OSREDNJA KNJIŽNICA OECJF LETO XXV, ŠTEVILKA 16, 13. AVGUST 1993, CENA 90,00 SIT RECICA MOZIRJE v GORNJI GRAD SŽ O Intervju: dr.Anton Zunter LJUBNO 'S K O si © ÖS dalj*«». SMBHMIClI« TISKANO NA EKOLOŠKEM - OKOLJU PRIJAZNEM PAPIRJU Flosarski bal na Ljubnem iiiiHiiiiiiiiiiUiiniiiiiiHiiiHiHiiiiiiiiiiHiiiiimiiiiisHtiiiiiiii aiiiHiniiiiiiiiiiitiiiiiHiiiiiiiiHiiimiHiiiiiimiimiiiiiiiiiHiuiiiniiiiiiimHiiiiHiiHHiiHiiiiiiiiiHiia HE - prodaja na čeke 1 + 2 brez obresti - prodaja na potrošniški kredit 1 + 4 (5% obresti na ostanek dolga) in 1 + 6 (10% obresti na ostanek dolga) - možen nakup z M - kartico in ACTIVA - kartico äL»s*a«ssaS9SK3;ss;«SK«>SK»tsai5SBt;n........................................................................ Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z. o. o. Trgovina Kemozaščita Mozirje Tel. 831-871 Delovni čas: ob delavnikih 7.00 -18.00 ob sobotah 7.00 - 12.00 Ponudba: poslovodkinja: Ida Ročnik - barve - laki - zaščitna sredstva za varstvo rastlin - hrana za male živali Poročno fotografiranje - fotografiranje poročnega obreda - fotografiranje v studiu (graščina VRBOVEC) - fotografiranje cerkvenega poročnega obreda - fotografiranje na poročnem kosilu, večerji Na vašo željo vam fotografije vstavimo v albume, okvirje ali pa jih povečamo na željeno velikost. Pokličite nas, da se pravočasno pogovorimo o vseh vaših željah! EPSI d.o.o., Savinjska c. 4, Tel: 063 831-957 (vsak dan med 7.30 in 14.30), razen sobote, nedelje in praznikov. REZERVNI DELI ZASTAVA, GOLF, RENAULT, LADA, OUA CASTROL -VALVOUNE, SEDEŽNE PREVLEKE, AVTO GUME, AKUMULATORJI, DODATNI ASORTIMAN Na trgu 7 Tel.: 063 832-815 ^PR^^RGOVIN^A^Š^^ mmmgsiHSšgmttmsmiiimmigsiSHmimimisssitsauiiiiHililiu OSREDNJA KNJIŽNICA L_ v : .. NASLOVNICA Flosarski krst foto: C.SEM KAZALO STR. PO NOVEM NAJ BI IMELI 7 OBČIN ..4 POSLOVNE INFORMACIJE ......4 KAKO DOSEČI ČIMVEČJO VSEBNOST TOŠČE IN BELJAKOVIN V MLEKU ......4 ZARADI POMANJKANJA SREDSTEV - Daljša sanacija..........s PREDSTAVLJAMO VAM: URARSTVO ŠERBELA - RUPNIK .....7 FLOSARSKI BAL: BLEDA PODOBA NEKDANJE VELIČINE ...... .7 V LUČAH SE JE ODVRTELO ....8 meja, ki vse Manj ločuje....9 NAJVEČJO KORIST BODO IMELI PÄCIENTI .......... ....9 ŠTEFKA PETEK: OB OBLETNICI ROJSTVA S. GREGORČIČA ...._:i0 ZAKLJUČNI KONCERT IDRIARTA V GORNJEM GRADU ........... .10 ZBOROVANJE VZHODNOALPSKEGA DRUŠTVA ZA PROUČEVANJE VEGETACIJE ..11 RDEČI KRIŽ POMAGA TUDI NA REČICI ...............11 LD MOZIRJE: 30 - LETNICA LOVSKE KOČE NAVERBUČEVI PLANINI ....11 IZ ČEBULOVE ZAKLADNICE....12 OHRANIMO STARA HIŠNA IMENA 12 TELEFONSKI IMENIK ZA KS ŠMARTNO OB DRETI IN KS BOČNA.............. 13-16 ZAČETEK IN KONEC GORNJEGRAJSKEGA SAMOSTANA .......... ...17 OSVOJITEV GROßGLOCKNER J A ..17 URE OTROŠKIH RADOSTI.....18 MARJETA KNAUS KORAK DO ZMAGE ................ 18 HUMANOST NE POZNA MEJA....18 BLAGOSLOV KAPELE NA Mozirski planini ...... 19 EN NORMALEN DAN V ŽIVLJENJU JANEZA NAROBE . ..........19 PRIMOŽ RIFELJ SOLIDEN NA EP ..20 TEKMOVANJE KONJSKIH DVOVPREG MED ZAPREKAMI....20 NOGOMETAŠI V ŠMARTNEM ZAKLJUČILI S KRAJEVNO LIGO ...20 LOKOSTRELSKI TURNIR V GORNJEM GRADU ...... .21 NAMIZNOTENIŠKI TURNIR PARAPLEGIKOV .. ;........21 KRONIKA ............... .21 PISMA BRALCEV ............22 CVETKE IN KOPRIVE ..............25 ŠTEFKA PETEK: LJUBOSUMNOST IN GREH ..................... 25 NAGRADNA KRIŽANKA ........26 KVIZ.................. 26 OBVESTILA.................28 MALI OGLASI.....................28 C uJamo še Ovčarski praznik in razstava cvetja v Savinjskem gaju ostajata na koledarju večjih turističnih prireditev v dolini do izteka letošnje poletne sezone. Kar smo videli do sedaj, nekateri ocenjujejo bolj drugi spet manj kritično. Če so nekateri mnenja, da je vse pohvale vreden že sam entuziazem, s katerim se organizirajo tovrstne prireditve, so drugi prepričani, da je treba končno potegniti odločno mejo med veselicami in prireditvami, ki s svojo krajevno specifično vsebino zmorejo privabiti goste ali, če hočete, turiste tudi od drugod. No, nad obiskom se letos nihče ne pritožuje, kako pa bo v prihodnje, bo pokazal čas. Počitnice in dopusti se neusmiljeno iztekajo, bolj sveža avgustovska jutra pa že najavljajo zgodnjo jesen, za katero ve marsikdo povedati, daje najlepša. In ko takole po malem že slutimo konec leta, nas zaskrbi, ker nič koliko stvari še nismo postorili pa bi jih "morali". Toliko obveznosti, toliko zastavljenih ciljev, ki jih vse dotlej, da nekdo med nami nenadoma ne omahne, jemljemo kot vsakdanje breme. In ko se zgodi, ko se pred nami v vsej krutosti pojavi dejstvo, da je odhod iz vrveža dnevnega življenja zapisan slehernemu od nas, se za trenutek ustavimo in .si pogledamo v oči. Pa si kar ne upamo priznati, da bi lahko prav danes prav ti ljudje poslednjič spremljali prav nas. Povratek v obremenjenost z aktualnimi problemi nam sicer pomaga pregnati črne misli, a tam nekje zadaj, v medli sivini podzavesti ostaja kljuvajoče vprašanje: zakaj prav on, zakaj že zdaj, zakaj tako... Franci Kotnik Savinjske novice so štirinajstdnevnik in izhajajo vsak drugi petek. Izdajatelj EPSI d.o.o. Savinjska c. 4, Nazarje, telefon 083/831-957, telefax 063/832-363. Sofinancer SO Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik, uredniški odbor: Marko Lenarčič, A. Videčnik, R.Pintar, E. Mavrič, F. Kotnik. Stalni zunanji sodelavci: Aleksander Videčnik, Edi Mavrič, Ciril Sem. Tisk: IGEA d.o.o., Savinjska c. 2, Nazarje: žiro račun EPS! 52810-801-19030. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke, Po mnenju Ministrstva za informiranje RS (št. 23/130-92 z dne 26.2.92) šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Vsebina sestavkov, ki jih objavljamo v rubriki "Pisma bralcev" niso stališča uredniškega odbora. Prispevke podpisujte s polnim imenom in naslovom in naj ne obsegajo več kot 30 tipkanih vrstic, Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja besedil. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Odpovedi sprejemamo samo za naslednje tromesečje. F aktualno ii 1 Po novem naj bi imeli 7 občin Razprave glede bodoče lokalne samouprave so še naprej v polnem teku. SO Mozirje je imenovala svojo Komisijo za lokalno samoupravo, ki jo sestavljajo predsedniki vseh svetov krajevnih skupnosti, vodi pa jo sekretar Sekretariata za občo upravo in družbene dejavnosti Darko Repenšek. Komisija se je v začetku svojega dela srečala z zelo različnimi predlogi glede bodoče lokalne samouprave. Po prvem naj bi sedanja občina Mozirje postala celovita mestna občina, po drugem naj bi se iz nje rodile tri občine: Moziije, Ljubno ob Savinji in Gornji Grad, po tretjem naj bi vsaka sedanja KS postala občina, končno stališče komisije, ki je bilo 16. julija 1993 posredovano tudi Komisiji za lokalno samoupravo pri Državnem zboru, pa je, da naj bi se sedanja občina razdelila na 7 občin: Mozirje (sedanja KS Moziije), Nazarje (KS Nazarje in KS Šmartno ob Dreti), Gornji Grad (KS Gornji Grad, KS Nova Štifta in KS Bočna), Rečica ob Savinji (KS Rečica ob Savinji), Ljubno ob Savinji (KS Ljubno ob Savinji), gorska občina Luče ob Savinji (KS Luče ob Savinji) in gorska občina Solčava (KS Solčava). Komisija zahteva od republiške komisije, da njen predlog upošteva pri sestavi zakona za določitev območij občin, saj je v njem po njenem mnenju izražena volja občanov. Slednja trditev bo teijala svojo dejansko potrditev še na referendumu, ko se bo vsak občan lahko izrazil za ali proti predlagani rešitvi. Občinska komisija za lokalno samoupravo se ne strinja s stališči LDS Moziije, ki se je pridružila LDS Velenje in LDS Žalec v pobudi za povezavo občin Mozirje, Velenje in Žalec v upravni okraj, kjer bi bile funkcije državne uprave enakomerno porazdeljene med temi tremi občinami. Komisija je mnenja, da bi vsakršno združevanje z Velenjem, Žalcem ali morebiti Celjem pomenilo potiskanje novih zgomjesavinjskih občin na periferijo. Iz tega razloga je nujno, da sedanji sedež občine postane upravni okraj, saj bo le na ta način doseženo temeljno bistvo celotne reorganizacije - približati lokalno samoupravo občanom. Komisija tudi meni, da naj bi občinski davki ostali v okviru sedanjih davkov in se davkoplačevalci ne bi dodatno obremenjevali. Ker bo za dosego opredeljenih ciljev potrebna enotnost vseh družbenih in političnih dejavnikov v občini, so bili na zadnjo sejo komisije, ki je bila v petek, 6. avgusta, vabljeni tudi predstavniki političnih strank. Na seji je bilo ugotovljeno, da bo verjetno tudi delitvena bilanca lažje izvedljiva, če bo okraj ostal v Mozirju. Komisija bo do septemberskega zasedanja občinske skupščine pripravila poročilo o svojem delu, sprejeti sklepi pa bodo dani v javno obravnavo. V zvezi s to tematiko bodo pričeli z aktivnostmi tudi v krajevnih skupnostih, ki bodo upoštevajoč predlagano reorganizacijo pričele razmišljati o perspektivah razvoja in novih odnosih med bodočimi občinami ter novim upravnim središčem. O vseh tovrstnih aktivnostih bo Komisija za lokalno samoupravo sproti obveščala tudi poslanca Državnega zbora iz naše doline, dr. Franca Zagožna. KF gospodarstvo ' 9g88«8880R8B98889888«R88«88B«R8B«888*R88*RX8*R8X9B88»g88i i GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE i « OBMOČNA ZBORNICA VELENJE ‘ “ TRG MLADOSTI 2, P.P. 45, 63320 VELENJE E S TEL: 063/856-920 FAX: 063/ 855-645 S » H a a E POSLOVNE INFORMACIJE E « * s a » 1. Od 30.9. - 4.10.1993 bo v Mariboru mednarodni sejem gostinstva in s » turizma. V času sejma bo organiziran tudi tradicionalni vseslovenski ■ X gostinsko turistični shod. Prireditev bodo spremljale najrazličnejše * ® razstave, tekmovanja ter srečanja in prireditve z mednarodno udeležbo. £ s Vabimo vas, da se sejma udeležite. ® a 2. Prejeli smo nov izpisek iz borze PONUDBE IN POVPRAŠEVANJA ® " Gospodarske zbornice Slovenije. ” “ 3. Opozarjamo vas na javne razpise ministrstev za pridobivanje poroštev * ” na posojila: jj “ - Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, UL RS 28/93 str. 987 * Ministrstvo za znanost in tehnologijo, DELO 7/7-93 * " - Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, UL RS 28/93 str. 989 Jj * - Ministrstvo za okolje in prostor, UL RS 34/93, str. 1129 * « 4. Ministrstvo za znanost in tehnologijo objavlja razpis za zbiranje ponudb J » raziskovalnih projektov za leto 1994. ~ « Razpisni rok traja do 30.9.1993. Interesenti dobijo obrazce z navodili za « » prijavo na Ministrstvu za znanost in tehnologijo, Ljubljana, Slovenska 50. * « 5. V UL RS, št. 40/93 je objavljena uredba o pristojbinah za obvezne * » zdravstvene preglede rastlin v prometu čez državno mejo (uvoz, izvoz, a « prevoz v tranzitu) in v notranjem prometu, ki je veljavna od 1.8.1993. Z njo « a so določene nove višine pristojbine. a £ Prav tako je v UL RS št. 39/93 objavljena odredba o določitvi mejnih £ ® prehodov za izvoz, uvoz in tranzit rastlinskih pošiljk, s katero so določeni £ £ mejni prehodi skozi katere bo potekal izvoz, uvoz in tranzit rastlinskih * S pošiljk. Odredba je v veljavi od 30.7.1993. £ “ 6. Opozarjamo vas, da v Celovcu poteka gostinski sejem GAST 94. * £ 7. Prejeli smo nov spisek PONUDB IN POVPRAŠEVANJ Business £ J Cooperation Centra iz Bruslja. ’ * “8. Obveščamo vas, da bo od 8.12. - 11.12. 1993 v LODZU/Poljska, ® " mednarodni sejem turističnih ponudb. J J 9. Od 22. do 26. oktobra 1993 bo v Trstu sejem proizvodov in storitev za j j ljudi v "tretjem življenjskem obdobju". Na sejmu bodo predstavljeni j ■ proizvodi, koristni za zdravje, ter zdravstvene in turistične usluge. j Kako doseči čim večjo vsebnost tolsče in beljakovin v mleku Kot ste že seznanjeni, se s 1. julijem formulira odkupna cena mleka za proizvajalca na podlagi bazne cene, vsebnosti beljakovin, dodatka na kakovost in državnih intervencij. O vplivih na kakovost mleka smo v zadnjem času že. večkrat opozarjali, manj pa o možnostih izboljšanja vsebnosti beljakovin in maščobe v mleku. Sestava mleka ni vedno enaka, ampak obstajajo velike in stalne razlike med pasmami,razlike med posameznimi živalmi iste pasme, razlike glede na starost in potek laktacijske krivulje. Vse te razlike so večinoma gensko pogojene, na sestavo pa lahko vplivamo tudi z različno prehrano. Med dejavniki, ki vplivajo na sestavo mleka ima prehrana velik vpliv. Posledica nezadostne ali neprimerne prehrane so nihanja v vsebnosti maščobe in beljakovin v posameznih sezonah, prehodnih obdobjih in kritičnem obdobju po telitvi. Z boljšo prehrano ne izboljšamo le sestave mleka, ampak tudi mlečnost, plodnost in splošno zdravstveno stanje krav. Vplivi na vsebnost maščobe Na vsebnost maščobe v mleku vplivata predvsem tip in količina ogljikovih hidratov v krmi. Temelj za nastajanje mlečne maščobe je ocetna kislina, ta pa nastaja iz celuloze. V obroku mora biti dovolj voluminozne krme in delež surove vlaknine naj ne pade pod 18%. Surova vlaknina v močni krmi ali v kratko zrezani koruzni, pa tudi travni silaži ni enakovredna surovi vlaknini v senu ali nezrezani krmi. Neprimerna struktura obroka (visok delež močne krme, kratka rez, mlada paša), negativno vpliva na vsebnost maščobe v mleku. Predvsem pri krmljenju večjih količin močne krme pri visokoproduktivnih kravah in kravah po telitvi je pričakovati nižjo vsebnost maščobe v mleku. Po telitvi zaradi zmanjšane konzumacijske sposobnosti pogosto težko hkrati zagotovimo dovolj visoko koncentracijo hranilnih snovi v obroku in primemo strukturo. Najboljši ukrep je, da imajo krave vseskozi na voljo zelo kakovostno seno. Vpliv na vsebnost beljakovin Na količino beljakovin v mleku vplivajo: pasma, genetska variabilnost znotraj pasme, starost krave - zaporedna laktacija, čas po telitvi, letni