžnosti, katere ji nalaga člen 182. finančnega zakona za leto 1920./1921., čuva mejo v novih Pokrajinah finančna kontrola, in sicer po predpisih, ki so v tem oziru do sedaj veljali za finančno stražo v teh pokrajinah.
Poduradnikom finančne kontrole pripada, dokler še izvršujejo zasedno in obhodno službo na meji proti inozemstvu, pa se pred drugo uro naslednjega dne ne morejo vrniti v kasarno, nočnina po členu 50. tega zakona, in sicer ne glede na razdaljo od kraja službovanja in ne glede na to, ali prenočujejo ali ne.
Člen 104.
Čim in v kolikor dobi ta zakon obvezno moč, Prestanejo veljati:
a)	odredbe vseh zakonov o državnih monopolih kraljevine Srbije z ostalimi predpisi, kolikor se nanašajo na dolžnosti monopolnih nadzornikov, podnadzornikov in kontrolorjev, razen poslov pri neposrednjem kontroliranju proizvajanja tobaka;
b)	odredbe zakona o državni trošarini kraljevine Srbije, kolikor se nanašajo na trošarinske kontrolorje in stražarje in na dolžnost teh organov glede izvrševanja kontrolne službe;
c)	vse uredbe in vsa navodila za finančno stražo v pokrajinah razen v Srbiji in Črni gori, kolikor se ne nanašajo na čuvanje meje proti inozemstvu ali na plačo, stanarino, doklade in
v pravice do pokojnine organov finančne straže;
c)	vse odredbe v zakonih, uredbah in predpisih, ki se nanašajo na preiskovanje stanovanj, oseb, vlakov, vodnih vozil itd. ali na uporabo °rožja po organih, ki izvršujejo monopolno ali trošarinsko službo;
d) odredbe člena 32. c) finančnega zakona za leto 1920./1921., kolikor se nanaša na glavnega trošarinskega kontrolorja v Beogradu, in odredbe istega člena in člena 32. č), kolikor se nanašajo na trošarinske kontrolorje.
Člen 105.
Vsi krediti, odrejeni s proračunom državnih razhodkov za osebne in materialne izdatke za finančno stražo po vseh pokrajinah in krediti za trošarinske kontrolorje in stražarje v Srbiji kakor tudi ustrezne vsote kredita za prevedene monopolne nadzornike, podnadzornike in kontrolorje se dajo v popolnem znesku in ne glede na to, da niso doslej potrošeni, na razpolago za finančno kontrolo po tem zakonu; porazdeljuje jih generalna direkcija posrednjih davkov.
Člen 106.
Začasni pripravniki finančne kontrole se smejo v prvem letu odpustiti iz službe tudi brez disciplinarne razsodbe, ako se pokažejo spričo organizacije za nepotrebne ali za službo neuporabne. Istotako se smejo tekom prvega leta upokojiti vsi organi finančne kontrole, ki so pridobili pravico do pokojnine in niso več sposobni za službo.
Člen 107.
Ta zakon stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v „Službenih Novinah“, obvezno moč pa dobi, in sicer: v krajinah izvun Srbije in Črne gore z dnem razglasitve v „Službenih Novinah“, na ozemlju Srbije in Črne gore pa trideseti dan, ko minister za finance naznani po „Službenih Novinah", da je nastala možnost za njegovo uporabljanje.
Člen 108.
Našemu ministru za finance priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo.
V Beogradu, dne 28. februarja 1922.
Razglasi zdravstvenega odseka za Slovenijo.
St. 11.066/22.
Tedenski izkaz o prenosnih boleznih na ozemlju pokrajinske uprave za Slovenijo.
(Od dne 1. do dne 7. oktobra 1922.)
Aleksander
s. r.
Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde:
dr. L. Markovič
s. r.
Predsednik ministrskega sveta:
Nik. P. Paški s. r.
(Podpisi ostalih ministrov.)
Razglasi oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani.
St. 8570.
Razglas.
1360
Ministrstvo sa trgovino in industrijo je odobrilo z odlokom z dne 29. avgusta 1922., VI. št. 4392, iz-premembo § 7. pravil «Zadružne gospodarske banke, d. d.j> v Ljubljani, kakor je bila sklenjena na rednem občnem zboru delničarjev z dne 18. maja 1922. S tem je dana družbi možnost, po sklepu občnega zbora zvišati d (d n iško glavnico od 48 milijonov na 100 milijonov kron.
Ministrstvo i* trgovino in industrijo,
oddelek v Ljubljani, dne 12. oktobra 1922.
Načelnik: dr. Marn s. r.
St. 6571.
Razglas.
1379
Okraj	) i Ostalih i 1	Na novo | obolelih	| Ozdravljenih	•i Umrlih 1	! Ostalih v na-j daljnji oskrbi
Slovenjgradec . .	Paratifus. 3	|	.		■	•	3
Trebušni tifus (Typhus			abd omin alis).		
Brežice		1		'		1
Črnomelj		1		i		
Celje okolica . . .	3	2	i		4
Kamnik		6				6
Kranj		3		3		
Krško		1	i	1	.	1 |
Kočevje		2		2	.	•
Konjice		2			.	2 !
Ljubljana okolica .	3				3 ? 1 4	!
Ljubljana mesto. .	2	2	i		
Litija		2			i	
Ljutomer		4			.	
Maribor mesto . .	4		.	i	3
Novo mesto . . .	2				2
Ptuj okolica . . .		1	.		1 1
Radovljica ....		1		.	
Slovenjgradec . .	i				1
Prevalje		5	1	5	•	l
Griža (I)y Brežice	1 12		s«nt 101	e r i a). 6	i	14 !
Celje okolica . . .	22	2	13	2	9
Kranj		14	16	8		22
Krško		6	4»	4		7
Kočevje		9		7	2	
Konjice		1				i
Ljubljana mesto. .	7	i	3	.	5
Maribor okolica . .	3		1		2
Maribor mesto . .	8				8 !
Novo mesto . . .	7		3		4
Ptuj okolica . . .	4	4	1	i	6 !
Radovljica ....	4	.	1 4		•
Slovenjgradec. . .	2	1 •	1 2	.	.	i
Š k r 1 a t i n k a (S c a r 1 a ^ i n a).
] Brežice		9	9*	2	3	12
Celje okolica . . .	1				1
Celje mesto . . .	1				1 i
Kranj		5		i		4
Krško		1	6*		,	2
Ljubljana mesto. .	4	2	i		5
Litija			4	2	2	.
i Ljutomer		6	2	3	1	4
Maribor okolica . .	7				7
Maribor mesto . .	9	i	i	,	9
Ptuj okolica	2	1			3
Murska Sobota . .		4		•	4
Bavi :	ca (1) i p h t e r i a).				
Brežice		1		i	.	
Celje okolica . . .	2	3	,	1	4
	.	1			1
| Ljutomer		1		i		
Maribor okolica . .	1				i
Maribor mesto . .		i			1
Radovljica ....	i		i		.	! i	1
Slovenjgradec. . .	> 1 • Trahom.				
Kranj		2		2	,	ji
Ljubljana mesto. .		i		.	
Ptuj okolica . . .	2	.	•		2
1 1 bolnik oddan bolnici v Krškem. —				* 5 bolnikov	
sprejetih iz bolnice	v Krškem.		* 1 bolnik sprejet iz		
bolnice v Brežicah. Brežicah.	— 4 5 bolnikov oddanih bolnici v i				
Ministrstvo za trgovino in industrijo je dovolilo, da sme »Elektrarna Škofja Loka in okolica, d. d.» v Škofji Loki, zvišati delniško glavnico od 3 milijonov na 5 milijonov kron. Istotako je odobrilo iz-premembo § 6. družbenih pravil, kakor je bila sklenjena na izrednem občnem zboru z dne 2. septembra 1922.
Ministrstvo za trgovino in industrijo,
oddelek v Ljubljani, dne 12. oktobra 1922.
Načelnik: dr. Marn s. r.
. Zdravstveni odsek za Slovenijo v Ljubljani,
dne 12. oktobra 1922.
Sanitetni šef: dr. Katičić s. i
St. 11.189/22.	*—*
Razpis.