čas in prehrana krav. Kakšne proizvodne rezultate imajo krave posameznih pasem v Sloveniji, kaže naslednja razpredelnica (standardna laktacija, leto 1992) Mleko Mast Beljakovine Pasma kg kg % kg % Rjava 4.078 157 3,85 129 3,16 Lisasta 3.606 138 3,83 114 3,16 črno bela 5.516 206 3,73 166 3,01 Ostale 4.340 163 3,76 132 3,04 Genetska variabilnost znotraj pasme temelji na selekciji. Po 6. ali 7. laktaciji začne količina mleka in vsebnost beljakovin v njem, padati. Vsebnost beljakovin v mleku je višja na začetku in koncu laktacije. Letni čas pogojuje predvsem specifično prehrano. Vpliv prehrane na vsebnost beljakovin v mleku Če je vsebnost surovin beljakovin v obroku v skladu z normativi, je vsebnost beljakovin v mleku odvisna predvsem od preskrbe živali z energijo. Vsaka krma, ki je energetsko bogata, vpliva na povečanje vsebnosti beljakovin v mleku. Nizek % beljakovin v mleku je poleg vpliva selekcije posledica pomanjkljive oskrbe z energijo - neizravnan obrok. Krmljenje krav na višjo vsebnost beljakovin je hkrati krmljenje na višjo mlečnost, pri čemer moramo pričakovati nekoliko nižjo vsebnost maščobe v mleku. To se ne zgodi, če vključimo v obrok 20 - 15 kg krmne pese. Vsebnost beljakovin se dvigne za 0,15%, pri čemer je % tolšče nespremenjen. Bistveno pri vsem je, da načrtujemo uravnotežene obroke, ki zadovoljijo potrebe živali po beljakovinah, energiji in strukturi obroka. Na splošno ugotavljamo, da v obrokih primanjkuje energije, s tem pa se tudi slabše izkoriščajo hranilne snovi,ki jih je v obroku dovolj. Da bomo dosegli boljšo tolščo v mleku, moramo zagotoviti ustrezno strukturo obroka - dovolj strukturne vlaknine, za več beljakovin pa dovolj energetsko bogate krme. V poletnem oddobju dokrmljujemo kravam zlasti tisto krmo, ki pomaga zbalansirati zeleno krmo. Ta je običajno zelo sočna, bogata s surovimi beljakovinami, revna je s strukturno surovo vlaknino in revna z energijo. Krma, ki jo uporabimo za dokrmljevanje oziroma izravnavanje obroka je koruzna silaža, mrva, suhi pesni rezanci, okopavine, vsa žita zlasti koruza, industijski stranski produkti, ki so bogati z energijo in seveda specialna močna krma. Ustrezno obroku dodamo še mineralno mešanico. Za izračunavanje uravnoteženih krmnih obrokov se lahko obrnete na kmetijsko svetovalno službo. Bernarda Prodnik Zarodi pomanjkanja sredstev daljša sanacija Pogovor z državnim sekretarjem za okolje, Jernejem STRITIHOM V občini Mozirje se že tretje leto zapored ubadamo s problemi zaradi nesaniranih posledic poplav iz leta 1990, za nameček pa je bila dodatna škoda povzročena še z lanskimi poplavami. Nenazadnje je bil to tudi eden od vzrokov za politična zaostrovanja v občinski skupščini. O tem, kako v Ministrstvu za varstvo okolja in urejanje prostora gledajo na to problematiko in na primere onesnaževanja okolja, smo povprašali državnega sekretarja za okolje,Jerneja Stritiha. JERNEJ STRITIH: Kot je znano, je bil po poplavah leta 1990 pripravljen program odprave posledic, ki gaje sprejela tedanja republiška skupščina, v njem pa so bila tudi predvidena sredstva za te namene. Pri izdelavi tega programa je imelo naše ministrstvo vodilno vlogo. Žal ugotavljamo, da skupščina in sedaj državni svet v tem času nista odobrila dovolj denarja za popolno sanacijo. Mi smo storili vse, kar je bilo v naši moči, da bi se posledice poplav odpravile, vendar je pomanjkanje denarja dejstvo. Sam sem v skupščini opozoril Odbor za okolje in infrastrukturo na to, da s tem, ko ne namenjamo dovolj denarja za sanacijo, prevzemamo nase večje tveganje možnih bodočih katastrof. Poseben problem je razporejanje sredstev po posameznih projektih, vendar je to stvar občine in ne nas. SN: Kot zelo pereč problem občutimo v občini cesto Ljubno - Luče, pa tudi cesta v Podvolovljek je v katastrofalnem stanju. Za obe cesti je bilo s strani najvišjih republiških funkcionarjev zagotovljeno, da denar zanju bo. Vendar ugotavljamo, da se je ta problematika šele začela reševatLAli obstaja celovita rešitev v načrtih vašega ministrstva? JERNEJ STRITIH: Ne morem govoriti o prioritetnem programu glede cest, ker je to stvar Ministrstva za promet in zveze. Kolikor sem seznanjen, so v letošnjem proračunu sredstva zelo omejena, zato bi težko rekel karkoli bolj konkretnega. SN: Zelo problematičen ostaja tudi vodotok Savinje. Porušeni jezovi in samo delne sanacije na posameznih odsekih brežin povzročajo veliko ogroženost industrijske cone v Nazarjah. Kako ocenjujete možnosti sanacije glede na višino odobrenih sredstev v letošnjem proračunu? JERNEJ STRITIH: Sanacija bo trajala dlje kot je bilo to sprva predvideno. Razlog je znan: ni dovolj denarja, da bi to naredili v kratkem času. Vodnemu gospodarstvu smo sicer dali najvišjo prioriteto, vendar bo vse narejeno le v okviru možnosti. Gre pa pri tem problemu tudi za neustrezno prostorsko načrtovanje v preteklosti, ko se je gradilo v samem poplavnem območju Savinje. Če želimo sedaj varovati te objekte, to pomeni, da s tem bolj ogrožamo tiste nižje ob Savinji in Savi, no, to pa je že širše strokovno vprašanje. SN: Glede na to, da je bilo v preteklih dveh letih vendarle namenjeno kar nekaj sredstev za sanacijo, kako v ministrstvu ocenjujete racionalnost njihove porabe? Menite morda, da bi bilo možno z njimi narediti več? JERNEJ STRITIH: Omejil bi se zgolj na področje vodnega gospodarstva, kjer je naše ministrstvo direktno sklepalo in tudi še sklepa pogodbe za izvajanje del in jih tudi nadzoruje. Obveščeni smo bili, da so bila dela opravljena v skladu z naročili, da so bila torej izvedena optimalno. SN: To vprašanje sem vam zastavil zaradi tega, ker so bila v mozirski skupščini pogostokrat izražena mnenja, da podjetje za urejanje voda Nivo Celje ni delalo dobro. So tovrstne pripombe segle tudi k vam? Iz korita Savinje v Nazarjah so minuli mesec odpeljali velike količine gramoza JERNEJ STRITIH: Teh primerov ne poznam, ker se s takimi podrobnostmi c sebno tudi ne ukvarjam. Tehnični prevzemi so bili narejeni tako kot se delajo običajno. Pri nas ni bilo razprav o tem, da je prišlo do večjih nepravilnosti. SN: Ali ob dejstvu, da v državi ni dovolj sredstev za potrebno sanacijo po poplavah, razmišljate o možnosti pridobitve mednarodnih sredstev? JERNEJ STRITIH: Kar se tiče vodnega gospodarstva, je težko dobiti mednarodna sredstva, ker je to praviloma stvar držav samih. Mi sicer na tem področju nekaj delamo, kot najbrž veste, je bil del sanacije oziroma renaturacije opravljen z avstrijskim financiranjem. Ravno zdaj se dogovarjamo, da bi s tem nadaljevali. Opozoriti moram tudi na to, daje bil leta 1991 en ekološki kredit Svetovne banke preusmerjen v odpravo posledic poplav. V ministrstvu menimo, da se bodo razmere izboljšale s sprejetjem zakona o varstvu okolja, zakona o gospodarskih javnih službah in lastninjenjem vodnogospodarskih podjetij, kjer bo del le-teh še vedno ostal v državni lasti. Tržni princip pridobivanja poslov na tem področju bo povečal konkurenčnost in racionalnost porabe sredstev. Poleg tega pa bo gospodarjenje z vodami postavljeno na nove temelje. Govorimo o koncesijah, kjer bomo gospodaijenje z vodami povezovali z njihovim izkoriščanjem (ribištvo, turizem). Želimo vzpostaviti sistem dobrega in enotnega gospodarjenja z naravnimi dobrinami v povezavi s siceršnjim varstvom narave. Za gozdno gospodarske načrte, npr. predvidevamo uvedbo ocen vplivov na okolje. Za vse načrte naj bi bilo možno določati, kakšna so ekološka tveganja in se jim izogniti skozi proces izdajanja lokacijskih dovoljenj. SN: Kakšna bo glede na sprejetje že omenjenega zakona o varstvu okolja usoda onesnaževalcev? JERNEJ STRITIH: Ministrstvo sedaj dobiva pristojnost, da zapove sanacijski program podjetju, ki prekomerno onesnažuje okolje. To v praksi pomeni, da se izdela finančno in tehnološko realen program sanacije, ki ga podpišeta ministrstvo in podjetje. Le-ta pomeni potem obvezo za podjetje. Obstaja izredna možnost podaljšanja določenega roka sanacije za enkrat več pa ne. Okoljska inšpekcija, ki jo ustanavljamo, bo imela pravico podjetje tudi zapreti, če ne bo izpolnilo zahtev. SN: V mozirski občini imamo verjetno največjega onesnaževalca v tovarni ivemih plošč. V Sloveniji sicer obstajajo še tri tovrstne tovarne. Ali ima ministrstvo že izdelano vizijo, kakšna bo njihova usoda z ozirom na sorazmerno visoka sredstva, ki so potrebna za njihovo sanacijo? JERNEJ STRITIH: Ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora se še ne ukvarja s sektorskimi analizami. Vemo za vaš problem, ki pa ni najhujši. V Sloveniji so te tovarne v dokaj dobro ohranjenem okolju. Osnovni princip vidimo v tem, da bo moral vsak proizvod v sebi nositi tudi stroške okolja. Če se bo izkazalo, da proizvodnja tega ne more pokriti, bo to pač imelo take in take posledice. Mi sicer nimamo namena nastopati z ekstremnih pozicij, vendar nam novi zakon o varstvu okolja daje možnost predpisati ne samo to, kaj lahko pride na koncu proizvodnje ven, temveč tudi to, kakšen je lahko tehnološki postopek. In to bomo v praksi tudi izvajali. Tekst: KF Foto: KF in Sašo Bernardi So tovarni ivernih plošč res šteti dnevi ? jlll§l§ __________________________gospodarstvo Predstavljamo vam URARSTVO Šerhela - Rupnik Marija Šerbela - Rupnik ima urarstvo že od leta 1970 dalje. Domača hiša, v kateri je tudi lokal, je iz središča Ljubnega ob Savinji sicer nekoliko odmaknjena (stoji ob igrišču Na Forštu), vendar je ni težko najti. Je pa to urarstvo tudi edino na relaciji Nazarje - Logarska dolina, če imamo prave podatke. SN: Danes si vaš lokal zasluži še kakšen dodaten naziv, če upoštevamo njegovo ponudbo ... MARIJA ŠERBELA RUPNIK: Zgolj urarstvo, torej popravila vseh vrst ur, sem imela do konca leta 1990, takrat pa sem kot razširitev dodala še prodajo vseh vrst ur, ki bi sicer sodila v lokal že prej. Ponudbo ur sem v tem času še popestrila, tako je danes pri nas moč izbrati uro za vsak žep in okus. SN: Kaj pa ostala ponudba? MARIJA ŠERBELA RUPNIK: Ostalo ponudbo, ki je res pestra, sem vključila v lokal lansko poletje. V ospredje moram postaviti igrače za otroke in odrasle, še posebej igrače proizvajalca LEGO, ki so sicer že tako dovolj dobro poznane, da jih ni potrebno posebej predstavljati. Igrače, ki jih uvrščam v prodajni program, so vse po vrsti ustvarjalne, torej dobre igrače. Poleg kock LEGO so na voljo različni modeli letal, ladij in avtomobilov za sestavljanje, za katere mož Branko rade volje nudi tudi kakšen nasvet za delo z njimi. Sledijo igrače proizvajalca Fisher - Price, avtomobilčki Burago in Matchbox, punčke Barbie, barvice in puzzle Jolly. Pri izboru igrač za prodajo mi je pomagal ogled lanskoletnega sejma "Vse za otroka" v Celju. SN: Ponuditi otroku dobro igračo ne pomeni samo zaposliti otroka za čas igre ampak vzbuditi v njem pravilen odnos do stvari v svojem okolju. Se strinjate? MARIJA ŠERBELA RUPNIK: Strinjam se. Mož pa je celo mnenja, da bi bilo potrebno na primeren način vzpodbujati k večjemu interesu za spoznavanje tehnike predvsem mlade, saj je tudi to ena od metod odvračanja od negativnih vplivov sodobne družbe. SN: Ste našteli že vse vrste artiklov iz svoje ponudbe? MARIJA ŠERBELA RUPNIK: V naši ponudbi se nahajajo tudi znamke in albumi zanje ter vsa ostala potrebna oprema za filateliste. Ne smem pozabiti filmov za fotografiranje, disket za računalnike, video igric in joy stickov zanje, imamo tudi manjše število brivskih aparatov, kalkulatorjev, transistorjev, walkmanov, ročnih šivalnih strojev. Ponudba je torej res pestra. SN: Kakšen je delovni čas? MARIJA ŠERBELA RUPNIK: Glede nato, da stanujemo v isti hiši, kot je lokal, imamo delovni čas od 9.00 do 19.00, za informacije pa smo na voljo tudi po telefonu 841-084. SN: V kakšno smer boste razvijali lokal naprej? MARIJA ŠERBELA RUPNIK: Ponudbo želim popestriti še z drobnimi a dragocenimi predmeti, pravzaprav pa bo povpraševanje cenjenih kupcev tisto, ki bo imelo odločilno besedo. Že sedaj se potrudimo, da vsak iskan proizvod, ki ga nimamo na zalogi, čimprej dobimo in ustrežemo kupcu. Upam tudi, da se bo kupna moč s časom spet povečala, kar bo dobro tako za kupce kot prodajalce. Tekst in foto: KF x:-;; '__turizem______. %&■ Flosarski bal Bleda podoba nekdanje veličine Pa smo ga preživeli. Flosarski bal na Ljubnem namreč. Brez pretiravanja, a s kančkom ironije lahko trdimo, da že nekaj let ni več tisto, za kar je nekoč veljala parola paradnega konja zgornjesavinjskih turističnih prireditev. Kot da se je izživel in sesul v sebe samega. Pa ni vse tako črno. turizem Wmm Flos še na suhem ... V Lučah se je odvrtelo To soboto in nedeljo se je v Lučah vrstilo zanimivosti ih dogodkov v okviru tradicionalne prireditve ene zadnjih v Zgornji Savinjski dolini. V soboto so lučki turistični delavci pripravili ogled kmečkih turizmov in ostalih krajevnih zanimivosti. Ob 20.uri so lučani obudili tradicijo fantovskega krsta, po vasi pa so pobirali jajca po starih običajih za jajčnico. Program je povezoval etnolog Svetozar Guček. Vsekakor so prireditelji ponovno obudili star zgornjesavinski običaj, ki’ žal zanesljivo izgublja svoj nekdanji čar. Poleg tega je bila sobota športno obarvana saj so pripravili teniški turnir in odigrali nogometno tekmo. Nedeljsko praznovanje so nadaljevali z rastavo pasemskih mačk V osnovni šoli, ob desetih pa se po vasi vila procesija v čast farnemu patronu Sv. Lovren. Nedeljsko popoldne so pričeli z nastopom folklorne skupine "Oljska" iz Šmartnega ob Paki. Supinova domača alpinista pa sta v steni Igle demonstrirala prikaz športnega plezanja. Vse skupaj so lučani zaokrožili z prikazovanjem starih običajev in opravil (od štanta do štanta) in pokušino zlatega savinjskega želodca. Obširnejšo reportažo o praznovanju lučkega dne pripravljamo za naslednjo številko. Celovita podoba dogodkov ljubenskega tedna vendarle kaže, da se v tem kraju še trudijo, predvsem tisti, katerim so v sklopu programa odmerjeni manj pomembni dnevi. Pomembni v smislu potenciranega,najavljenega in prav gotovo s strani ljudi, težko pričakovanega finala, v nedeljo popoldne. Pa bi kazalo razmisliti, komu v bodoče nameniti večjo pozornost, ljudem pa naliti čistega vina. Resnici na ljubo so petkovi večeri z domačimi godci, pevci, letos tudi dramsko skupino tisto, kar z vidika kultumo-razvedrilnega dogajanja rešujejo čast a ne tudi imena prireditve. Čas izgovorov na visoke nade in njih posledice bi se vendarle moral umakniti zdravi realnosti in odkriti presoji organizatorja oziroma več njih, kar v globalu sploh ni pomembno, kako naprej. Če želijo Ljubenci zgolj ljudsko rajanje z bolj ali manj slovečimi imeni slovenske zabavne in narodnozabavne estrade, potem jim velja potrditi,da jim je letos to uspelo. Helena Blagne in Alfi Nipič sta nedvomno magneta, ki zmoreta privabiti določen krog ljudi in jim ob pijači in jedači bolj ali manj uspešno prezentirati svoje sloveče ime. Ampak samo to in nič več. Kje pa so tisti , ki so si prišli v nedeljo popoldne, domnevam, da nekateri tudi od daleč, ogledati na vse strani opevano flosarijo. To narodopisno izročilo bi vendarle kazalo in to z zadostno mero spoštovanja predstaviti, kot se spodobi. Nenazadnje je flosarija bila še ne tako davno del življenja, dovolj trdega in neusmiljenega. Nekateri pač dogodke pomnijo, zato razočaranje toliko večje. Se zdaleč ni namen spuščati giljotine na ime prireditve in kraj, ki za njo stoji. Vsaj upam, daje tako. Se najmanj so krivi fantje, ki Utrinek iz petkovega večera pred Prosvetnim domom so osamljeni brez spremstva, brez tekstovne povezave nekoliko zmedeni, kar je njim lahko oprostiti, opravili svoje poslanstvo. Splavili so flos, opravili flosarski krst in s tem svojo nalogo opravili. Kje pa so bili drugi? Flosarsko izročilo je prebogato, da si bi smeli privoščiti odpraviti komaj zagrete opazovalce krsta z nikakršnjim zaključkom. Zal. Resnica je, da ljudje imajo flosarski bal za svojega, živijo z njim in se z njim ponašajo. Tudi tuji obiskovalci še množično prihajajo na Ljubno prvi vikend v avgustu. Tradicija in izročilo sta pognala korenine, zato ljudi ne kaže zavajati. Delati in snovati je treba naprej, predvsem iz poduka manj uspešnih prireditev. To pa ni isto kot uspešna veselica. Tokrat so ljudje še prišli, prišli bodo tudi še prihodnje leto, samo .... Tekst: Edi Mavrič Foto: Ciril Sem ...in potem v vodi. Edi Mavrič — iz KS mmmmwm zdravst vo Meja, ki vse manj ločuje Minulo nedeljo je bila v cerkvi Sv. Lenarta onkraj Olševe v Avstriji ob priliki lepe nedelje sveta maša, ki se je je udeležilo tudi 130 naših državljanov. Slednji so se tjakaj odpravili po planinski peš poti, po kateri je od cerkve Sv. Duha do že omenjene cerkve Sv. Lenarta na avstrijski strani približno tri četrt ure hoda. Po isti poti je v spomladanskem času okrog 100 Avstrijcev prišlo k maši v cerkev Sv. Duha. Gre predvsem za krajane Železne Kaple, ki v vedno večjem številu zahajajo na našo stran. Domačini zato razmišljajo o ureditvi planinskega prehoda, je pa to tudi svojevrstna potrditev upravičenosti prizadevanj za odprtje mejnega prehoda Pavličevo sedlo. Zadeve se po nam znanih informacijah sicer nekoliko premikajo, predvsem se je povečal interes v Železni Kapli. Vzpostavljeni so tudi že dokaj trdni kontakti z določenimi pristojnimi osebami na avstrijski strani, kaže pa, daje v tem času poletno mrtvilo zavladalo predvsem na slovenski strani in da do meseca septembra ni pričakovati konkretnega napredka. Čas pa teče - ali ga ni škoda? KF «ffi:-:*:-:*: . 1........... ... VABILO V nedeljo, 15. avgusta - na praznik Marijinega vnebovzetja -VELIKI ŠMAREN - vas ob 10. uri vabimo k Mariji Nazaret v Nazarje k slovesni maši in obredu obnove posvetitve Mariji ter odkritju in blagoslovu spominske plošče o posvetitvi Mariji: v prvem letu svoje samostojnosti se je slovenski narod posvetil MATERI BOŽJI -15.8.1992. V nedeljo, 22. avgusta, bomo pri sv. Urbanu na Dobrovljah ob 10. uri obhajali Rokovo nedeljo. Pridružite se nam! Največjo korist 1____j .til» o imeli pacienti Pogovor z dr. Antonom Žunterjem, prvim zasebnim zdravnikom v Zgornji Savinjski dolini. Že nekaj mesecev se veliko govori in piše o zasebni zdravstveni dejavnosti, ki si po sprejetju nove zakonodaje v postopku demonopolizacije državnega zdravstva utira pot na področju zdravstvene prakse. V zvezi s tem se pojavlja cel kup odprtih dilem, med katerimi je morda najbolj osnovna ta, ki se ukvarja s položajem zasebnega zdravnika -podjetnika. Slednjega naj bi pri opravljanju njegovega poklica prevevala požrtvovalnost, človekoljubnost, nesebičnost in zdravniška etika. Za pravega podjetnika pa so značilne samoljubnost, sebičnost in želja biti boljši od konkurentov. Ker naj bi bilo to zdravniku tuje, ga med "prave podjetnike" ni moč uvrščati. Specifičen položaj torej, o katerem pa seveda še o čem smo se pogovarjali z dr. Antonom Žunterjem, ki je s 1. julijem pričel delati kot zasebni zdravnik v ambulanti Luče ob Savinji. SN: Dr. Žunter, kaj vas je vodilo k odločitvi, da se lotite zasebne zdravniške prakse? DR. ANTON ŽUNTER: Kar nekaj zdravnikov je pri nas že razmišljalo o tem, da bi začeli s privatno zdravniško prakso, a nobeden ni zbral dovolj poguma, da bi ta korak tudi storil. Razlogov za to je prav gotovo več, odločilno pa je vsekakor dejstvo, da so razmere privatni zdravniški praksi zaenkrat še nenaklonjene. Pogodbe, ki smo jih privatni zdravniki podpisali z zavarovalnico, so dosti manj ugodne od tistih, ki jih je podpisalo splošno zdravstvo. Privatni zdravniki moramo plačevati najemnino, splošno zdravstvo pa ne. Kadrovski normativi so za nas zelo strogo izoblikovani, za splošno zdravstvo pa veljajo obstoječi, ki so zelo napihnjeni. O enakopravnem položaju torej ni govora in zato se dogaja, da posamezni zdravniki, ki so že bili privatniki, vračajo licence in se selijo nazaj v državno zdravstvo. Osebno mislim, da se bodo razmere v naslednjih letih le spremenile, da bomo lahko dogovorili iste pogoje kot javno zdravstvo. Bistvo, zaradi katerega sem se odločil za zasebno prakso, vidim v tem, da se trudim biti boljši od drugih, bolj dostopen za svoje paciente, da skušam zanje storiti čimveč in čimbolje. SN: Razmere, v katerih delate od začetka letošnjega julija dalje, torej niso tako rožnate, kot se marsikomu zdi na prvi pogled? DR. ANTON ŽUNTER: To je nesporno res, zato lahko potolažim vse tiste, ki se bojijo, da bodo privatni zdravniki hitro obogateli. To se ob sedanjih pogodbah zanesljivo ne more zgoditi. SN: Paciente v zvezi s privatno zdravniško prakso zanima predvsem to, ali je potrebno pri privatnemu zdravniku karkoli dodatno plačevati. Lahko to pojasnite? DR. ANTON ŽUNTER: Za pacienta načelno ni popolnoma nobene razlike, če pride k zasebnemu zdravniku ali če pride v ambulanto javnega zdravstva. Na enak način, z isto zdravstveno knjižico, z istim zdravstvenim zavarovanjem ureja vse stvari. Poudariti moram, da smo pri mojem prehodu v privatno prakso še posebej pazili, da pacienti ne bi občutili nobene razlike. To pomeni, da lahko koristijo dežurno službo, reševalne prevoze, laboratorij in fizioterapijo v Nazarjah pod istimi pogoji kot pacienti zdravnikov javnega zdravstva. Jaz kot zasebnik pa moram določene storitve plačevati javnemu zdravstvu. Tudi v popoldanskem času, ponoči in ob koncu tedna, ko mene ni v Lučah, je za paciente poskrbljeno kot do sedaj. Enako velja v času mojega dopusta ali bolezni. Najvažnejše pa je, kot sem že dejal, dejstvo, da dodatno plačevanje ni potrebno. SN: Po vašem mnenju ima torej zasebna zdravniška praksa svetlo perspektivo ? DR. ANTON ŽUNTER: Vsekakor. Menim, da je treba s privatizacijo na tem področju nadaljevati ne glede na odpore v zdravstvu samem in izven njega. Glejte, pred kratkim sem bil kot predstavnik zdravniške zbornice na obisku v tovrstni zbornici v Nemčiji, kjer smo izvedeli, da je v Nemčiji kar 80% zdravstva v zasebnih rokah. Po tistem, kar smo videli, sodeč, sistem odlično funkcionira in ima številne prednosti pred državnim zdravstvom. Pri nas, na primer, dosegamo v zdravstvo privatni zdravniški praksi za enake storitve tudi do 20% nižje cene kot v javnem zdravstvu. Zato je prav, da se začeti proces privatizacije nadaljuje in pričakujemo lahko, da bo v nekaj letih kompletno zdravstvo Zgornje Savinjske doline organizirano kot privatno, saj imamo za to naravnost idealne pogoje. Določene zadeve bi lahko privatni zdravniki urejali skupno v obliki, na primer, zdravniške zadruge. Lahko bi imeli skupen laboratorij, skupno dežurstvo, skupno reševalno službo itd. Mislim, da bi bila to idealna rešitev. Nekateri kolegi iz splošnega zdravstva so že v postopku za pridobitev koncesije, v podobni smeri pa razmišljajo tudi v zobozdravstvu. SN: V kakšnem odnosu sta izbira osebnega zdravnika in privatna zdravniška praksa? DR. ANTON ŽUNTER: Kot je znano, naj bi vsak pacient enkrat letno, običajno pri prvem obisku v ambulanti, izbral svojega zdravnika za eno koledarsko leto. Če pride med zdravnikom in pacientom do konflikta, je možno to razmerje, ki sta ga pacient in zdravnik sklenila s podpisom, prekiniti tudi prej, kar je možno tudi z obojestranskim soglasjem. Če pa se eden od njiju ne strinja, spor rešuje pristojna zdravniška komisija. Iz kolegialnih odnosov se izogibamo primerov, da bi pacient menjal zdravnika med letom, če za to ni zelo resnih razlogov. Ob izteku leta pa ima vsak možnost brez zapletov zamenjati zdranika. Pacienti se lahko svobodno odločajo za privatnega zdravnika ali zdravnika v javnem zdravstvu. SN: Na kakšen način bo zdravnik zasebnik stimuliran za čimboljše opravljanje svojega dela? DR. ANTON ŽUNTER: Zasebni zdravniki bomo v naslednjih letih stimulirani prav s številom pacientov, ki se bodo odločali za nas, zato se bom sam, kot eden izmed zasebnikov trudil, da bi bili moji pacienti čimbolj zadovoljni z mojimi storitvami. Zelo vesel bom vsakega novega pacienta, ne smem pa prezreti tudi storitev izven obsega zdravstvenega zavarovanja, kot so živilski pregledi, sistematski pregledi, ugotavljanje rizičnih skupin, nasveti itd. Tudi le-te bom izvajal v skladu s potrebami koristnikov. SN: Dr. Žunter, z vašo profesionalno dejavnostjo že vrsto let vzporedno teče tudi sodelovanje v Gorski reševalni službi. Kaj bi v nekaj besedah lahko rekli o tem? DR. ANTON ŽUNTER: 18 let sem kot zdravnik že aktiven v GRS in ves ta čas pokrivam področje Kamniško-Savinjskih Alp, ki gravitira na našo stran. Delo je, objektivno gledano, naporno. Letno imamo deset do petnajst reševalnih akcij, v katerih sem v tem času večinoma vedno sodeloval. V dolino sem pomagal prinesti več kot trideset mrtvih, na srečo še več živih in na srečo še več nepoškodovanih. Delam skupaj s člani GRS iz Luč in Solčave, sami pa razrešimo preko 90% vseh akcij na našem območju. Sem tudi eden od petih, šestih aktivnih zdravnikov v Sloveniji, ki smo izšolani za reševanje s helikopterjem. Po tej plati v času dežurstva pokrivam vso Slovenijo kot zdravnik - letalec - reševalec. Naj povem tudi to, da je delo v GRS brezplačno, amatersko. Prizadevamo si, da bi naš del GRS bolj osamosvojili, saj smo sedaj neposredno vezani na GRS Celje. Upam, da nam bo to tudi uspelo. Številnih zapletov, sporov, očitkov v zvezi z njegovo privatno zdravniško prakso, v zvezi z njegovo politično dejavnostjo in v zvezi z odnosom z mag. Alfredom Božičem se z dr. Žunterjem tokrat (tak je bil najin dogovor še preden sva se začela pogovarjati) nisva dotaknila. Pa ne da se bi jim skušala izogniti, recimo, da sva jih preložila na, upajmo, temperaturno nekoliko zmernejšo jesen. Do takrat pa bo marsikaj tudi že dozorelo. Tekst in foto: KF kultura Ob obletnici rojstva S. Gregorčiča * 15.8.1844 + 24.XI.1906 Nikoli več te reka Soča, naj ne skali človeška kri; bodi vedno čista, mirna, biser, ki z gora hiti. Ob tvojem vznožju reka Soča, umiral je slovenski sin; oj, Doberdob, grobišče naše, prve vojne si spomin. Ko druga vojna je divjala, povsod je tekla naša kri; v naročju naše rodne zemlje nešteto borcev večno spi. Naj tebe Soča, Drava, Sava nikoli več kri ne skali; Slovenija je samostojna; v miru, sreči naj živi. Se živiš Goriški slavček, zaveden naš slovenski sin, naj bodo tile stihi skromni zapisani v tvoj spomin. Ti izpel si svoje pesmi, a ne boš nikdar izpet; živ si v svojih poezijah, ob njih napaja se poet. Štefka Petek Zaključni koncert Idriarta v Gornjem Gradu Idriart (inštitut za razvijanje medkulturnih odnosov skozi umetnost) deluje že polnih 14 let na vseh petih celinah sveta. Kraji, kjer festivali potekajo, so predvsem sedeži starih kultur kot na primer Amazonija, Mongolija, Tibet, Kirgizija in drugi. Vsak festival združuje v enotedenskem dogajanju elemente lokalne kulture s principi umetnosti, ki vzpodbujajo individualizacijo. Skozi Slovenijo, eno najvažnejših srednjeevropskih lokagj, utripa kulture pot Idriarta že devet let, pod vodstvom ustanovitelja Mihe Pogačnika. Sklepni koncert festivala, ki je letos potekal na .Bledu, je bil tokrat v župnijski cerkvi v Gornjem Gradu. Orkester Akademije Hamburg okrepljen z nekaterimi domačimi instrumentalisti je vodil dirigent Elmar Lampson. Na programu je bila Žalna glasba Lutoslawskega in Beethovnov Koncert za violino in orkester v D-duru s solistom Miho Pogačnikom. Po mnenju glasbenih strokovnjakov je