Pri zdravstveni upravi okrajnega glavarstva v Mariboru se razpisuje mesto zdravstvenega nadzorniku, ki se mu poverijo dolžnosti ravnatelja splošno bolnico v Mariboru, s prejemki VIL činovnega razreda državnih uradnikov, t j. z letno plačo 4500 dinarjev in s pripadajočimi draginjskimi dokladami (sedaj 26 dinarjev).
Prosilci, ki morajo biti doktorji vsega zdravilstva in državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev z najmanj 10 let sanitetske službe, naj viole
(svoje prošnje, opremljene z dokazili o kvalifikaciji in o dosedanjem službovanju, do dne 10. novembra 192 2. pri podpisanem zdravstvenem odseku.
Zdravstveni odsek za Slovenijo v Ljubljani, dne 5. oktobra 1922.
Sanitetni šef: dr. Katičić s. r.
St. 11.285/22.	3—3
Razpis.
Pri vodstvu javne bolnice v Celju se razpisuje asistentsko mesto »a kirurški oddelek s prejemki IX. činovnega razreda državnih uradnikov, t. j. z adjutom letnih 2800 Din in s pripadajočimi draginj-»kimi dokladami.
Pogoji: jugoslovansko državljanstvo, dvoletna praksa v bolnici, in sicer tako, da je prosilec vsaj šest mesecev služboval na kirurškem oddelku. Prošnje naj se vlože do dne
15. novembra 192 2. pri vodstvu javne bolnice v Celju.
Zdravstveni odsek za Slovenijo v Ljubljani, dne 7. oktobra 1922.
Sanitetni šef: dr. Katičić s. r.
Razglasi drugih uradov in oblastev.
8t. 2625/22.	a—2
Natečaj.
Službe opravitelja državnega pravdništva pri okrajnih sodiščih:
A.	V področju državnega pravdništva v Celju: Brežice, Konjice, Laško, Rogatec, Slovenjgradec,
Šoštanj.
B.	V področju državnega pravdništva v L j u b -
1 j a ni:
Brdo, Cerknica, Kranjska gora, Litija, Logatec, Lož, Radovljica, Škofja Loka, Vrhnika.
C.	V področju državnega pravdništva v Mari-
boru:
Dolnja Lendava, Marenberg, Murska Sobota, Ormož, Prevalje, Slovenska Bistrica.
C. V področju državnega pravdništva v Novem mestu:
Radeče, Žužemberk.
Prošnje je vložiti do dne
2 5. novembra 192 2.
Obširnejši razpis glej v Uradnem listu 108.
Višje državno pravdništvo v Ljubljani, dne 10. oktobra 1922.
Višji državni pravdnik: Jeglič s. r.
Pr VI 24/22—2.	1378
Razsodilo.
V imenu Njegovega Veličanstva kralja!
Podpisano sodišče je razsodilo na predlog državnega pravdništva:
Vsebina tiskovine .«Volksstimme» št. 83 v Mariboru z dne 15. oktobra 1922. utemeljuje v članku: «Ein ausgewiesener Prinz» v vsem obsegu žalitev člana kraljevskega doma po členu 13. ustave.
Po členih 13. in 138. ustave potrjuje sodišče prepoved razširjanja in prodajanja navedene tiskovine ter odreja, da je uničiti vse izvode tiskovine.
Okrožno kot tiskovno sodišče v Mariboru, odd. VI.,
dne 15. oktobra 1922.	.
Št. 1906.	1381 3—2
Razg-las.
V delavnici za vojaško obleko v Vevčah pri Ljubljani, železniška [»staja Zalog, bo dne 31. oktobra 192 2. ob osmih prva ustna licitacija novih in starili platnenih in suknenih odpadkov kakor tudi odpadkov iz pločevine, ki jih je danes v skladišču:
novih platnenih odpadkov .... 1978 kg, starih platnenih odpadkov . .	. 1776 kg,
novih suknenih odpadkov .... 2453 kg, starih suknenih odpadkov .... 3147 kg, odpadkov iz pločevine................10 kg.