sicer prekrasna katedrala za tovrstne glasbene nastope komaj primerna. Vzrok temu je menda več sekund trajajoči odmev, ki je predvsem pri Beethovnovih stavkih močno zabrisal številne detajle. Takšno je pač mnenje stroke. Za številne poslušalce, kar okoli 500 smo cenili, da se jih je zbralo v gornjegrajski cerkvi, pa je bil večer pravo doživetje, kljub mogoče delnemu nerazumevanju za nas pač redkeje predstavljene, v živo seveda, resne klasične glasbe. Svoje je z izredno dovršeno in na pamet zaigrano Beethovnovo skladbo prispeval solist večera, pravi violinski virtuoz Miha Pogačnik, katerega upravičeno imenujemo ambasador slovenske kulture. Vsekakor enkratna povezava med naravo, sakralnimi objekti in glasbo. Vse to človeka duhovno osrečuje in mu vrača občutek dovršenosti in skladnosti. Za Gornji Grad in dolino pa dokaz več, da so sposobni dostojno sprejeti največje umetnike Evrope in sveta. Edi Mavrič Zborovanje Vzhodnoalpskega društva za proučevanje vegetacije Biološki inštitut SAZU že vrsto let deluje na območju Zgornje Savinjske doline, saj imamo tudi že 10 let svojo raziskovalno postajo v Šmihelu nad Mozirjem. Priredili smo več znanstveno strokovnih srečanj, pred leti zelo uspelo entomološko razstavo itd. Zal je zaradi pičlo odmerjenih finančnih sredstev naša dejavnost v zadnjem času skoraj onemogočena - zlasti terenska. Kljub temu menim, da je za bralce Savinjskih novic mogoče le zanimivo zvedeti nekaj o sedanjem delovanju našega inštituta. Letos je že drugič Slovenija organizirala zborovanje mednarodnega Vzhodnoalpsko-dinarskega društva za proučevanje vegetacije. Prvič je bilo to 1974. leta in letos od 7. do 11. julija 1993. Obakrat je bil organizator naš Biološki inštitut Jovana Hadžija Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), oziroma Znanstveno raziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) v Ljubljani. Letošnjega simpozija se je udeležilo okoli 60 članov iz Avstrije, Italije, Slovenije in Hrvaške. Tema letošnjega zborovanja je bila "Flora in vegetacija Kamniško- Savinjskih Alp" inje obsegala dva dni referatov in tri dni terenskih ekskurzij v floristično in vegetacijsko najzanimivejše predele Kamniško- Savinjskih Alp. Prvi dan so po pozdravnih nagovorih sledila tri uvodna predavanja: Rastlinsko geografske značilnosti Kamniško-Savinjskih Alp, Gozdna in grmiščna vegetacija Kamniško-Savinjskih Alp in Pregled traviščne vegetacije Kamniško-Savinjskih Alp. Naslednji dan, v četrtek, je sledila cela vrsta zanimivih prispevkov kolegic iz Slovenije, Avstrije, Italije in Hrvaške v zvezi z vegetacijsko, floristično, taksonomsko, ekološko in fotogeografsko tematiko in problematiko. Tretji danje bila celodnevna ekskurzija na Kamniško sedlo (1903 m), južna pobočja Kamniško-Savinjskih Alp. V soboto je nato bila celodnevna ekskurzija na Dleskovško planoto (1850 m), severna pobočja Kamniško-Savinjskih Alp. Po odhodu iz Ljubljane, smo se peljali z avtobusom do Črnivca preko Kranjskega Raka v dolino Podvolovljeka in od tod prek Planice do Polšaka. Od tu so udeleženci pot nadaljevali peš. Težišče je zopet bilo na traviščni flori in vegetaciji, ogledali smo si še spotoma vegetacijo in floro ruševja, smrekovih, macesnovih, bukovih in jelovo-bukovih gozdov. Udeležencem smo pokazali strašne razdiralne učinke velike poplave pred tremi leti, ki so vidni še danes v dolini Podvolovljeka in na območju Zgornje Savinjske doline. Ustavili smo se tudi v Radmirju, kjer smo si v tamkajšnji cerkvi ogledali znamenito in dragoceno zbirko mašnih plaščev, ki so jih nekoč darovali različni evropski vladaiji in odličniki. Dan smo zaključili s skupno večerjo v Gornjem Gradu v gostilni Pri Jošku. , Zadnji dan, v nedeljo je bila še ekskurzija na Krvavec (1853 m), v popoldanskih urah pa smo zborovanje zaključili. Zanimiva problematika, bogat in pester program in končno lepo vreme, so pri vseh udeležencih ustvarili enotno mnenje, da je ta simpozij, ki je potekal letos prvič v samostojni Sloveniji, v celoti uspel. dr. Ivo Puncer Rdeči križ pomaga tudi na Rečici Ob 40. letnici RK Slovenije, smo tudi člani Krajevne organizacije RK ponosni na svoje opravljeno delo. Čeprav je bilo veliko težav v delu, je opravljeno delo pokazalo, da je v ljudeh še vedno veliko zaupanja v humanitarno delo posameznikov, brez nadomestil, kar pomeni, da je v ljudeh še vedno prisotna miselnost - "pomagaj sočloveku, kajti nikdar ne veš, kdaj boš pomoč rabil sam." Kar krasi delo naše krajevne organizacije - se ne hvalimo - temveč priporočamo, da bi sredstva javnega obveščanja lahko storila več. Predvsem v smislu, da bi poleg vseh zdrah v občinski skupščini lahko opravili tudi kakšen "malenkosten razgovor" z tistimi ljudmi, ki so v marsičem preko svojega voluntarizma pripomogli in še pomagajo pri razreševanju vprašanj in težav, za katere marsikdo ne ve ali noče vedeti. Dosedaj smo opravili naslednje: sajenje smrekic, zbiranje oblačil in ostalega materiala, razprodaja rabljene opreme, pomoč ob katastrofalni poplavi v dolini 1. novembra 1990, prevoz pomoči poplavljencem iz Bočne, zbiranje denarja za ogrožene od vojne, obisk g. Kranjca z zdravnico Andrejo, pogostitev starejših krajanov KS Rečica, maša v negojnici, krvodajalska akcija. Tudi naše območje je potrebno pomoči. Kdo ve, koliko ljudi je osamljenih, potrebnih najnujnejše pomoči? Kdo bedi nad tem? Stranke, oblast? - le tem ni bilo nikdar mar, le dokler so zbirali glasove za svoje politične funkcije. Delo naše KO se kaže predvsem v sodelovanju širšega prostora - izven meja naše KS. Pri tem bi poudaril, da je tudi KS imela vedno posluh. Premalo, kot je že bilo rečeno, pa je poudarjeno delo posameznikov, ki živijo za to organizacijo, ki so s svojim požrtvovalnim delom dokazali, da tudi v času, v katerem živimo, lahko z organizacijo in prizadevnostjo naredimo veliko, kar pa kažejo rezultati dela predsednika KO Milana Beleta, RK REĆI CA OB SAVINJI Drago Jelenko —■ .. LD Mozirje: 30-letnica lovske koče na Verbučevi planini 1. avgusta 1993 smo lovci LD Mozirje proslavili 30 letnico ob zgraditvi prve lovske koče na Verbučevi planini. Pripravili smo tudi nagradno strelsko lovsko tekmovanje z risanico. Ekipno so zmagali LD Smrekovec, sledijo LD Mozirje III., ter LD Gornji Grad. Posamezno je bil najboljši Usar Venčeslav - Vaško (LD Dreta) s 25 krogi, sledi Finkšt Miro (LD Mozirje) z 21 krogi, ter Slatnar Zdenko (LD Smrekovec) z 20 krogi. Škoda, da se tekmovanja ni udeležilo še več strelcev vsaj iz naše občine. Drago Poličnik, Strelski referent LD Mozirje ;! Društvo mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko || 1941-1945 Mozirje obvešča člane, da bodo uradne ;j ;! ure vsak prvi in tretji torek v mesecu od 7. do 11. ure j: |i v prostorih Društva upokojencev v Mozirju, Savinjska ;| ' cesta 22. j= Iz Čebulove zakladnice V našem glasilu smo že večkrat objavili nekatere zanimivosti, ki jih hrani, znani zbiralec narodnega blaga, Zvone Čebul v Šoštanju. Dobro je, da se ohranijo tudi dokazi o nekaterih obrobnih dogajanjih, ki pa vendarle odslikavajo nekdanje razmere, ljudi in dogajanja v določenem obdobju. O pisatelju Fr. Ksaveriju Mešku je bilo že obilo napisanega. Tudi mi smo objavili njegovo črtico o Seidlovem studencu v Celju, tokrat pa bomo osvetlili dogajanja takoj po prvi in malo pred drugo svetovno vojno v krajih na naši severni meji. Piše’ Aleksander Videčnik sem z^'ra- gradivo za knjigo Hranilništvo v Koroški krajini, sem naletel na številne podatke, ki nazorno dokazujejo odločen narodni boj koroških rojakov, tostran in onstran državne meje. Tako je bila vas Ojstrica nad Dravogradom, že domala pokupljena s strani nemških ustanov, predvsem je to kaj lahko šlo z dajanjem ugodnih posojil kmetom, ki so se tako zadolževali preko svojih možnosti. Ko pa niso mogli plačati, je posestvo pripadalo nemškemu denarnemu zavodu, ki je prav v tem predelu načrtno potujčeval, dotlej zelo slovensko območje. Ko se je v Dravogradu ustanovila slovenska posojilnica, so domači nemški krogi storili vse, da bi to preprečili, ko pa je že poslovala, so včasih kar nesramno ovirali njeno delo. Nekoč so ponoči strgali napisno tablo iznad posojilnice in jo namestili na pokopališču. No, takih in podobnih izzivanj je bilo toliko, da jih ni mogoče vseh opisati. Ljudje v vodstvu posojilnice pa so vztrajali in njih imena bi morali danes častno obravnavati. Ko so v času bojev za severno mejo, grozili vpadi nemško-nacionalnih sil v kraje ob Meži, so zavedni kmetje-odborniki, prenesli denar iz svoje posojilnice celo v Mozirje, da bi ga tako rešili. To je le bežen utrinek, ki vsaj malo pojasni razmere v tistih hudih dneh. V vasi Ojstrica je bil v tridesetih provizor, Franc Šmon, pozneje znan iz osvobodilnega boja in pred smrtjo župnik v Zavodnji nad Šoštanjem. Ohranjeno je njegovo pismo Mešku, ki je bil dekan dravograjske dekanije. V njem piše med drugim tudi tole: .. "Sicer se v te višine iz civilizirane nižine, ne morem prav vživeti in kompetiram proč z nevarne meje, pa se vendar moje delo lepo razvija v cerkvi in društvih ... Slovenstvo utrjujemo, hitlerjance onemogočamo. Graničarji in žandarji jim bodo že dali, te severne divjake bi bilo treba v slučaju vojne pregnati, kajti prej ne bo miru ... Prosim vas gospod dekan, če imate kaj odveč slovenskih leposlovnih knjig in iger, ostopite jih za naše prosvetno društvo na Ojstrici...". Vsebina pisma je razumljiva za ljudi, ki poznajo dogajanja pred prvo svetovno in malo pred drugo vojno v krajih, ki so jih želeli povsem potujčiti. V Ljubljani je leta 1919 urejal glasilo "Jugoslavija" Fr. Ks. Finžgar. Meško je očitno pisal tudi za ta časopis, kajti iz pisma Finžgarja Mešku, ki je datirano 23.1.1919, je razvidno, da je tedaj Meško še župnikoval onstran meje pri Mariji na Žili. Od tam je moral pred nemškimi nacionalci zbežati, to je tudi sam opisal! Pa sedaj k vsebini Finžgarjevega pisma Mešku, med drugim piše: ... "Ljudje so prihajali v naše uredništvo in so na vsak način hoteli zvedeti za Vaše tukajšnje bivališče. Neka gospodična se je naravnost jezila, ker je mislila, da ji nočem dati naslova! Revež, še sam nisem vedel zanj ... Sporočil sem Vam še k Mariji na Žili, da Vam naša uprava redno pošilja brezplačen izvod "Jugoslavije", kot začasni honorar - po Vaši skromni želji - za Vaše sotrudništvo, pa Vas menda ni bilo več tam, ali pa so pismo zajeli Nemci... Ostanete še dalj časa na Brezjah? Ali naj se Vam list pošilja tja? ...". Iz vsebine je torej razvidno, da se je Meško po begu s Koroške, umaknil na Brezje, kajti kot je znano, se na Koroško ni smel več vrniti in to zaradi svojega narodnostnega delovanja. Ohranimo stara hišna imena K naši preteklosti spadajo tudi stara, morda že pozabljena hišna imena, ki najpogosteje izhajajo iz ledinskih imen. Včasih pa tudi iz raznih dogodkov ali drugih okoliščin, ki so bile značilne za določeno hišo ali gospodinjstvo. Sploh smemo trditi, da se je običaj starih avstrijskih oblasti, ki so vedno poleg priimka nekega prebivalca, obvezno omenjale domače ime (vulgo), popolnoma pozabil. Iz listine graškega namestništva iz leta 1875 lahko razberemo za predel okoli Gornjega Grada, tale imena oziroma priimke: Mermal - Zagradišnik, Flere - Leksander, Kolenc - Kolenc, Glojek - Dobržaj, Krajnc - Smole, Pečnik - Slatinšek, Krajnc - Hudel, Miklavc - Berglez, Ogradi - Kovač, Krajnc - Gervason, Rajter - Mušič, Mermal - Terkel, Glojek - Dobeš, Bevc - Kozlaker, Hribernik - Bezovnik, Mikuš - Jelenc, Kolenc -Soldat. Iz okolice Sv. Florijana pa so zapisana tale imena oziroma priimki: Mermal - Metevc, Miklavc - Berglez, Jošt - Jošt, Miklavc - Miklavc, Bertol - Štiglic, Pečnik - Pečnik, Krajnc - Smole, Stifter - Mušič. V drugem delu listine najdemo spet za Gornji Grad tale imena oziroma priimke: Pesičnik - črepič, Drobeš - Drobeš, Hribernik - Bežovnik, Zagradišnik - Adamk, Flis - Flis, Tominšek - Port. Ob branju je potrebno upoštevati, da so priimke oziroma hišna imena pisali nemški uradniki v Gradcu in je torej prav mogoče najti veliko pisnih napak. Pri tem je zanimivo, da so priimke pisali vse po nemškem pravopisu, denimo Drobesch, hišno ime pa so pisali v tem primeru slovensko in sicer Drobež. Zasledimo tudi dva Glojeka, eden je zapisan po domače Dobržaj, drugi pa Dobeš. Pri imenu Jakoba Kolenca je zapisano domače ime Soldat, to bi lahko pomenilo, da je nekoč pri hiši bil vojak, ki je odslužil dolgoletni vojaški rok. Poznamo primere, ko so bili odpuščeni iz vojaščine tudi po 16 letih. Takšen "vojščak” je na vasi kaj lahko dobil spomin v obliki že omenjenega domačega imena. Morda se bo kdaj kdo ukvarjal s proučevanjem naših domačih imen. V Solčavi je veliko tega razkril Valent Vider. Prav zanimivo je ugotavljanje, od kod hišna oziroma domača imena izvirajo. A. Videčnik BBB BASTL - ALOJZ, DELCE 7 - ANTON,ŠMARTNO 63 - FRANC, VOLOG 1 - JOŽE, BRDO 34 - MARIJA, VOLOG 30 -STANKO, VOLOG 10 BELE JOŽE, ROVT 12 BITENC IVAN, ŠMARTNO 26 BREZOVNIK ALOJZ, ŠMARTNO 78 BRIC - ALEKSANDER, ŠMARTNO 79 - JOŽE, VOLOG 7 - SLAVKO, ŠMARTNO 17 - STANKO, ŠMARTNO 75 BRINOVŠEK FRANC, ŠMARTNO 73 ccc CAJNER -PETER, VOLOG 13 -STANKO, ŠMARTNO 13 CCC ČASL MARIJA, PODHOM 10 ČEPLAK - ALOJZ, PODHOM 8 -ANKA, KROPA 17 -JANEZ, OTOK 8 -JOŽE, KROPA 15 ČRETNIK FRANC, OTOK 17 EEE ERMENC JOŽE, ČEPLJE 2 FFF FALE - SREČO, BRDO 26 - STANKO, BRDO 30 FEDRAN IVAN, DELCE 9 FORŠTNER SILVO, ŠMARTNO 58 FRICELJ FRANČIŠKA, GOSTILNA, KROPA 6 GGG GASILSKO DRUŠTVO BOČNA GLOJEK - ANTON, ŠMARTNO 7 - JANEZ, ŠMARTNO 6 GOLOB - FRANC, VOLOG 27 -ZDENKA, ŠMARTNO 18 845-135 845-117 845-147 845-113 845-105 845-109 845-151 845-152 845-116 845-167 845-107 845-189 845-124 845-118 845-175 