Reflektanti, ki se morajo udeležiti licitacije osebno, polože vsak zase predpisano kavcijo. Odpadki
kakor tudi kupni pogoji se lahko vpogledajo v omenjeni delavnici vsak dan.
Iz pisarne delavnice za vojaško obleko v Vevčah,
dne 13. oktobra 1922.
št. 22.200.	1375
Razglas.
V zmislu § 11. zakona o vol it vi v občinska zastopstva v Sloveniji z dne 18. februarja 1922., Ur. 1. št. 80, se ponovno razglaša, da bo volitev občinskega odbora mestne občine ljubljanske, in sicer 49 občinskih odbornikov in 49 namestnikov,
v nedeljo dne 3. decembra 1922.
Glasovanje traja neprekidno od 8. do 17. ure.
Zft volitev je določenih 14 volišč, in sicer:
I. volišče: Šolski okraj do Kopitarjeve in Streliške ulice — v Mestnem domu;
II.	volišče: Magistratni okraj od Kopitarjevo in Streliško ulice da Starega trga št. 20
—	na mestnem magistratu;
III.	volišče: Šentjakobski okraj razen' Starega trga
št. 1 do 2Q — v šentjakobski šoli;
IV.	volišče: Krakovo in Trnovo — v šoli na C o j -
zovem grabnu;
V.	volišče: Dvorski okraj, zapadni del, in sicer
od trnovskega volišča vzhodno do črte: Dvorni trg, Vegova, Hilšerjeva in Simon - Gregorčičeva ulica — v državni srednji tehnični šoli;
VI.	volišče: Dvorski okraj, vzhodni del, in sicer od
prej navedene črte do Prešernove ulice in Aleksandrove ceste — v državni realki;
VII.	volišče: Kolizejski okraj z Dunajsko cesto, leva stran — v I. državni gimnaziji v Tomanovi ulici;
VIII.	volišče: Kolodvorski okraj, zapadni del, od Dunajske ceste, desna stran, do Kolodvorske ulice, leva stran — v j u s t i č-n i palači (sodna dvorana št. 79/1.);
IX.	volišče: Kolodvorski okraj, vzhodni del, od Kolodvorske ulice, desna stran, do Vidovdanske cesto — na ženske m učiteljišču;
X.	volišče: Kolodvorski okraj, vzhodni del, od Vidovdanske ceste do Ahaci je ve ceste, desna stran — v I. mestni deški šoli na Ledini;
XI.	volišče: Vodmatski okraj z Martinovo cesto
—	v mestni ubožnici v Japljevi ulici;
XII.	volišče: Predkraji, in sicer: Ilovica, Črna vas, Havptmanca, Ižanska cesta, Dolenjska cesta in Hradeckega vas — na vojaškem strelišču ob Dolenjski cesti;
XIII.	volišče: Spodnja Šiška, in sicer volilei od črke
A do L — v šišenski deški ljudski šoli — desno;
XIV.	volišče: Spodnja šiška, in sicer volilei od črke
M do Ž — v šišenski dekliški ljudski šoli — levo.
Natančnejša dodelitev posameznih ulic in hiš na določena volišča se objavi pravočasno še s posebnim razglasom.
Za glavno volišče se določa II. volišče na mestnem magistratu.
Volilni imeniki, ki jih je po končanem reklamačnem postopanju vrnilo prvostopno sodišče mestnemu magistratu, so popravljeni ter so izza dne 21. oktobra 1922. v mestnem popisovalnem uradu ob običajnih uradnih urah razpoloženi vsakomur na vpogled. Ti volilni imeniki so za omenjeno volitev pravnomočni in zoper nje, kolikor gre za to volitev, ni dopustna več nobena pritožba.
Občinske odbornike in namestnike je voliti po obveznih kandidatnih listah.
Kandidatne liste morajo politične, socialne in druge skupine volilcev predložiti najpozneje v 10 dneh po razpoložitvi pravnomočnih volilnih imenikov, torej v času
od dne 21. oktobra od 8. ure do vštetega dne 31. oktobra ob 14. uri pokrajinski upravi za Slovenijo, oddelku za notranje zadeve v Ljubljani (Bleiweisova cesta št. 10, I. nadstropje, soba št. 48).