845-133 841-041 841- 120 842- 076 842-154 842-046 842-148 842-008 845-193 845-111 845-166 845-104 842-043 842-156 845-188 845-169 845-171 845-125 GOVEK - ADOLF, ŠMARTNO 72 845-126 - BOŽO, ŠMARTNO 82 845-136 HHH ROHNJEC MARJANA, ŠMARTNO 57 845-155 HREN IVAN, BOČNA 15 845-186 III IRMANČNIK MILENA, ŠMARTNO 37 845-191 KKK KOKOVNIK JOŽE, BRDO 31 845-112 KOLAR FRANC, OTOK 14 842-194 KOZOVINC RUDI, ŠMARTNO 81 845-168 KRAJEVNA SKUPNOST - BOČNA 63 842-156 - ŠMARTNO 845-120 KRAJNC VIDA, KROPA 10 842-056 KREFELJ URŠKA, GOSTILNA, BOČNA 82 842-027 KRIVEC IVAN, ROVT 21 845-130 LLL LEVAR - IVAN, BOČNA 94 842-084 - MIRKO, ŠMARTNO 30 845-146 LEVER - MARIJA, ŠMARTNO 90 845-195 - PETER, ŠMARTNO 55 845-197 MMM M-ZKZ MOZIRJE - KMETIJSKI OBRAT, ŠMARTNO 845-148 - TRGOVINA IN BIFE, ŠMARTNO 845-132 - TRGOVINA, BOČNA 63 842-005 MANDL ANTON, BOČNA 63 842-094 MAROVT - FRANC, KROPA 9 842-004 - KONRAD, BOČNA 60 842-110 MATEK -CIRIL, DELCE 13 845-183 - IVAN, VOLOG 4 845-157 MERX SAVINJA - TRGOVINA, BOČNA 842-111 MIKEK - IVAN, MIZARSTVO IN ŽAGARSTVO, BOČNA 83 842-092 -IVAN, BOČNA56 832-373 - ANTONIJA, BOČNA 56 842-092 MIKLAVC - ANTON, BOČNA 68 842-170 -FRANC, ING. BOČNA 101 842-015 - LUDVIK, BOČNA 29 842-122 000 OSNOVNA ŠOLA - ŠMARTNO 27 PPP PEČNIK ALOJZ, BRDO 25 PETRIN FRANC, KROPA 23 PLANOVŠEK STANKO, ŠMARTNO 1 PODBREGAR ANTON, ŠMARTNO 67 PODPEČNIK IVAN, OTOK 16 PTT ŠMARTNO OB DRETI - UPRAVNIK - OKENCE IN GOVORILNICA POTOČNIK MIRO, SP. KRAŠE 4 POZNIČ FANIKA, BOČNA 51 POŽARNIK MATEVŽ, BOČNA 98 PRAŠNIKAR MIRO, SP. KRAŠE 30 PRESEČNIK PETER, BOČNA 105 PRISLAN JOŽE, PODHOM 1 PURNAT - ADOLF, VOLOG 22 -BREDA, BOČNA 19 -FRANC, BOČNA 102 -IVAN, VOLOG 17 - NIKO, DELCE 2 -VIKTOR, ŠMARTNO 14 RRR RAJTER - ANA, SP. KRAŠE -FRANC, BOČNA 10 REMIC - ANČKA, ŠMARTNO 24 - ANICA, SP. KRAŠE 35 - FERDO, VOLOG 28 - FERDO, ŠMARTNO 20 - FLORJAN, VOLOG 21 - MARTIN, ŠMARTNO 77 REZONIČNIK FRANC, OTOK 18 RIHTER JOŽE, DELCE 10 ROBIDA MARIJA, ROVT 2 ROČNIK -JANEZ, VOLOG 18 - MARKO, PODHOM 6 ROSENSTEIN NADA, ŠMARTNO 31 sss SIVEC ANKA, DELCE 3 SKOK DARINKA, ROVT 10 SLAPNIK - ANTON, ROVT 20 - DORE, BRDO 30 -FRANC, ROVT 17 - MIRKO, VOLOG 8 -PETER, ROVT 13 845-150 -VOJKO, PLETILSTVO, BOČNA79 SLATINŠEK MARJAN, BRDO 28 SRČNIK IVO, KROPA 18 STERMŠNIK JERNEJ, ŠMARTNO 56 SUHOVRŠNIK LUDVIK, ČEPLJE 6 842-035 845-192 842-053 845-144 842-077 845-110 842-061 845-180 845-115 842-066 845-102 845-101 831-363 842-174 842-166 845-194 842-075 841- 030 845-131 842- 162 842-086 845-176 845-145 845-196 831-362 842-082 845-162 845-138 845-106 845-165 845-173 845-163 842-148 845-103 845-160 845-177 841-045 845-141 845-158 845-153 845-137 845-143 845-122 845-108 845-121 ŠPOLJAR FRANC, BOČNA 107 842-074 ŠPORIN - ANTON, SP. KRAŠE 33 831 -786 - IZIDOR, ROVT 8 845-154 ŠTIGLIC - FRANC, BOČNA 104 842-088 - FRANC, VOLOG 25 845-170 - JANEZ, BOČNA 104 842-168 ŠTORGELJ PEPCA, KROPA 4 842-024 ŠTRUKELJ -ANTON, ROVT 7 845-129 - FRANC, ROVT 11 845-134 -LUDVIK, ŠMARTNO 12 845-127 ŠUMLJAK ŠTEFKA, SP. KRAŠE 40 845-114 TTT TEVŽ -FRANC, OTOK 19 - SLAVKO, ŠMARTNO 11 TOMINŠEK LUDVIK, BOČNA 106 TRBOVŠEK DANIJEL, BOČNA 31 TURK ŠTEFAN, ŠMARTNO 29 vvv VRTEC - BOČNA, BOČNA 53 842-196 WWW WEISS PETER, SP. KRAŠE 46 845-139 zzz ZAGOŽEN - FRANC, VOLOG 20 845-172 - FRANC, VOLOG 11 845-123 - IVAN, VOLOG 29 845-174 - IVAN, DELCE 8 845-161 - MARTIN, ŠMARTNO 2 845-181 -STANE, BOČNA 97 842-164 ZAVOLOVŠEK IVAN, KROPA 7 842-054 V V V ZZZ ŽEHELJ VINKO, BOČNA 73 842-090 ŽLEBNIK JANKO, ROVT 1 845-156 ŽMAVC IVANA, PLETILSTVO, BOČNA 72 842-037 ŽUNTER FRANC, SP. KRAŠE 20 831-484 ŽUPNIJSKI URAD, ŠMARTNO 22 845-164 842-188 845-198 842-039 842-172 845-149 fotografske storitve izdelava propagandnega materiala promocija založništvo Prodajalna "Bohinc" MILENA IRMANČNIK 63341 ŠMARTNO OB DRETI 37 Tel. 845-191 Po ugodnih cenah in pogojih plačila vam nudimo: - živila - krmila - galanterijo in šolske potrebščine -gradbeni in instalacijski material po naročilu DELOVNI ČAS: vsak dan 7.00 -19.00 ob sobotah 7.00 -14.00 ob nedeljah 8.00 -12.00 V^7° DAVIDOV HRAM d.o.o Prihova 21, 63331 Nazarje, tel.& fax: 063/ 832753 Ugodna prodaja vseh vrst pijač na veliko in malo SLAPNIK VOJKO -IGOR ŠMARTNO OB DRETI BOČNA 133 Tel.: 063/ 842 035 Zažefek kamt gcmftgraf gfeega «amcraiawa Samo stare upodobitve še spominjajo na mogočno zgradbo benediktinskega samostana v Gornjem Gradu, žal je malo ostalo od nekdanjih stavb. Nastanek samostana sega v čase, ko so zemljiški gospodje kar tekmovali med seboj, kdo bo pripomogel k ustanavljanju kakšne cerkvene ustanove. Tako sta tudi zakonca Chagere, nista imela potomcev, sklenila odstopiti velikanske zemljiške površine s preko 500 kmetijami in drugimi zgradbami, oglejskemu patriarhu Pelegrinu z željo, da poskrbi na njuni posesti za ustanovitev samostana. Gornjegrajska posest je tedaj obsegala poleg naše doline vse do Celin, tudi še druga območja zunaj sedanje občine Mozitje. Darilna listina med Dyebaldom in Trudo Chageri na eni in oglejskim patriarhom Pelegrinom na drugi strani je bila slovesno podpisana v Oglejski stolni cerkvi, 7. aprila 1140. Listina omenja posest Obbrembruch (Oberburg) in tudi željo obeh zakoncev po ustanovitvi samostana na tem območju. Patriarh Pelegrin je poskrbel, da so benediktinci postali samostanski gospodarji in hkrati zemljiški gospodje na velikanskem posestvu. Tega so razdelili na ministeriale, da so ga lažje upravljali. Značilno za nadaljni potek dogodkov je dejstvo, da menihi nikoli niso imeli pridvornega gospodarstva in so torej živeli le na račun dajatev podložnikov. Zato je bilo tudi le malo telesne tlake, kar je za kmete pomenilo "nekako" lepše življenje. Iz zgodovinskih virov ni razvidno, od kod so v Gornji Grad prišli benediktinci, čeprav je Ignac Orožen temeljito proučil preteklost gornjegrajskega samostana in jo opisal v knjigi Das Benediktiner-Stift Oberburg, Maribor 1876. Ta knjiga je tudi vir za pričujoči sestavek. Začetek konca samostana, je pomenila smrt opata Kasparja Pinterja, ki je po mnenju Orožna umrl leta 1461. Samostansko življenje v Gornjem Gradu je tedaj že močno razvodenelo in na sploh je bilo veliko pritožb nad neustreznim življenjem menihov. Ti glasovi so prišli do samega cesarja v Gradec. Po tedanjih predpisih so morali menihi izvolitev novega opata sporočiti cesarju in ko so to storili po smrti opata Kasparja, so na veliko začudenje prejeli cesarsko prepoved novih volitev. Cesar Friderik je nameraval ustanoviti ljubljansko škofijo in tja vključiti benediktinski samostan, tako je pričakoval več reda in dostojno samostansko življenje med menihi. SE NADALJUJE piše: Aleksander Videčnik Osvojitev Großglocknerja Šest ljubiteljev gora se je odločilo, da počastimo dan državnosti na poseben način. Odločili smo se za vzpon na najvišji vrh Avstrije - na Grossglockner (3798 m). 25. junija, ob tretji uri zjutraj, se je za nas pričela velika avantura. Že ob šestih zjutraj so nas marljivi avstrijski policisti ustavili, ker smo se prehitro peljali. Opomogli so si, reci in piši, za tisoč šilingov. Ob sedmi uri zjutraj smo že krenili po poti čez Kais. Približno uro hoje je bilo potrebno do prve koče - Lucknerhutte (2241 m). Tu smo imeli zajtrk. Dobro okrepčani smo krenili proti neslednji koči - Studlhutte (2802 m). Sledil je najdaljši in hkrati del, ki nam je pobral večino moči. Vendar smo brez težav prišli do zadnje koče - Adlersruhe (3454 m). Tu smo se dobro pripravili na mraz in nevarnost vzpona. Bile so prave zimske razmere. Razvili smo petdesetmetrsko vrv in se navezali nanjo. Približno dve uri smo se vzpenjali s pomočjo derez in cepinov. Veter je pihal tako močno, da smo se na vrhu le slikali. Še za krst ni bilo časa, čeprav smo bili trije prvič na Grossglocknerju. Najtežji del se je šele začel, to je bil sestop do zadnje koče. Bilo je res težavno. Šlo je vse, kot po maslu in kaj kmalu smo se "smučali" v čevljih do zadnjih zaplat snega. Približno ob pol sedmih zvečer smo dosegli naš cilj - Locknerhiitte, kjer smo dogodki se poveselili našega uspeha in prenočili. Prenočišče je stalo 130 šilingov. Zjutraj, 26. 6., ob 9. uri zjutraj smo že sedeli v avtomobilih in se veselili povratka domov. Ljubo doma, kdor ga ima! Najlepši pogled je pač na naše Alpe. Takoj po prestopu meje je bil prečudovit pogled na naš najvišji vrh. Še najlepše je v Savinjski in Logarski dolini. Spoznal sem, da so naše gore res odlično zavarovane in označene, kar smo v Avstriji še posebno pogrešali. Menim, da so kritike na označenost in zavarovanost neumesne. Na Grossglocknerju smo bili: Zvone Mazej (četrtič);lvan Suhoveršnik in Brane Pečnik (drugič); Jože Poznič, Lojz Prislan in Matej Hohnjec (prvič). MH o Ure otroških radosti Naši predšolski otroci so med šolskim letom 1992/93 lahko uživali na tedenskih srečanjih "pravljičarjev", ki so jih pripravljali vsak torek popoldan zaposleni v Knjižnici Mozirje. Ko pa so se začeli "sončni dnevi", so bila srečanja štirinajstdnevna, toda vsakokrat z novimi presenečenji. Srečanja je vodila Ivana Žvipelj. Tako so v jesenskem in zimskem obdobju otroci na tedenskih obiskih v Knjižnici Mozirje poslušali pravljice, katerih vsebino so živahno in preudarno, seveda tudi s pomočjo voditeljice, "obdelali", aktivno uro pa so zaključili z ogledom videokaset - risanih filmov za otroke. Štirinajstdnevna srečanja so jim prinesla nova presenečenja. Otroci so si ogledali nove videokasete (lahko povem, da brez nasilja), v pričakovanju prazničnih dni pa so preživeli ustvarjalno uro - s pomočjo organizatork so krasili velikonočne pirhe (snemanje Televizije Mozirje). Obiskal jih je tudi čarodej in jim prikazal razne čarovniške zanimivosti iz svojega klobuka. V maju so jih povabili na izlet v neznano (otroci so skupaj s starši doživeli prijeten sprehod v naravo, brez otroških igric in piknika pa tudi ni šlo). Na koncu srečanj "pravljičarjev" so jim pripravili pravo pravljično - slikarsko kolonijo (upam, da ne zadnjič). Povabili so slikarja Matjaža Schmidta in Jelko Godec-Schmidt, ki sta s pravljico Sprehod raztresenca pritegnila otroke k slikovni ustvarjalnosti. In lahko povem, da so se otroci resnično potrudili in vse nas prijetno presenetili s svojo plodno domišljijo (risbe so na ogled v Knjižnici Mozirje). Kot mamica otrok, ki sta na srečanjih "pravljičarjev" resnično uživala, lahko povem, da sem izredno hvaležna vsem, ki so se na tako ustvarjalen in za otroke tudi zabaven način potrudili za lepši vsakdan naših otrok, hkrati pa tudi izražam željo po podobnih srečanjih v prihodnje. Hedvika Kolenc-Ploštajner Marjeta Knaus korak do zmage Marjeta Knaus iz Solčave, ki se udeležuje tekmovanja v ženskih turističnih rallyih (o tem smo v Savinjskih novicah že poročali), dosega vedno boljše rezultate. Na drugem rallyu z nazivom Štajerka, ki je bil 26. in 27. junija v Rogaški Slatini, je s sovoznico Valentino Knez iz Solčave v svoji starostni kategoriji dosegla 4., v skupni uvrstitvi pa 7. mesto. Tretje mesto v svoji kategoriji ji je ušlo zgolj zaradi enega podrtega keglja. 24. in 25. julija je bilo tekmovanje v Kranjski Gori, katerega se je Maijeta udeležila s sovoznico Tatjano Belič iz Ljubljane. Drugo mesto v kategoriji in četrto v skupni uvrstitvi pa ji pred zadnjima dvema rallyima v Medijskih toplicah 21. avgusta in v Radencih 25. septembra dajeta veliko vzpodbudo tudi zaradi možnosti visoke uvrstitve v skupnem seštevku. Posebej zanimivo je, da je bilo zadnje tekmovanje, kot bo tudi naslednje, odprto za nastop moških in mešanih posadk, ki pa niso dosegle nobene zmage. Tekmovanje v ženskem turističnem rallyu bo zanimivo še naprej vse do konca zadnjega kilometra, ko bo znano, kdo bo dobitnik prve nagrade - avtomobila ŠKODA FAVORIT. Tekst in foto: K F Humanost ne pozna meja 24. julija, dan pred Krištofovo nedeljo, so na Ljubnem pred številnimi gosti in verniki blagoslovili in predali namenu nov misijonski avto, katerega pot bo v prihodnje merila prašne ceste daljnega Madagaskarja. Akcija Mive, sicer samostojno delujoče organizacije v okviru misijonske pisarne je med Ljubenci naletela na ugoden odziv in tudi sicer se po besedah Staneta Kerina odgovornega za Mivo v Sloveniji, lepo in kljub lastnim težavam velikodušno odzivajo potrebam akcij, s katerimi želi Miva predvsem s prometnimi sredstvi lajšati misijonsko delo in nuditi pomoč deželam v razvoju. Prošnje za tako pomoč prihajajo iz vsega sveta, največ pa iz Latinske Amerike, Afrike in Azije. Osnovni namen Mive ni preko svojih avtomobilov omogočati misijonarjem zgolj versko dejavnost ampak želi ljudem v odmaknjenih krajih, že sicer revnih držav pomagati lajšati bedo z razvojem šolstva, kulture, skratka ljudi naučiti brati in jih po najboljših močeh razgledati. Pred šestimi leti, torej prvo leto delovanja Mive v Sloveniji, so zbrali za terenski avto znamke Puch. Za primerjavo povejmo, da je Avstrija to leto zbrala komaj, če si privoščimo ta termin, za dvanajst koles. Iz skromnih začetkov je tej organizaciji uspelo do sedaj poslati v misijone 36 avtomobilov, 3 traktorje s prikolico in še kopico tehničnih pripomočkov. Kot pravi Stane Kerin je delo prostovoljno, zato je težko vključiti sodelavce za brezplačno delo. A kdor se odloči za sodelovanje, mu ne more in ne sme biti žal, saj akcija resnično poteka v dobrobit ljudi in sočloveka. Prav zaradi pomanjkanja sodelavcev ne uspejo opraviti vsega dela, s katerim bi zadovoljili številne potrebe. Sicer pa je pri Mivi pravilo, da ni pomembno, od kod darovan avto prihaja, ampak kaj se globokega v smislu vzpodbude in samopomoči za dejanjem skriva. Slovenska Miva pošilja avtomobile v misijone preko avstrijskih kolegov in tudi sicer ima v Avstriji močno podporo. Odraz temu je tudi prisotnost avstrijskega predsednika Mive g. Franca Ksaferja na Ljubnem. Akcija Mive pod naslovom "za vsak srečno prevožen kilometer, stotin za misijonski avto" se je na Ljubnem , naključno izbrani župniji, za ta dan končala. Za ta dan zaradi tega, ker so nosilci slovenske Mive družno s sodelavci že naslednji dan in tako vse dni v letu nadaljevali pred šestimi leti začeto akcijo, s katero skušajo pomagati tam, kjer je najbolj potrebno. Tekst; Edi Mavrič Foto: Sašo Bernardi Blag o slov kapele na Mozirski planini V nedeljo 8. avgusta je bilo v lepem okolju Morave ob Mozirski koči zelo slovesno. Mariborski škof dr. Franc Kramberger je namreč blagoslovil novo zgrajeno kapelico, ki so jo v tesnem sodelovanju postavili mozirski planinci in domačini iz Šmihela. Udeležba je bila kot je razvidno iz fotografije množična, udeleženci pa so se po končani slovesnosti zadržali v prijetnem družabnem srečanju, tekst KF, foto:CS mladi dopisniki En normalen dan v življenju Janeza Narobe Planine so že obsijale sonce, ko je Janez Narobe zbudil budilko. Nato je postelja zlezla iz njega, nakar si ga je nase nataknila obleka. Nato je kopalnica odšla v Janeza in tam sije zobna ščetka z njim čistila zobe. Ko se je kopalnica umila v njem, se ga je šla najest marmelada. In ko se je tudi to uredilo se je v Janeza usedel avto in ga prižgal. Potem se je cesta z Janezom odpeljala po avtu do velike stavbe. Tam je vratar našemu Janezu pokazal osebno in vstopil. Z desetim nadstropjem se je odpeljal do dvigala in tam so ga odprla vrata. Tu je bila služba v Janezu. Vrata so ga nato zaprla in stol se je usedel nanj. Miza se je pomaknila k njemu in računalnik ga je prižgal. Delo se je tako spravilo nanj in bilo tam do opoldne, ko je malica odšla po Janeza. V mizi seje nanj usedel stol in miza je bila že pripravljena na njegovi malici.Tam je Janeza vestno začela jesti in koje bil končno krožnik sit in Janez prazen, seje dvigalo z njim odpeljalo nazaj v deseto nadstropje. Tam je delo nadaljevalo Janeza do štirih, koje služba šla iz njega. Spet se je cesta z Janezom odpeljala po avtu do Janezovega doma. Tam ga je avto ugasnil in stopi iz njega. Odšel je do vrat in ta so ga odprla. Nato se je nanj zleknil kavč in televizija je prižgala našega Janeza Narobe. Ker ni bilo v njem nič zanimivega, si ga je prebral časopis in ugotovil, da se je danes na nesreči blizu njega zgodilo veliko cest. Kmalu tudi časopisa ni več zanimal in končno je pokukal v Janeza še hladilnik. V njem je našel kocke v siru in malo kruha. Miza se je torej usedla za njega in namazala kruh na sir. Ko seje najedel, je odšel na popoldanski počitek. Vsa sita seje postelja ulegla nanj in zadremala. Ob šestih je Janez spet zbudil budilko in postelja je vstala z njega. Dnevna soba je odšla vanj in televizija gaje prižgala. Spored je bil ravno na nekem zelo dolgem filmu in gledal gaje do konca. Naloga je večerja pojedla, nakar je vanj odšla spalnica in zaspala, ker je bila ura že enajst. Denis Bider, 7. d, OS Mozirje šport !§!!! lili Primož Rifelj soliden na EP Primož Rifelj iz Lok pri Mozirju se je z evropskega juniorskega prvenstva v preskakovanju ovir, ki je bilo od 15. do 18. julija v Celovcu, vrnil zadovoljen. Dosegel je 57. mesto, kar je upoštevajoč pogoje, v katerih se je pripravljal, in dejstvo, da je debitiraI na tovrstnem tekmovanju, dober rezultat. Na prvenstvu so poleg slovenskih predstavnikov iz držav vzhoda sodelovali tudi Poljaki, ki pa so bili slabši. Dominirali so tekmovalci iz Nemčije, Belgije, Avstrije in Italije, Slovenija pa zaradi poškodbe enega od konj žal ni mogla nastopiti v tekmovanju ekip. Primož Rifelj med nastopom na EP Primožu Riflju so po tem nastopu odprta vrata praktično vsake od avstrijskih konjušnic. Že v jesenskem času bo pričel s pripravami za nastop na evropskem prvenstvu za mlade od 19. do 22. leta, ki bo prihodnje leto. Financiranje priprav bodo poskušali zagotoviti z vključitvijo v mednarodni sponzorski sklad, poleg tega pa bo v Mozirju odprl šolo jahanja, za potrebe katere bodo pripeljali 6 konj iz Slovaške. Ta šola naj bi vzgojila tudi tri mlajše tekmovalce, ki bi sestavljali ekipo Mozirja za nastop na juniorskem prvenstvu leta 1994. KF Tekmovanje konjskih dvovpreg med zaprekami Konj je človeku v preteklosti v marsičem omogočal lažje preživetje, saj ga je koristil za delo v gozdu in na polju ter za različne prevoze. Kot pa je marsikatera stvar z razvojem tehnike izgubila na svoji uporabnosti, tako je tudi konj marsikje postal odveč in potrebno mu je bilo najti novo vlogo. Začeli so ga uporabljati v športu in za specialne potrebe (vojska, policija itd). Konj furmanskega tipa v te namene seveda ni odgovarjal, zato so strokovnjaki s selekcijo razvili športni tip konja. Tudi v Savinjski dolini se z razvojem usmerjenih kmetij in turizma pojavlja vedno več plemenitih rodovniških športnih konj, ki se uporabljajo za ježo in vprego. Ker do sedaj praktično ni bilo mogoče pokazati sposobnosti teh konj, so se člani Konjeniškega kluba Mozirje odločili, da bodo pričeli z delovanjem nove sekcije - vožnja dvovpreg med zaprekami. S to dejavnostjo bodo člani kluba imeli možnost pokazati svoje znanje in znanje svojih konj na tekmovanjih v Sloveniji in v tujini. Kot nam je razložil Drago Rifelj iz KK Mozirje, je za to disciplino potreben par konj, ki mora obvladati skladno vožnjo.Tekmovalec potrebuje tudi ustrezno opremo, ki se pri nas imenuje šire, voz (kočija, koleselj...) v originalni izvedbi brez popravkov (npr. gumi kolesa), kočijaško uniformo -frak s cilindrom ali narodno nošo. Tekmovanje poteka na tekmovališču dimenzij 80 x 100 m, na katerem so postavljene zapreke kot pri tekmovanju skakačev vendar brez prečnih drogov. Voznik vozi med zaprekami, kjer so na obeh straneh postavljeni valji, na katerih je žogica. Ce voznik udari v valj in zbije žogico, se mu štejejo kazenske točke. Poleg tega so v pravilih tekmovanja določeni še drugi kriteriji: pravilnost drže voznika, način vožnje, urejenost kočije, opreme in voznika ter sovoznika. Z eno vprego lahko tekmujeta dva voznika. V KK Mozirje želijo uvajanje te discipline vplesti v športno in turistično dejavnost. V okviru kluba se dogovarjajo za šolanje voznikov, nabavo kvalitetnih konj in opreme, vožnja z vpregami pa naj bi postala redna državna tekmovalna disciplina, katere nosilec bo mozirski klub V kolikor bo v Mozirju razrešen problem ' prireditvenega in vadbenega prostora, bo KK Mozirje leta 1994 organiziral državno prvenstvo z mednarodno udeležbo. Letos bo tekmovanje dvovpreg med zaprekami v sklopu prireditve, ki jo v nedeljo, 15. avgusta ob Škalskem jezeru organizira Konjeniški klub Velenje. Tekmovanje se bo pričelo bo 10. uri z nastopom preponskih jahačev, ki se bodo v različnih kategorijah merili vse do 18. ure, ko bodo na vrsti dvovprege. Iz KK Mozirje bodo nastopili Boštjan Brinjovc, Jože Cešnovar, Jože Marolt in Primož Rifelj. Vse,ki jih ta disciplina zanima, vabijo, da se oglasijo v KK Mozirje (kontaktna oseba: Drago Rifelj, tel. 831-879). KF V Nogometaši v Šmartnem zaključili s krajevno ligo Tudi v Šmartnem ob Dreti so pred kratkim zaključili z igranjem malega nogometa v krajevni ligi. Končni zmagovalec je postala ekipa Zagožen, ki je osvojila 13 točk, sledijo pa ji: Pitoni 11, Input 10, Bohinc 8, Pande 6, Brdo 4, Želve 3 in Texas na zadnjem mestu z eno osvojeno točko. Najboljši strelci: Aleš Turk 12 zadetkov, F. Pustoslemšek in Metod Fale ter Dado Purnat 5, Robert Remic, Janez Nadvežnik, Sandi Finkšt in Ivo Matek 4 itd. Najbolj fair je igrala ekipa Pitonov, ki v nobeni tekmi ni imela izključenega igralca. KF Lokostrelski turnir v Gornjem Gradu Deset let poteka letos, odkar je takratni kamniški lokostrelec in državni reprezentant Vojko Čolnar ustanovil v Gornjem Gradu klub, iz katerega korenin se je razvila močna in uspešna ekipa lokostrelcev. Ekipa državnih reprezentantov in večkratnih rekorderjev in to v vseh tekmovalnih slogih. Turnir je bil primerna zaokrožitev minulega dela, saj se ga je udeležilo kar 66 tekmovalcev iz enajstih slovenskih klubov, med njimi tudi pet državnih reprezentantov. Škoda za tekmo samo in odmevnost nasploh, da so izostali številni tudi že prijavljeni tekmovalci, kateri zaradi cestne zapore na Črnivcu niso uspeli priti v Gornji Grad. Očitno je avstrijsko državno prvenstvo poleg slovenskega pomembnejše, kot dobro organizirana a žal v nemoči gornjegrajskih lokostrelcev neizvedena mednarodna tekma. Tako jim pač ostaja samo tekma v državnem merilu. Na odlično pripravljenem poligonu so se lokostrelci pomerili v prostem streljanju instiktivno in compound slogu, skupno pa v sedmih kategorijah. Med člani instiktivno je bil najboljši Žare Krajnc, pri mladincih Gregor Krajnc prav tako iz LK Gornji Grad z novim državnim rekordom. V kategoriji dečkov si je prvo mesto pristreijal Sandi Sheika iz Kamnika. Pri članih prosti slog streljanja je bil z novim državnim rekordom najboljši Matej Krumpestar, LK Kamnik, pri članicah je najbolje streljala Ksenija Podržaj LK Šenčur. Tudi Podržajevi je uspelo izboljšati državni rekord in sicer na razdalji 60 m. Med mladinci je v prostem slogu zmagal Grega Končar LK Kamnik, najboljša mladinka je bila Danijela Flerin prav tako iz Kamnika, med najmlajšimi pa sta se v prostem slogu proslavila Primož Flerin in Polona Lanišek oba iz kamniškega kluba. Med veterani je v compound slogu slavil Roman Zupanc iz LK Polzela, pri članih Lojze Mrak iz Škofje Loke, pri članicah pa je bila najboljša Irena Rosa iz LK Ankaran, katera si je poleg zmage v svoji kategoriji pristreljala nov državni rekord. Pri dečkih je bil v compound slogu brez konkurence Martin Hrvatin iz LK Ilirska Bistrica. Lepa in privlačna tekma, štirje državni rekordi in dokaz, da Gornjegrajci so sposobni organizirati tudi največja tekmovanja. Škoda, ker niso lončka pristavili, najprej v fizično pomoč in pozneje v trženje tudi ostali krajevni dejavniki. Ampak to je začetek, že prihodnjič, o tem ne dvomimo, bo že bolje. Sicer pa so o tekmi sami in počutju v Gornjem Gradu po tekmi dejali; Marjan Podržaj LK Šenčur, državni reprezentant: "Krasni občutki in odlično organizirana tekma. Brez pretiravanja lahko rečem, da se je organizator bolje rečeno gornjegrajski prijatelji, potrudil bolj kot Nizozemci v mestu Haag, od koder se vračamo s svetovnih iger. V Gornji Grad se bom še vrnil, upam, da ne zgolj tekmovalno." Irena Rosa LK Ankaran, sodnica in državna reprezentantka: "Res dobra tekma in super organizacija. Tudi kot sodnica moram reči, da je potekalo vse, kot je treba, skratka nad pričakovanji. Sicer pa je Gornji Grad izredno lep kraj, mogoče malo, premalo poznan širši javnosti." Žare Kranjc LK Gornji Grad, državni reprezentant: "Tekma sama brez spodrsljaja. Vesel sem velikega števila udeležencev. Precej sem utrujen, na tekmo smo prišli malodane neposredno iz Nizozemske. Na svetovnih igrah sem pričakoval boljši rezultat. Moram reči, da sem razočaran nad samim seboj. Vzrok za slabo streljanje (9. mesto instiktivno op. E.M.) iščem v preveliki želji po uspehu in slabi psihični pripravljenosti." Možnosti popravnih izpitov bodo še, sicer pa 9. mesto na igrah, kjer se zberejo športniki iz vsega sveta, ki sicer na olimpijskih igrah ne sodelujejo, po našem mnenju ni slab rezultat. Precej bolj odmevno smo se znali veseliti mnogim slabšim rezultatom, v državnem merilu in v različnih športih se ne. Ne samo Gornji Grad, cela dolina je brez pretiravanja lahko ponosna na svojega reprezentanta. Že jutri bo nova tekma in možnost novega dokazovanja. Tekst: Edi Mavrič, foto' Sašo Bernardi Lokostrelska reprezentanca Slovenije: (z leve) Irena Rosa, Vlado Rosa, Marjan Podržaj, Ksenija Podržaj, Žare Kranjc Namiznoteniški turnir paraplegikov Kot je tradicionalen Flosarski bal na Ljubnem, tako je v dneh te prireditve tradicionalen turnir v namiznem tenisu za paraplegike v ekipni in posamični konkurenci. Udeležba je vsako leto kar številna, letos so sodelovali paraplegiki iz pomurske, ljubljanske, gorenjske in seveda celjske regije. Turnir nima samo športnega značaja, temveč je tudi prijetno družabno srečanje. Rezultati: EKIPNO: 1. Pomurje, 2. Ljubljana, 3. Gorenjska, 4. Celje; POSAMEZNO: paraplegiki: 1. Iztok Kilibarda (Ljubljana), 2. Bojan Klemenčič (Pomurje), 3. Bojan Ciman (Pomurje); tetraplegiki: 1. Slavko Dunaj (Pomurje), 2. Božo Krevsel (Gorenjska), 3. Zdenko Horgac (Ljubljana). Letos so nagrade za udeležence turnirja poleg organizatorja prispevali tudi sponzorji Savinja Papirnica Mozirje, Savinja Blagovnica Mozirje, MGA Nazarje, M-ZKZ Blagovnica Ljubno in Urarstvo Šerbela-Rupnik Ljubno. Slednjim se organizator turnirja še posebej toplo zahvaljuje in jih vabi k sodelovanju tudi prihodnje leto. KF kronika V času od 19. do 27.7.93 je neznani storilec izpred delavnice na trgu v Mozirju odtujil nezavarovano avtomobilsko prikolico sive barve in s tem oškodoval lastnika Franca D. za okoli 50.000 SIT. Neznanca še niso izsledili. 27.7.93 je okrog 11.30 ure prišlo do požara na delovnem stroju za praženje kave v delavnici lastnika Bena S. iz Mozirja. Nastalo škodo so ocenili na 450.000 SIT, kot vzrok požara pa navajajo izpad električnega toka. * 30.7.93 je ob 14.30 uri Boris G. (13) iz Skornega vozil kolo z motorjem iz Kokarij proti Lačji vasi. V bližini stanovanjske hiše Lačja vas 1 je zaradi neizkušenosti izgubil oblast nad vozilom in padel po vozišču ter se pri tem hudo telesno poškodoval. V času od 23. ure 31.7. do 4.30 ure 1.8.93 je neznani storilec izpred blagovnice M-ZKZ na Ljubnem ob Savinji odtujil nezaklenjeno kolo z motorjem Tomos APN 6 rdeče barve, ki je last Petra Z. (20) iz Podgorja pri Letušu. Neznanca še iščejo. V «loči s 1. na 2.8.93 je neznani storilec vlomil v skladišče podjetja VTIS v Spodnji Rečici in odtujil več kilogramov pralnega praška in nekaj pločevink piva. Za neznancem še poizvedujejo. 