Kandidatne liste morajo obsezati toliko imen, kolikor je voliti občinskih odbornikov in namestnikov.
Kandidatne liste se morajo vpisati na uradno izdanem in z uradnim pečatom opremljenem obrazcu, ki ga dobi proti odškodnini vsakdo v običajnih uradnih urah pri podpisanem mestnem magistratu ali pa pri oddelku za notranje zadeve pokrajinske uprave v Ljubljani.
Z izvirno kandidatno listo morajo predlagatelji predložiti še po dvakrat toliko prepisov liste, kolikor je v mestni občini volišč. Na prepisih kandidatnih list, za katere je tudi uporabiti uradne obrazce, imena predlagateljev ne smejo biti navedena. Na teh prepisih se morajo označiti samo imena predstavnika in namestnika liste.
V	kandidatno listo se smejo sprejeti kot kandidati vse osebe, ki morejo biti izvoljene.
Kandidatne liste, ki bi se vložile šele po zgaraj označenem roku, se ne bodo mogle vpoštevati.
Dvoje ali več v isti občini vloženih kandidatnih list se lahko veže. Dotično izjavo strank morajo njih pooblaščeni zastopniki javiti oddelku za notranje zadeve [»krajinske uprave za Slovenijo vsaj 8 dni pred volitvijo, to je do dne 25. novembra 1922.
V	vsem ostalem se glede kandidatnih list 0[K>-zarja na določila §§ 12. do 22. začetkom navedenega zakona.
Glasovanje se vrši s kroglicami. Glasuje se osebno. Le oni volilei, ki zao-adi tehtne hibe ne bi mogli glasovati tako, kakor je načeloma predpisano, imajo pravico, pred volilni odbor privesti pooblaščenca, da namesto njih odda kroglico. Invalidi brez desno roke morejo glasovati z levico.
Nihče ne sme stopiti na volišče z orožjem ali pa z orodjem, porabnim za boj.
Točenje alkoholnih pijač je na dan volitve in dan poprej, t. j. dne 2. in dne 3. decembra 1922., v vsej občini ljubljanski pod kaznijo strogo prepovedano.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dno 20. oktobra 1922.
Vladni komisar: dr. Senekovll s. r.
Razni objave.
Vabilo na XXIV. redni občni zbor
delniške družbe	1376
Kolinske tovarne za kavne primesi,
trgovskega delniškega podjetja,
ki bo v torek dne 31. oktobra 1 922. ob 10. uri v dvorani trgovskega društva »Merkur* v Pragi, Mikulašska št. 9.
Dnevni rod:
1.	) Poročilo upravnega sveta.
2.	) Predložitev in odobritev bilanc za upravno leto 1921./1922. v naših podjetjih v državi češkoslovaške republike in tvornice v Ljubljani, skupaj s poročilom in predlogi računskih preglednikov.
3.	) Predlog upravnega sveta in sklepanje o prebitku.
4.	) Volitev štirih članov v upravni svet na tri leta in enega člana na eno leto.
5.	) Volitev štirih računskih preglednikov in eno-ga namestnika.
6.	) Samostojni predlogi.
* * *
Po § 13. pravil ima pravico, se udeležiti občnega zbora in glasovati na njem, vsak imetnik delnic, ki je najpozneje do dne 30. junija t. 1. vpisan v delniško knjigo. Delnice, ki so potrebne za uveljavitev glasovalne pravice, morajo biti položene najkesneje 8 dni pred občnim zborom z nezapadlimi kuponi vred, in sicer pri blagajnah našega podjetja, nadalj* pri Živnostenski banki in pri češki banki v Pragi kakor tudi pri njiju podružnicah in pri blagajni Ljubljanske kreditne banke. Za deponirane delnice se dobita potrdilo in legitimacija za udeležbo na občnem zboru.
V Pragi, dne 13. oktobra 1922.
Em. Placek s. r., predsednik upravnega sveta.
1371	Razid društva.
Podružnica »Svete vojske* v Zireh se je po sklepu izrednega občnega zbora prostovoljno razšla.
Ivan Seljak s. r.
Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.