3.8.93 sta okrog 15.30 ure Aleksander C. (22) iz Nazarij in Andrej K. (23) iz Spodnje Rečice pretepla Andrejo S. (20) iz Nizke. Zoper oba so podali predlog sodniku za prekrške. * 4.8.93 je okrog 0.30 ure prišel domov v Gornjem Gradu pijan Rudi K. (27) in pričel razgrajati in vpiti. Z očetom Antonom (56) sta se zato stepla, pri čemer je Rudi K. dobil lahke telesne poškodbe. Zoper Antona K. so zato posredovali ovadbo na temeljno javno tožilstvo, zoper Rudija K. pa predlog sodniku za prekrške. Palica samo za delavce! Številni naši socialistični gospodarski "giganti", ki so jih zasnovali bivši cekajevci, se danes otepajo z nerešljivimi težavami. Precej vseeno je ali so "zaslužni" možje preteklosti te napake storili iz neznanja, napuhle domišljavosti, da pač odločajo ali prilizovanja beograjskim vojaškim strukturam. Njihove "dosežke" danes plačujejo ničesar krivi delavci, ki jih kot "tehnološke viške" pošiljajo na cesto. Da ob tem širijo nekakšno meglo o "izgubljenih jugotržiščih" vemo, da pa brez usmiljenja svoje napake "popravljajo" z izganjanjem delavcev na cesto, pa tudi ni neznano. Res je da gospodarnost narekuje obnašanje, ki ne omogoča, da za delo, ki ga lahko opravi eden, na plačilnem spisku vodijo dva ali celo tri. Toda zanimivo je, da med tem ko so Jesenice, Ravne, Štore in še kdo, izgubili po nekaj tisoč delovnih mest, se ni prav nič premaknilo pri Televiziji. Slovenska RTV bi po kriterijih kakega RTL ali SAT 1 smela imeti med 500 do 600 ljudi. Ima jih preko 2500. Celo ocena domačih analitikov (ki v znanju nekoliko zaostajajo za dogodki na mednarodnem medijskem področju) je za RTS ugotovila bohotno število odvečnih. Toda glej razliko v obnašanju. Delavce v železarnah in drugih podjetjih neusmiljeno naženejo na cesto. "Problem" RTV pa rešijo tako, da enostavno povečajo naročnino. Proglasijo se za nekakšen "nacionalni projekt" in vležejo na pleča naročnikov. Še na misel jim ne pade, da bi dovolili primerjavo z Evropo. Vsa tista ekipa, ki se debeli in redi na RTV že iza njega časov, bo očitno v nedogled tam prodajala svoje organizacijske in druge nesposobnosti, jih maskirala s prilizovanjem političnim strukturam in zavirala sodoben razvoj. Kot značilen primer naj omenim samo izjavo enega od "stebrov" RTV ki je proti temu, da se oddajniki in zveze prenesejo tja, kjer so povsod v Evropi in kamor spadajo - v družbo za Telekomunikacije. Korito je treba vendar ohraniti! Če - na tako pomembnem segmentu narodnega gospodarstva, kot je radijo in televizija ne bomo očistili Avgijevega hleva, smo delavcem v železarnah in livarnah naredili strahovito krivico. Oni ob Titovi bolezni, Kardeljevem pogrebu in sličnih dogodkih niso jokali - kot nekateri bivši - današnji televizijci. Plačujejo pa zmote za katere niso bili krivi, kar o številnih pri RTS ne moremo trditi. Ko gre za odvečno delovno silo bi zakonodajalci in politiki morali poskrbeti, da se uporabljajo vsaj enaka merila, če prisklednikom bivšega režima že ne zmoremo nekoliko natančneje izprašati vesti. Ivan Glušič Loke pri Mozirju REPUBLIKA SLOVENIJA SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE SEKRETARIAT ZA GOSPODARSKI RAZVOJ, FINANCE IN UREJANJE PROSTORA Savinjska cesta 7 63330 MOZIRJE zaradi povečanega obsega del razpisuje naslednje delovno mesto REFERENT ZA GRADBENO PODROČJE s polnim delovnim časom za določen čas - od 1.10.1993 do 1.10.1994 Kandidat mora poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja izpolnjevati še naslednje pogoje: - višje šolska izobrazba pravne ali upravne smeri - tri leta delovnih izkušenj - znanje ZUP-a in strokovni izpit - poznavanje dela z računalnikom - šoferski izpit B - kategorije Kandidat mora poleg navedenih pogojev izpolnjevati še pogoje, ki jih določa Zakon o delavcih v-državnih organih (Ur. list RS, št. 15/90). Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na SO MOZIRJE, Sekretariat za gospodarski razvoj, finance in urejanje prostora, Savinjska cesta 7, 63330 Mozirje v 8 dneh po objavi razpisa. Odgovore o izbiri bomo posredovali v 15 dneh. Trgovina in montaža I CIZEJ Parižlje 1, Braslovče, telefon: 063/721-081 Za vaš dom nudimo: * ročne črpalke - fontane, potopne in električne vodne črpalke (eno In trifazne)... * cevi in ves ostali pribor za zalivanje, (razpršilci, priključki...) * pocinkane cevi za fontane * material za centralno ogrevanje in vodovod Na vašo željo ga tudi zmontiramo in pripeljemo na dom! Ugodni plačilni pogoji: od 3-5 obrokov ali popust na gotovinsko plačilo NA ZALOGI IMAMO TUDI: * MATERIAL ZA BAKRENO INSTALACIJO * RADIATORJE, PEČI, ČRNE CEVI, OLJNE GORILCE, CISTERNE, TOPLOTNE IN OBTOČNE ČRPALKE, DIMNE CEVI... * POCINKANA KOLENA IN CEVI, PVC ODTOČNE CEVI, BOJLERJI, PIPE, VENTILE ... * KOLPA SAN PROGRAM * SANITARNO KERAMIKO ‘GRADBENA LEPILA Odprto od 7.00 do 18.00 ure, sobota do 12.00 ure. -----“---------------------------------------*1« ji OSNOVNA ŠOLA ij ■i MOZIRJE Ü '! I' >; razpisuje prosto delovno mesto ;• i« čistilke >* *• S« za podružnično šolo Rečica za določen čas (kasneje -I »1 možna zaposlitev za nedoločen čas). J; i< Nastop dela 1.9.1993. <1 ii Kandidatke naj pošljejo prijave v roku 8 dni po objavi J; j; na naslov: Osnovna šola Mozirje. ;« FRIZERSKI SALON TISKARNA FOTOKOPIRANJE PotiwbbA meseca: exprcs irbclAVA pUU^tov po UotikvirctičniVi cchaV» «M« saxttftaixiBftMiiafiafXiBfiafxiBftgisigattXttftaxiafi — lesarstvo železnina Hudovernik Cesta talcev 11, Velenje tel. (063) 853 982 UGODNO VAM - valit 30 kg - bavalit 40 kg - emulzija 51 - jupol 30 kg - lepilo za parket c. 20 m2 - lak za parket c. 20 m2 od Vse vrste okovja za stavbno pohištvo. Izolacijski material in vodovod. MOŽNOST PLAČILA NA 2 IN 3 ČEKE. Del. čas: od PO - PE 7.00 - 17.00, SO 8.00 - 12.00 NUDIMO! 2.400.00 1.920.00 1.000,00 2.280.00 3.900.00 3.400.00 dalje Mercator -Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z. o. o. OBJAVA javni natečaj za oddajo poslovnih prostorov v najem po sistemu franšizinga za poslovne prostore: - v zadružnem domu Šmartno v izmeri pribl. 100 m2 (bife) - za gostinske namene - v zadružnem domu Bočna v izmeri pribl. 73 m2 (bife) - za gostinske namene. Skupaj s poslovnimi prostori se oddajo v najem tudi vsa osnovna sredstva, ki se v prostorih nahajajo. Prispele ponudbe bo obravnavala komisija za izbiro najugodnejše ponudbe, ki bo kot kriterij za izbiro upoštevala predvsem višino ponujene najemnine. Pisne ponudbe naj interesenti oddajo v zaprti kuverti v 15 dneh po objavi na naslov: Mercator-ZKZ Mozirje, Cesta na Lepo Njivo 2, s pripisom: "Najem poslovnega prostora". Dodatne informacije lahko interesenti dobijo vsak delovni dan do izteka roka za zbiranje ponudb med 8. in 13. uro po telefonu 063 831-521 int. 217, v istem terminu pa si poslovne prostore lahko tudi ogledajo. Ponudniki bodo o izidu obveščeni najkasneje 30 dni po končanem zbiranju ponudb. BOUTIQUE zeltet V gradu Vrbovec Nazarje vabi k nakupu: - ženskih poletnih oblek - bluzic, tunik - suknjičev, hlač in srajc - otroške konfekcije - ter bund v predsezonski prodaji po ugodnih cenah in pogojih plačila! TURISTIČNA AGENCIJA 63310 ŽALEC — Šlandrov trg 3« vam v času od 28.8. - 11.9.93 nudi ugodne 7-dnevne počitnice v hotelu KOROTAN v PORTOROŽU že od 210 DEM dalje. NE ZAMUDITE PRILOŽNOSTI: S TA Potepuh - v LURD, na 5-dnevno romanje po Franciji z duhovnim vodjem. Cena: 475 DEM z možnostjo plačila na 4 obroke. Informacije in rezervacije: TA POTEPUH ŽALEC tel. 713-186 in 712-510 ij OSNOVNA ŠOLA jj MOZIRJE !< razpisuje prosto delovno mesto j ü UČITELJA RAZREDNEGA POUKA I «> ! «< * >' ‘ j! za določen čas - eno šolsko leto. ! Prijave z dokazili o izpolnjevanju z zakonom določenih pogojev ! J; pošljite v 8 dneh po objavi. | 5; O izidu razpisa vas bomo obvestili v 15 dneh po opravljeni j £ izbiri. ; > zahvale I se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče, svete maše in za izraženo sožalje. Iskrena hvala gasilcem, pevcem, govornikom in gospodu za opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat hvala. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, ata in starega ata Martina STOPARJA iz Lok Žalujoči: žena Ivanka, hčerka Fanika z družino in sin Tine z vnukoma Tomažem in Andrejo. ZAHVALA Ob izgubi drage mame in none Pavle LAKNER se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in sv. maše. Zahvaljujemo se njenim prijateljicam, ki so jo v času bolezni zvesto obiskovale,enako pa g.Ermencu za lep poslovilni govor, g. župniku pa za opravljen obred. Vsi njeni. ZAHVALA ob boleči izgubi drage žene, mame in stare mame Stanislave OREŠNIK iz Ljubnega ob Savinji se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za nesebično pomoč, izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodoma župnikoma za lepo opravljeni pogrebni obred in za lepe poslovilne besede, pevcem, ki so jo s pesmijo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo spoštovali in jo boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči vsi njeni. ZAHVALA ob boleči izgubi moža, očeta, starega očeta Jožeta TRATNIKA Strnadovega Jožeta iz Dola pri Gornjem Gradu Iskrena zahvala vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in vsem, ki ste bili z nami v najtežjih trenutkih. Hvala za darovano cvetje, za svete maše in druge namene. Lepo zahvaljeni vsi, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Se posebno hvala pevcem, govornikom in gospodu župniku za opravljen pogrebni obred. Vse njegovi ZAHVALA Solze se dajo skriti, bolečina zatajiti a prazen tvoj prostor v hiši ni mogoče nadomestiti. V 86. letu starosti nas je zapustila naša draga mama in stara mama Frančiška RIHTER p.d. Jesenatkarjeva mama iz Nove Štifte Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče, svete maše in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo Tomanovim, Matjaževim, Zg. Podbreškim in Sp. Podbreškim; g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem in organistu iz Nove Štifte za ganljivo petje in g. KERZNAR Rafkotu za lepe poslovilne besede. Žalujoči: hči Fanika ter vnuka Darko in Mihaela /o ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje Spoštovani varčevalci! Ste že razmišljali o tem, da bi povečali vrednost svojih deviznih prihrankov? Pa ne veste kako? Svetujemo vam, da jih vežete, saj so obrestne mere za vezane vloge tudi do trikrat višje od tistih, ki veljajo za vpogledne devizne vloge. Izbirate lahko med kratkoročnimi in dolgoročnimi nenamenskimi vezavami. Kratkoročno lahko vežete svoje devizne prihranke nad 1, 3 in 6 mesecev, dolgoročno pa nad 1,2, 3,4 in 5 let. Vabimo vas, da se glede najprimernejše vezave svojih deviznih prihrankov posvetujete v naših enotah. @Mtk i* hptivt Nove Občine bodo po petih letih vsestranskega proučevanja in sodelovanja švicarskih in drugih strokovnjakov nekoč le rojene. Kako čudno, pravi naš najstarejši občan, saj smo ja pred zadnjo vojno imeli dobre občine, pa ni bilo nič treba tujih veleumov za drage dolarje ... Skoraj sto let so držale in uspešne so bile, ja , sedaj bi pa želeli nekaj izumiti na tujih zeljnikih, da le ne bo iz tega res le zelje... I za razvedrUr^ Štefka Petek Ljubosumnost in greh (nadaljevanje iz prejšnje številke) Nenadoma ga je zgrabila slutnja. Ni je znal razložiti, a skoraj stekel je proti domu. Klical je Kristo, a ni se oglasila. Pustit je dečka v kuhinji, sam pa stekel proti hlevom. Klical je še, pa nič. Stekel je po stopnicah gospodarskega poslopja. Najprej je pogledal na "pod", potlej v prostor za seno. Da, tu je stala in držala vrv, obešeno čez prečni tram. Takoj mu je bilo jasno, kaj namerava. Skočil je k njej in ni se zavedel, da ji je spet prisolil zaušnico. Morda zato, da bi se streznila. Kdo ve. "Snoči si naredila umor, zdaj bi rada samomor. Prekleto! To ni kesanje, to je beg, strah," je zavpil. "Zakaj nisi strahu čutila, ko si tekla za Lenko in ko si jo mrcvarila, a? Ne, ne boš! Tako zlahka pa ne bo šlo. Prav je, da se ne znaš obesiti. Ti bom jaz dal vrvi po zadnji plati. Prej si se obešala name, zdaj bi se na vrv. Prej si me na vsak način hotela imeti, zdaj bi rada sama sebe rešila, meni pa naprtila sramoto, če bom nosil kaj krivde, jo bom s kesom, ker sem bil tak butelj, da sem te vzel. Na zatožni klopi boš pa ti sedela, to si zapomni!" Bil je besen, zmeden. Še sam ni vedel, kaj vse govori. Krista je tudi zmedeno gledala in molčala. Samo to ji je bilo jasno, da je tudi slišal zvonenje. "Dol pojdi!" je že malo mileje dejal Vanč in ji namignil naj gre po stopnicah naprej. Zaprl je vrata in jih zaklenil, vrv pa je pred hlevom obesil na klin. Prijel je Kristo za rokav in morala je z njim v hišo. Janek je sedel, kjer ga je Vanč pustil in grizljal jabolko. Krista je sedla k njemu ter ga pogladila po laseh. Vanč ni rekel nič. Zakuril je v štedilnik in pristavil ponev za kavo. V drugi ponvi je čakalo sveže mleko. Kmalu ja zadišala mlečna kava in Vanč je skodelice postavil na mizo. Krista je opazila, da se mu ves čas roke tresejo. Tako so mu podrhtevale, da je s težavo zajemal žlico. "Si slišala zvonenje?" je naposled vprašal. "Slišala." "Teta je rekla, da je nekdo za vedno zaspančkal," je povedal Jani. Nobeden od zakoncev ni odgovoril, niti se nista spogledala. Sedeli so dolgo. Krista je odklanjala jed, a Vanč ni popustil. Dejal je, da ne bodo šli prej iz kuhinje, da izprazne skodelico. Vedel je, da bo odslej vsakič teže prijeti za žlico. SE NADALJUJE oglasi SERVISIRANJE IN MONTAŽA ROLET, ŽALUZIJ IN VERTIKALNIH ZAVES, HOČEVAR MILAN ZADREČKA C. 17, NAZARJE PONUDBA Predstavljamo vam dejavnost, ki bo predvsem usmerjena v servisiranje in montažo vseh vrst rolet, žaluzij in vertikalnih zaves. V kolikor se odločite za servis (popravilo starih rolet, žaluzij, rolojev ali vertikalnih zaves), nas obvestite z dopisnico, oglasimo se v najkrajšem času in vam brezplačno svetujemo, kar je najboljše za vas. V primeru, da se odločite za nakup novih rolet, žaluzij ali vertikalnih zaves, pa vam lahko posredujemo kompletno ponudbo konkurenčnih cen, vključno z montažo. S povabilom k sodelovanju In v pričakovanju vašega odziva vas lepo pozdravljamo! za razvedrilo 1 N a g r a d n a križanka 1 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 ■ ' 19 . 20 21 1 M ■ 23 24 25 J ■ 30 27 28 E 1 31 32 d 33 34 sni % 36 37 36 Hg39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 O > O % N > C o c Ö >N KVIZ Ce obkrožite črke pred pravilnimi odgovori, vam rešitev brana navzdol da ime gore, ki se s svojina 2349 metri mogočno razprostira nad Robanovim kotom: 1. Katerega leta je bila odkrita Tutankamonova grobnica, ki velja za največje arheološko odkritje tega stoletja: A...leta 1907 O...leta 1922 E...leta 1937 2. Kakšnega porekla je sedanji tibetanski voditelj dalajlama Tenzin Gyatso: J :.. je sin ubogih kmetov R ... je sin dinastije tibetanskih dalajlam D ... je sin premožnih trgovcev 3. Kolikšen delež celotnega makedonskega prebivalstva živi v Skopju: K... ena desetina N ... ena petina S ... ena tretjina 4. Katera žival ima največje oko, veliko do 38 centimetrov: T ... sipa velikanka P ... modri kit B ... afriški slon VODORAVNO: 1. Mesto v Vestfaliji v Nemčiji, poznano po kvalitetnih atletskih mitingih; 8. Kraj v Zadrečki dolini; 15. Članica športnega ekipe; 16. Zajedalec; 17. Domača žival; 18. Prvotni prebivalci Nove Zelandije; 20. Knock out;21.lme ameriške igralke Tumer;22.Zelo strupena azijska kača; 23. Spremljevalec strele; 25. Del voza; 26. Levi pritok Donave v Romuniji; 27. Bleščeča, mehka, trdna nit; 28. Veznik; 29. Preostanek po gorenju; 30. Srbsko moško ime; 31. Član lovske družine; 32. Gora v Savinjskih Alpah; 33. TV napovedovalec; 35. Strojno pletena prožna pletenina; 36. Peter Roth; 38. Bula, oteklina; 39. Simbol vladarske časti; 40. Avtomobilska oznaka Slovenije; 41. Feničanska boginja ljubezni; 42. Prizorišče dirke Formule 1 na Apeninskem polotoku; 43. Izloček sluznih žlez; 44. Vinko Jelič; 45. Židovska meniška skupnost; 46. Obri; 47. Tekmovalec v balinanju; 50. Stanovanjska prikolica; 52. Japonsko mesto na severu otoka Hokaido; 53. Otok na Donavi ob vhodu v Đerdap, potopljen v akumulacijskem jezeru. NAVPIČNO: 1. Grški mitološki enooki velikan; 2. Žičnata mreža okrog igrišča; 3. Ime bivšega nogometaša Oblaka; 4. Izmeček vulkana; 5. Ime pisateljice Peroci; 6. Nogometni klub; 7. Zaničljiv izraz za pripadnika črne rase; 8. Urjenje in preizkušanje telesnih sposobnosti; 9. Hrvaško žensko ime; 10. Švedska primabalerina (Carina); 11. Kemijski simbol za Radij; 12. Tomaž Zupan; 13. Ime izumitelja Tesle; 14. Turek; 19. Drugi Adamov sin; 22.Tkanina s poševnimi črtami;23.Blato morskih ptičev; 24.Glavno mesto Latvije; 26. Že umrli slovenski igralec (Stane); 27. Tatinska ptica; 29. Sočasno skoteni mladiči, gnezdo; 30. Mejna reka med Srbijo in BIH; 31. Glavno mesto Peruja; 32. Taščica; 33. Poslopje; 34. Pokrajina na severozahodu Indije (Pandžab); 35. Prestol; 36. Množina; 37. Posušene grozdne jagode; 39. Ljudstvo v Indokini; 40. Slovansko žensko ime; 42.Reka skozi Muenchen;43. Sestrin mož; 45. Italijanski naftni koncern; 46. Naplačilo, nadav; 48. Kemijski simbol za lantan; 49.lvan Šubašič; 51. Anton Dermota. OBVESTILO REŠEVALCEM: Rešitev kviza iz 15. številke: Brodar. Rešitev križanke iz 15. številke: VODORAVNO: Mogadiš, Žekovec, Okonina, izobara, Rodin, fagot, Er, Ales, galop, kivi, vic, Loren, koran, Aš, Solin, Romana, lepak, kemik, slovar, Radek, Te, Viler, pasat, nat, Avar, mesar, žoga, Ra, Tatar, piton, odiseja, Niagara, Gagarin, akvarel. Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami smo izžrebali naslednje dobitnike: 1. nagrada (blago po izbiri v vrednosti 3.500,00 SIT): Romana KORENJAK, Praprotnikova 5, Mozirje; 2. nagrada (blago po izbiri v vrednosti 2.500,00 SIT): Gaber LIPNIK, Praprotnikova 8, Mozirje; 3. nagrada (blago po izbiri v vrednosti 1.500,00 SIT): Štefka ŠKRUBEJ, Luče ob Savinji 5. Nagrade prevzamejo dobitniki osebno v trgovini AVTO RAKUN na Ljubnem ob Savinji. Čestitamo! Križanko s kuponom iz 16. številke vložite v kuverto in jo do ponedeljka, 23. avgusta 1993 pošljite na naslov: EPSI d.o.o. Savinjska c. 4, Nazarje s pripisom "Nagradna križanka". Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali tri nagrade, ki jih je prispevala trgovina CEKIN v Grabnerjevi hiši v Mozirju: 1. nagrada: blago po izbiri v vrednosti 3.500,00 SIT, 2. nagrada: blago po izbiri v vrednosti 2.500,00 SIT, 3. nagrada: blago po izbiri v vrednosti 1.500,00 SIT. Kupon za brezplačni mali oglas v 17.št«SN IME IN PRIIMEK: NASLOV; 5. Kje danes leži biblijsko mesto Babilon: V ... v Siriji H ... v Jordaniji R ... v Iraku 6. Prvi je Rokavski preliv preletel Francoz Louis Bleriot. Katerega leta: E ... leta 1899 1.. . leta 1907 U ... leta 1915 7. Kako dolgo je ta polet trajal: C ... dobre pol ure S ... dobro uro I__dobri dve uri 8. Kateri hrvaški otok ima najdaljšo obalo: 1.. . Krk E... Rab A... Pag REŠITEV V 17.ŠT. Nagrada zvestemu naročniku v Za zvestobo Savinjskim novicam je žreb tokrat namenil nagrado v znesku 2.500,00 SIT Darku RIHTERJU iz Gornjega Grada. Nagrajenec lahko nakupi blago po lastnem izboru v navedenem znesku v trgovini CEKIN v Grabnerjevi hiši v Mozirju Čestitamo! ■iHiiiiiiiiimitiiiiiiitiuiiiitiniiHiiuiiiitiHimmiiiiiiMimiimtiii 4tDUSET! d.o.o. PODJETJE ZA TRGOVINO, KOMISIJSKO PRODAJO IN SERVISNE STORITVE d.o.o. Vam nudi na svojem sedežu v Parižljah (pri mostu čez Savinjo), Braslovče: SERVIS: - vseh vrst motornih žag - vrtnih kosilnic - kosilnikov in motokultivatorjev - motornih škropilnic - ostale drobne kmetijske mehanizacije IN VAS VABI V SVOJO PRODAJALNO,KJER LAHKO PO UGODNIH CENAH KUPITE: - motorne žage JONSERED - vrtne kosilnice JONSERED, MURRAY - motorne škropilnice SOLO - kosilnice na vrvico JONSERED, KAWASAKI - rezervne dele MAG - rezervne dele ACME, LOMBARDINI - meče, verige, pogonske zobnike OREGON - bio olje ze verige motornih žag ELF - olje za mešanico JONSERED - cevi za zalivanje - sisteme za zalivanje - električne vodne črpalke OB NAKUPU PO ŽELJI STROJ SESTAVIMO IN POKAŽEMO PR A VILEN IN VAREN NAČIN DELOVANJA. Informacije na tel. 063/721-137 Mercator -Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z. o. o. v j PRESENEČENJE ... V VSEH MERCATORJEVIH POSLOVALNICAH ZKZ-JA MOZIRJE VAM OD 5. PA DO 20. AVGUSTA PRI NAKUPU ŽIVIL NAD 6.000 SIT TER GRADBENEGA MATERIALA IN TEHNIČNEGA BLAGA NAD 12.000 SIT NUDIJO POSEBNO PRESENEČENJE KAJ, PA SE PREPRIČAJTE SAMI! pismismiissiiisimiiinmmgmmmissiuinmii PREDSEZONSKA PONUDBA E Do konca septembra nudim po najnižji ceni: i 3-točkovne avtomatske regulacije centralnega ogrevanja “ FIRST ROTOTEHNIKA v sestavi: sobna tedenska programska avtomatika s ™ tipalom, zunanje tipalo AF, cevno tipalo VF, elektronika “ ROTOTERM z regulacijskim motorjem ter potrebnim ™ materialom in montažo ^ le: 49,500 SIT. PRIHRANEK ENERGIJE DO 30 % 2-točkovne regulacije centralnega ogrevanja A. v sestavi: sobni tedenski programski termostat Honeywell « Cronoterm 5000, regulacijski motor MV 120/09 Es™ potrebnim materialom in montažo le: 31.900 srT B. v sestavi: sobni termostat sodobne oblike Honeywell T S 6060, regulacijski motor MV 120/09 E z materialom in “ montažo: 19.900 SIT PRIHRANEK ENERGIJE OD 10-15% Z IVAN STERGAR z Vzdrževanje in montaža elektro i aparatov in naprav » Attemsov trg 7, » (063) 842-021 Z 63342 Gornji Grad 5 STEMOniK Parižlje 11/c tel., fax: 063 721-667 63314 Braslovče 063 721-043 POGREBNA SLUŽBA - cvetličarna - trgovina z žalno in drugo modno konfekcijo - prevozi doma in v tujino - izdelava vencev in ostalih aranžmajev ter dostava na dom - ureditev dokumentov - odštejemo pogrebnino v višini 30.000,00 SIT - POSLUJEMO 24 UR NA DAN POGREBNE STORITVE STEBLOVNIK Parižlje 11/c, 63314 BRASLOVČE Celje - skladišče D-Per ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je vsak dan od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj. V soboto in nedeljo je ves dan od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek) v zdravstveni postaji Mozirje. Možni so tudi zdravniški nasveti po telefonu 831-421 tudi v času dežurstva. VETERINARSKO DEŽURSTVO 09.08. do 15.08. LEŠNIK MARJAN, dr. vet. med. Mozirje, tel. 832-219 16.08. do 22.08. KRALJ CIRIL, dr. vet. med. Ljubno, tel. 841-410 23.08. do 29.08. ZAGOŽEN DRAGO, dr. vet. med. Ljubno, tel. 841-769 VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE, TEL. 831-017,831-418 IZDAJA ZDRAVIL: vsak dan od 7,00 do 8,30 ure. OSEMENJEVANJE OB NEDELJAH JE PO OSEMENJEVALNIH PUNKTIH. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Nadzorništvo Nazarje 09.08. do 15.08. LEVER PETER, Paška vas, tel. 885-150 16.08. do 22.08. JERAJ FRANC, Prihova, tel. 831-910 23.08. do 29.08. TRATNIK FRANC, Pusto Polje, tel. 831-263 V slučaju da se dežurni ne javi doma pokličite tel. 441-242 ali 25-841, kjer dobite vse potrebne informacije. NOVE KNJIGE V KNJIŽNICI MOZIRJE /. MLADINSKA LITERATURA: * Novak: Gozdni samotar (Zvesti prijatelji, 7) * Novak: Superšpon (Zvesti prijatelji, 8) * Brezina: Zmaj straši opolnoči * Brezina: Ura v stolpu bije trinajst * Rozman: Rimanice za predgospodiče * Zorman: Bolečina odraščanja * Bitenc: komplet knjiga in zvočna kaseta: Štirje godci, Medvedki na semnju, O zajčku, ki je izgubil ključek, Palčki iz rožnatega grička * II. STROKOVNA LITERATURA: * Kajzer-Novak: Kako pišejo * Moretti: Spoznajmo angleščino * Vodnik po slovenskih muzejih * Aristiteles: O duši * Wolf: Sodobni evropski bonton * Vodnik po mojih pravicah: od temeljne človekove do državljanske pravice do pravic potrošnikov * Miller: Drama je biti otrok * Švajncer: Obranili domovino: TO republike Slovenije v vojni za svobodo in samostojno Slovenijo 1991 * Pallazi: Velika knjiga o zelenjavi * lil. LEPOSLOVJE: * Jong: Zadnji blues * Rendell: Sodba v kamnu * Möderndorfer: Krog male smrti * Mate: Široka usta * Konsalik: Človek pot potres * Krantz: Lesket * Christie: Tretje dekle * MacLaine: Potovanje vase * Zupan: Temna zvezda smrti * IV. VIDEOKASETE: * Velik zalogaj - The Big Slice * Cover up * Kuštravci 2. - Critters 2. * Naravni instinkt - Natural Instinct * Tudi smrt sanja - Dead Dreams * Nesmrtni grehi - Immortal Sins * Tam, kjer je srce - Where the Heart is * Nezaželeni potnik - Baby on Board * Ciganski angel - Gipsy Angel ’ Texsaville * Lovec na mačke - Cat Chaser * Hrib smrti -Hamburger Hill * Kontrolorji 3. - Scanners 3. * Baby banka - Frozen Assets * Samantha - Samantha * Mr. Panama Sugar * Pri Addamsovih - The Addams Family * SINDIKALNA PRAVNA POMOČ je na razpolago članom ZSSS vsako sredo od 15.00 do 16.30 ure v prostorih Delavskega doma v Nazarjah. Odvetnik: g. Miran Jeromel. .................................... SPORED FILMOV KINO LJUBNO OB SA 5000001034' l6 05.07. do 31.08. KINOPRED w mvu v/ui nuLüu COBISS s KINO "JELKA " NAZARJE 14.08. in 15.08. BELE PEČINE - ameriški film - triller 21.08. in 22.08. KRVAVA MERI - ameriški film - črna komedija KINO "DOM " MOZIRJE 14.08. in 15.08. ŠPICLJI - ameriški film - melodrama Mali oglasi do 10 besed, poslani na kuponu iz zadnje številke Savinjskih novic, so brezplačni. Vsaka nadaljna beseda 90,00 SIT. Mali oglas v okvirju 1.000,00 SIT. BLAUPUNKT Paris RCR 41 nov avtoradio z RDS, SRC, DSC, CODE prodam za 450 DEM. Tel.: 841-104. Prodam stroj za krpanje lesa, konzolni čelilnik - pengl, ploskovno stiskalnico. Tel.: 831-848. Prodam večnamenski stroj UM 11S (mlin, cirkular, poravnalka, brusilka in utornik). Tel.: 832-731. 4 male muce oddam. Tel.: 842-054. Zelo dobro ohranjeno hladilno omaro in TV gorenje ugodno prodamo. Tel.: 832-105 od 20.00 dalje. Svinjsko mast z ocvirki prodam ali zamenjam za olje. Tel.:841-196. Poceni in solidno vam zbelimo stanovanje. Tel.: 832-776. Štedilnik elektrika plin, dva kolesa in otroški voziček prodam. Tel.: 857-342. Takoj kupimo garsonjero ali manjše stanovanje v Mozirju-Nazarju! Tel:831-736 Če pripravljate domače praznovanje ohcet, obletnico, krst vam spečem pecivo breskvice. Tel.: 831-258. NOVO! Svetlobni reklamni napisi za TRGOVINE IN LOKALE! Tel.: 841-084. Mlada družina išče stanovanje ali starejšo hišo za najem. Naslov v uredništvu. Prodam skobelni stroj poravnalko in sekolarček (z motorjem). Inf. 831- 159 popoldan. Najugodnejše cene radiatorjev in toplotne tehnike. TOMAŽ tel. 831-621 int. 209 dopoldne. Prodam SCOTER-COCKTA leto star. Tel.: 844-083. Prodam novo peč FERROTHERM FF-40 15 % ceneje in motokultivator IMT-506 s priključki, cena po dogovoru. Tel.: 845-191. Prodajam med v satovju, propolis in vosek. Tel.: 841-425. Meritve in montaža klasičnih in satelitskih anten. Nastavitev kanalov za Astro C, montaža avtoelektronike. KVALITETA IN GARANCIJA. Prašnikar, tel. 845-194. Prodam R4 TL starejši letnik, dobro ohranjen in registriran. Cena po dogovoru. Tel.: 845-194. Kupim srednje poni kolo, rabljeno. Telefon: (063) 831-257. Yamaha, 250 DT enduro, starejši letnik, prodam. Tel:831-079 Prodaja in dostava premoga različnih vrst tudi na čeke. Tel.: 831-567, dostavimo -plačate. Servis šivalnih strojev, gasilskih aparatov in plinskih naprav.Zagožen, Ljubija 121, tel. 831-109 EPSI OSREDNJO KNJ. CELJE